PREDLOG RESOLUCIJE o izvolitvi Komisije

B10‑0194/2024

Resolucija Evropskega parlamenta o izvolitvi Komisije

(2024/2877(RSP))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju člena 17(7) Pogodbe o Evropski uniji in člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

– ob upoštevanju Sklepa Evropskega sveta (EU) 2024/1862[1] z dne 27. junija 2024, s katerim Ursulo von der Leyen predlaga kot kandidatko za predsednico Komisije,

– ob upoštevanju političnih smernic za novo Komisijo, ki jih je 18. julija 2024 predstavila kandidatka za predsednico Komisije,

– ob upoštevanju svojega sklepa z dne 18. julija 2024[2] o izvolitvi Ursule von der Leyen za predsednico Komisije,

– ob upoštevanju Sklepa Evropskega sveta (EU) 2024/2086 z dne 24. julija 2024 o imenovanju visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko[3],

– ob upoštevanju Sklepa Sveta (EU) 2024/2517 z dne 19. septembra 2024, sprejetega v medsebojnem soglasju z izvoljeno predsednico Komisije, o sprejetju seznama drugih oseb, ki jih predlaga v imenovanje za člane Komisije[4],

– ob upoštevanju predstavitev kandidatov za komisarje pred pristojnimi parlamentarnimi odbori med 4. in 12. novembrom 2024 ter ocen kandidatov za komisarje, podanih po predstavitvah,

– ob upoštevanju predstavitve kolegija komisarjev in njihovega programa, ki jo je na plenarnem zasedanju 27. novembra 2024 podala izvoljena predsednica Komisije,

– ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju načel demokracije, preglednosti in odgovornosti, na katerih temelji Evropska unija,

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. septembra 2021 o ustanovitvi neodvisnega organa EU za etiko, da bi povečali preglednost in integriteto v institucijah EU[5],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2023 o ustanovitvi neodvisnega organa EU za etiko[6],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. julija 2023 o ustanovitvi organa EU za etiko[7],

– ob upoštevanju člena 129(6) in Priloge VII Poslovnika,

A. ker Parlament v skladu s svojim Poslovnikom, zlasti členom 129 in Prilogo VII, člen 2, posebno pozornost namenja uravnoteženi zastopanosti spolov v prihodnji Komisiji;

B. ker je v poslovniku Parlamenta, zlasti v členu 129 in Prilogi VII, člen 2, navedeno, da Parlament od kandidatov za komisarje pričakuje popolno razkritje podatkov, ki se nanašajo na njihove finančne interese;

C. ker odbor, pristojen za pravne zadeve, v skladu s poslovnikom Parlamenta, zlasti členom 129 in Prilogo VII, člen 3, pregleda izjave o interesih in oceni, ali je vsebina izjave kandidata za komisarja točna in popolna;

D. ker je v členu 129 poslovnika Parlamenta in Prilogi VII, člen 5, določeno, da se odbori sestanejo takoj po predstavitvi kandidatov za komisarje, da pripravijo oceno posameznih kandidatov;

E. ker je bilo med postopkom preverjanja sedem ocen in 26 vrednotenj preloženih brez utemeljitve, kar predstavlja kršitev postopkovnih zahtev in vzbuja resne pomisleke glede celovitosti postopka;

F. ker so bili preloženi ocenjevalni sestanki uradno sklicani dve do tri ure pred dejanskim začetkom, brez predhodnega obvestila in povsem neusklajeno med udeleženimi odbori, kar je povzročilo, da nekateri koordinatorji niso bili na razpolago;

G. ker so zamude in očitno omogočanje zakulisnih pogajanj med glavnimi političnimi skupinami spodkopali zaupanje v preglednost in pravičnost postopka ter diskreditirali postopek in Parlament kot celoto;

H. ker bi moral imeti Parlament kot edina neposredno izvoljena institucija EU ključno vlogo pri ohranjanju demokratične odgovornosti v Uniji in ker je ta vloga vse bolj zapostavljena;

