PREDLOG RESOLUCIJE o javnem diskriminiranju oseb LGBTI in sovražnem govoru proti njim, vključno z „območji brez LGBTI“

B9-0234/2019

Resolucija Evropskega parlamenta o javnem diskriminiranju oseb LGBTI in sovražnem govoru proti njim, vključno z „območji brez LGBTI“

(2019/2933(RSP))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic ter drugih pogodb in dokumentov OZN o človekovih pravicah, predvsem Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (MPDPP) in Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (MPESKP), ki ju je 16. decembra 1966 v New Yorku sprejela generalna skupščina OZN,

– ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) in s tem povezane sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP),

– ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina),

– ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah,

– ob upoštevanju členov 2, 3, 8, 21 in 23 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

– ob upoštevanju člena 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

– ob upoštevanju smernic EU za spodbujanje uresničevanja in varstvo vseh človekovih pravic lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev (LGBTI), ki jih je Svet sprejel leta 2013,

– ob upoštevanju načel iz Džogdžakarte (glede uporabe mednarodnega prava s področja človekovih pravic v zvezi s spolno usmerjenostjo in spolno identiteto), sprejetih novembra 2006, in 10 dopolnilnih načel (načela iz Džogdžakarte + 10, dodatna načela in obveznosti držav glede uporabe mednarodnega prava s področja človekovih pravic v zvezi s spolno usmerjenostjo, spolno identiteto, spolnim izrazom in spolnimi značilnostmi), sprejetih 10. novembra 2017,

– ob upoštevanju priporočila CM/Rec(2010)5 odbora ministrov Sveta Evrope z dne 31. marca 2010 o ukrepih za boj proti diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti ali identitete,

– ob upoštevanju Direktive 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj[1],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. februarja 2014 o časovnem načrtu EU za boj proti homofobiji in diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete[2],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2019 o prihodnosti seznama ukrepov za osebe LGBTI (2019–2024)[3],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2019 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji v letu 2017[4],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. novembra 2019 o otrokovih pravicah ob 30. obletnici Konvencije OZN o otrokovih pravicah[5],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. februarja 2019 o nazadovanju na področju pravic žensk in enakosti spolov v EU[6],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. novembra 2019 o kriminalizaciji spolne vzgoje na Poljskem[7],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2018 o enakosti spolov v medijskem sektorju v EU[8],

– ob upoštevanju rezultatov raziskave LGBT EU, ki jo je leta 2012 izvedla Agencija EU za temeljne pravice (FRA),

– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A. ker sta pravici do enakega obravnavanja in nediskriminacije temeljni pravici, zapisani v Pogodbah in Listini, ter bi ju bilo treba v celoti spoštovati;

B. ker so vse države članice prevzele obveznosti in dolžnosti na podlagi mednarodnega prava in Pogodb Unije glede spoštovanja, zagotavljanja, varstva in uveljavljanja temeljnih pravic;

C. ker raziskave in poročila[9] kažejo, da je javne diskriminacije in sovražnega govora proti osebam LGBTI v EU vse več; ker se število kaznivih dejanj, storjenih zaradi sovraštva do oseb LGBTI, povečuje povsod v EU; ker ti napadi kršijo temeljne pravice oseb LGBTI, odzivi javnih organov pa so prepogosto neustrezni;

D. ker napadi na temeljne pravice oseb LGBTI resno ogrožajo spoštovanje temeljnih pravic v EU in ker so ti napadi pogosto povezani z napadi na pravice žensk in pravice manjšin;

E. ker ima sovražni govor javnih organov proti osebam LGBTI večji vpliv na upravičevanje preganjanja in diskriminacije oseb LGBTI in nasilja nad njimi v družbi kot celoti ter na ustvarjanje pogojev za navedeno;

F. ker varnost skupnosti LGBTI ni ločena od varnosti vseh, ki živijo v Evropi, in ker krnitev te varnosti označuje krnitev vseh temeljnih pravic; ker je tudi ksenofobna retorika prispevala k ustvarjanju vse bolj nevarnega in netrajnostnega okolja za organizacije in zagovornike človekovih pravic, ki se zavzemajo za pravice LGBTI;

