PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah v Južnem Sudanu

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sudanskega celovitega mirovnega sporazuma iz leta 2005,

–   ob upoštevanju odločitve varnostnega sveta Združenih narodov z dne 24. decembra 2013, da se število pripadnikov mirovnih sil v Južnem Sudanu skoraj podvoji (povečanje s 7 000 na 12 500),

–   ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, sprejetega leta 1966,

–   ob upoštevanju Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, sprejetega leta 1966,

–   ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev, sprejete leta 1981,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij,

–   ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

A. ker je politična napetost med predsednikom Salvo Kiirom in nekdanjim podpredsednikom Riekom Macharjem, ki sta oba visoka politična voditelja Sudanskega ljudskega osvobodilnega gibanja, sprožila nasilne oborožene spopade, zaradi katerih je umrlo več tisoč ljudi;

B.  ker so se spopadi začeli 15. decembra 2013, ko so izbruhnili spopadi med frakcijama v vojašnicah v Džubi, in ker je predsednik Salva Kiir za incident krivil neuspeli poskus državnega udara nekdanjega podpredsednika Rieka Macharja, kar pa je Machar zanikal;

C. ker je južnosudanska vlada aretirala 11 visokih politikov, med drugim nekdanjega finančnega ministra in nekdanjega generalnega sekretarja Sudanskega ljudskega osvobodilnega gibanja, in sicer zaradi domnevno načrtovanega državnega udara proti predsedniku Kiiru;

D. ker v Adis Abebi potekajo mirovna pogajanja, ki jih organizira Medvladna agencija za razvoj;

E.  ker trenutni konflikt, ki je dobil tudi etnične razsežnosti, izvira iz leta 1991, ko je znotraj Sudanskega ljudskega osvobodilnega gibanja prišlo do razdora med frakcijo Johna Garanga, pokojnega voditelja Sudanskega ljudskega osvobodilnega gibanja, katere del je bil tudi Salva Kiir, in frakcijo Rieka Macharja, ki je izpodbijal Garangovo vodstvo;

F.  ker bi bilo treba najti demokratično politično rešitev za trenutni konflikt in utreti pot institucijam, ki bodo temeljile na demokratičnem dogovoru, za izgradnjo nove države, ki je nastala po referendumu o neodvisnosti;

G. ker je 22-letna državljanska vojna med severom in jugom zahtevala številna človeška življenja in povzročila ogromno opustošenje in trpljenje;

H. ker so humanitarne razmere skrb zbujajoče in ker je po ocenah Urada ZN za usklajevanje humanitarnih aktivnosti (OCHA) 201 000 oseb notranje razseljenih ter je dostop humanitarnih delavcev oviran zaradi sovražnosti in napadov nanje in na njihova sredstva;

I.   ker okrog 80 % vseh zdravstvenih in osnovnih storitev v Južnem Sudanu zagotavljajo nevladne organizacije;

J.   ker večina prebivalstva kljub bogastvu države z nafto in naravnimi viri (izvoz nafte znaša več kot 70 % BDP in približno 90 % prihodkov vlade) živi v splošni revščini;

1.  pozdravlja mirovna pogajanja pod okriljem Medvladne agencije za razvoj v vzhodni Afriki in poziva obe strani, naj dosežeta celovit mirovni sporazum;

2.  poziva predsednika Salvo Kiira in nekdanjega podpredsednika Rieka Macharja, naj prekineta sovražnosti in rešita svoje politične spore s celovitim sporazumom, ki bo temeljil na odkritih, demokratičnih in mirnih pogajanjih;

3.  poziva k izpustu vseh političnih zapornikov, zlasti 11 visokih politikov, katerih pridržanje je postalo ovira v mirovnih pogajanjih;

4.  poziva vse strani, naj sprejmejo ukrepe za preprečevanje kršitev človekovih pravic in zlorab civilistov, in meni, da bi morali južnosudanski voditelji, predvsem predsednik Kiir ter Riek Machar, storiti vse, kar lahko, da prekinejo zlorabe, ki jih njihovi vojaki izvajajo nad ljudmi;

5.  poziva, naj se s podporo ZN vzpostavi neodvisen preiskovalni odbor za preiskavo storjenih ubojev in zločinov ter da se pred sodišče privede odgovorne za te zlorabe in odpravi nekaznovanje;

6.  poziva južnosudansko vlado, naj ratificira Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah ter Afriško listino o človekovih pravicah in pravicah ljudstev, vključno s pravico do življenja in nedotakljivosti telesne celovitosti ter svobodo zbiranja in združevanja;

7.  meni, da je vzpostavitev odbora za resnico in spravo bistvenega pomena za končanje nasilnih zlorab, zaščito pravic žrtev in olajšanje prehoda Južnega Sudana v demokratično državo, ki bo temeljila na spoštovanju človekovih pravic, pravne države in odgovornosti, da se prebivalstvu zagotovijo dostojne življenjske razmere;

8.  poziva pogajalski strani, naj v mirovni sporazum vključita vprašanje preglednosti in javnega nadzora naftnega sektorja, in sicer tako, da se bo prihodek iz tega vira lahko uporabil za trajnostni razvoj države in za izboljšanje preživetja njenega prebivalstva;

9.  poziva EU, naj si še bolj prizadeva za zagotavljanje humanitarne pomoči notranje razseljenim osebam in južnosudanskim beguncem v sosednjih državah;

10. poziva vse strani, naj spoštujejo mednarodno humanitarno pravo in humanitarnim organizacijam zagotovijo varen dostop, da se bodo lahko odzivale na potrebe prebivalstva;

11. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici/visoki predstavnici, posebnemu predstavniku EU za Južni Sudan, vladi Sudana, vladi Južnega Sudana, Združenim narodom, Medvladni agenciji za razvoj in Afriški uniji.