I. ker komisarji po nastopu funkcije zaslužijo do 30.000 EUR mesečno; ker je leta 2023 povprečna mesečna plača samskega delavca brez otrok v EU znašala 2.351 EUR;

J. ker zgodovinski neuspehi, kot je odstop Komisije Jacquesa Santerja leta 1999, ponazarjajo tveganja, ki izhajajo iz nezadostnega parlamentarnega nadzora;

1. ostro obsoja postopkovne kršitve in kršitve ali neupoštevanje poslovnika Parlamenta v vsaki fazi postopka preverjanja in zasliševanja kolegija komisarjev;

2. je zgrožen nad farso postopka pregleda izjav o interesih, ki se še vedno hitro in površno izvaja za zaprtimi vrati, v bolj omejenem obsegu kot leta 2019, brez zadostnih sredstev in brez vsakršnih preiskovalnih pooblastil;

3. poudarja, da predloga Komisije za izjave o finančnih interesih kandidatov za komisarje še naprej temelji na samoocenjevanju morebitnih ali dejanskih nasprotij interesov kandidatov in ne izpolnjuje visokih standardov, ki jih je določila evropska izvršilna veja, kot se od nje pričakuje;

4. želi opomniti, da se v skladu s členom 129 poslovnika Parlamenta in Prilogo VII, člen 5, predsednik in koordinatorji sestanejo takoj po predstavitvi kandidatov za komisarje, da pripravijo oceno kandidata ter ga potrdijo ali zavrnejo;

5. obžaluje preložitve in pomanjkanje preglednosti ocenjevalnih sestankov, kar kaže na pripravljenost, da se nepreglednim političnim pogajanjem da prednost pred demokratično odgovornostjo;

6. ostro obsoja dejstvo, da so bili zaradi tega zakulisnega dogovora kandidati, ki so očitno nekvalificirani za svoj resor, odobreni brez smiselnega nadzora;

7. obsoja dejstvo, da so bili odloženi ocenjevalni sestanki sklicani z zelo kratkim rokom (dve do tri ure pred dejanskim začetkom), brez predhodnega obvestila in povsem neusklajeno med udeleženimi odbori, zaradi česar nekateri koordinatorji niso mogli sodelovati in zastopati svojih političnih skupin pri ocenjevanju nekaterih kandidatov za komisarje;

8. opozarja, da je Evropski parlament kot edini neposredno izvoljeni organ EU pristojen za nadzor nad izvršilno vejo; ugotavlja pa, da Parlament te pristojnosti ne izvršuje, da spodkopava svojo integriteto in verodostojnost ter da je izdal državljane EU;

9. poudarja, da te nepravilnosti spodkopavajo verodostojnost Parlamenta kot demokratičnega glasu državljanov EU in ogrožajo njegovo pristojnost, da deluje kot učinkovit nadzorni organ izvršilne veje oblasti;

10. poziva Komisijo in Parlament, naj nemudoma začneta izvajati smiselne notranje reforme za zaščito celovitosti postopka preverjanja, predvsem:

(a) poziva Komisijo, naj pregleda svojo predlogo za izjave o finančnih interesih kandidatov za komisarje;

(b) ponavlja svoj dolgoletni poziv, naj se izboljšanemu neodvisnemu organu za etiko zaupa naloga izvajanja poglobljene ocene morebitnih in dejanskih nasprotij interesov kandidatov za komisarje;

(c) vztraja pri obveznem izvrševanju postopkovnih rokov za ocenjevanje;

(d) odločno poziva k boljšim mehanizmom preglednosti, da bi preprečili zakulisne dogovore;

(e) poziva k reviziji poslovnika Parlamenta, da bi sprejeli mehanizme, s katerimi bi zagotovili večjo vključenost v odločanje, tudi manjših političnih skupin;

11. poziva h krepitvi mehanizmov parlamentarnega nadzora, da bi preprečili prihodnje zlorabe in zagotovili demokratično legitimnost Komisije;

12. ponovno opozarja, da odgovornosti Parlamenta za ocenjevanje kandidatov za komisarje ni mogoče zaobiti s tajnimi pogajanji ali političnimi sklepanji kupčij med največjimi zakulisnimi političnimi skupinami brez preglednosti ali odgovornosti, iz česar so izključene manjše skupine in s tem pomemben delež državljanov EU;

13. poudarja, da je ta nova Komisija rezultat nove parlamentarne koalicije, ki vključuje desne in skrajno desne skupine in bo določila politični program za naslednjih pet let;

14. opozarja, da nenehno spodkopavanje vloge Parlamenta pomeni tveganje za ponovitev prejšnjih institucionalnih kriz, kot je bil odstop Komisije Jacquesa Santerja iz leta 1999;

15. obžaluje, da Komisija Ursule von der Leyen ne dosega standardov uravnotežene zastopanosti spolov;

16. ponovno poudarja, da izjemno visoke plače komisarjev odražajo neuglašenost z gospodarskimi razmerami delavcev po vsej EU, zato komisarji izvajajo politike, ki vsakodnevnih potreb in težav delavcev ne obravnavajo na učinkovit način;

17. obsoja odprtost Komisije za eksternalizacijo azila, ko kot model izrablja poskuse italijanske vlade, da bi centre za pridržanje vzpostavila v tretjih državah, in poudarja, da to pomeni jasno kršitev vrednot iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji;

18. obžaluje, da Komisija ni predlagala dovolj ambicioznih podnebnih politik za boj proti podnebni krizi;

19. poleg tega obžaluje, da kolegij komisarjev in njihov predlagani program ne izpolnjujeta pričakovanj državljanov EU in da njihov program ne obravnava številnih kriz, s katerimi se soočajo EU in njene države članice, kot so med drugim deindustrializacija, visoke cene energije in dostop do javnih storitev;

20. se ne strinja z varčevalnimi ukrepi, ki jih namerava prihodnji kolegij komisarjev skupaj z državami članicami uvesti, in sicer v času, ko so javne naložbe v pokojnine, prevoz, zdravstveno varstvo in izobraževanje nujne;

21. zavrača program kolegija komisarjev, ki spodbuja militarizacijo in vojno gospodarstvo;

22. je zgrožen, ker v kolegiju ni komisarja za zaposlovanje in socialne zadeve, kar kaže, da to področje za to Komisijo ni politična prednostna naloga in da o tem nimajo izoblikovane politike; poudarja, da je v resnici potrebno odločno ukrepanje, da bi zagotovili cenovno dostopna stanovanja, povečali plače, preprečili izgubo delovnih mest, izboljšali delovne pogoje ter se borili proti revščini in vse večji neenakosti; zato poziva k zakonodajnim pobudam in ustreznemu financiranju na ravni EU, da bi učinkovito dosegli te cilje ter presegli preprosto izmenjavo primerov dobre prakse ali izjave o nameri;

23. strogo obsoja imenovanje dveh kandidatov za komisarje iz vrst skrajne desnice in dejstvo, da bo Komisija prvič imela skrajno desnega podpredsednika; opozarja, da skrajno desne politike, ko se začnejo izvajati, sistematično spremljajo nasilni in ciljno usmerjeni napadi na pravice delavcev, žensk, sindikatov in manjšin ter varčevalne in davčne politike, ki koristijo bogatim;

24. obžaluje, da v Komisiji ni več polnopravnega komisarja za enakost, kar kaže, da za ta kolegij komisarjev pravice žensk, oseb LGBTIQ+ in ranljivih skupin niso politična prednostna naloga in da v zvezi s tem nima oblikovane politike;

25. zahteva, naj Komisija zagotovi začasno prekinitev pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom ter vseh trgovinskih sporazumov in sporazumov o orožju z Izraelom zaradi nenehnih in sistematičnih kršitev človekovih pravic ter hudodelstev zoper človečnost med genocidom v Gazi;

26. zahteva, naj Komisija in države članice spoštujejo nedavno izdana naloga Mednarodnega kazenskega sodišča za prijetje Benjamina Netanjahuja in Joava Galanta zaradi vojnih hudodelstev in hudodelstev zoper človečnost;

27. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu, Svetu Evropske unije in Komisiji.