G. ker je v EU in drugod prisotno nazadovanje na področju enakosti spolov, ki je neposredno usmerjeno in vpliva na osebe LGBTI ter na ženske na splošno; ker sta to nazadovanje spodbudila populizem in skrajno desničarski ekstremizem;

H. ker je po vsej EU še vedno prisotna stigmatizacija zaradi dejanske ali domnevne spolne usmerjenosti, spolne identitete ali spolnih značilnosti;

I. ker resno primanjkuje sistematičnega spremljanja, dokumentiranja in zbiranja podatkov v zvezi s sovraštvom in nasiljem nad osebami LGBTI;

J. ker preveč kaznivih dejanj zaradi sovraštva proti osebam LGBTI ostane neprijavljenih; ker osebe ob prijavi tvegajo razkritje spolne usmerjenosti, spolne identitete, spolnih značilnosti in spolnega izraza ter se tega bojijo;

K. ker so v veliki večini držav članic vzpostavljeni pravni ukrepi proti diskriminaciji in nasilju; ker pa je izvajanje še vedno nezadostno, zaradi česar so osebe LGBTI izpostavljene kaznivim dejanjem iz sovraštva, sovražnemu govoru in diskriminaciji, zlasti na področju zdravstvenega varstva, izobraževanja, zaposlovanja in stanovanja;

L. ker so bili številni napadi javnih organov na osebe LGBTI usmerjeni v izobraževalne ustanove in šole; ker je to še posebej škodljivo za mlade osebe LGBTI;

M. ker spadata spolna usmerjenost in spolna identiteta v okvir posameznikove pravice do zasebnosti, zajamčene z mednarodnim, evropskim in nacionalnim pravom o človekovih pravicah, in ker bi morali javni organi spodbujati enakost in nediskriminacijo[10];

N. ker bi bilo treba zagotoviti svobodo izražanja za medije, nevladne organizacije in posameznike;

O. ker sta diskriminacija oseb LGBTI in nasilje nad njimi prisotna v različnih oblikah, pri čemer nedavni primeri vključujejo napade na družbene centre LGBTI v več državah članicah, homofobne izjave in sovražni govor proti osebam LGBTI, zlasti v okviru volitev, in pravne instrumente, ki bi se lahko uporabljali za omejevanje medijev, izobraževanja in dostopa do drugih oblik vsebin na način, ki neupravičeno omejuje svobodo izražanja v zvezi z vprašanji LGBTI;

P. ker je bilo od začetka leta 2019 na Poljskem več kot 80 primerov, kjer so regije, okrožja ali občine sprejele resolucije, v katerih so se razglasile za območja brez tako imenovane „ideologije LGBT“, ali so sprejele „regionalne listine družinskopravnih pravic“ ali ključne določbe iz teh listin, ki so bile pristranske zlasti do enostarševskih družin in družin LGBTI; ker se v teh resolucijah lokalne vlade poziva, naj se vzdržijo kakršnega koli delovanja za spodbujanje strpnosti do oseb LGBTI, zagotavljanja finančne podpore nevladnim organizacijam, ki si prizadevajo za spodbujanje enakih pravic, organiziranja izobraževanja o boju proti diskriminaciji ali podpiranja oseb LGBTI na kakršen koli drug način; ker so te resolucije del širšega okvira napadov na skupnost LGBTI na Poljskem, med katerimi so vse pogostejši sovražni govor javnih in izvoljenih uradnikov ter javnih medijev, pa tudi napadi na parade ponosa ter programe ozaveščanja in ukrepe, kot je mavrični petek, in njihova prepoved;

Q. ker je po podatkih raziskave LGBT Agencije za temeljne pravice (FRA)[11] 32 % vprašanih čutilo, da so žrtve diskriminacije na področjih zunaj zaposlovanja, kot je izobraževanje; ker je tveganje samomora med otroki LGBTI večje kot pri otrocih, ki niso iz skupnosti LGBTI; ker je vključujoče izobraževanje ključno za ustvarjanje varnega šolskega okolja, v katerem lahko uspevajo vsi otroci, tudi pripadniki manjšin, kot so otroci LGBTI in otroci iz družin LGBTI; ker so glavne žrtve napadov na pravice LGBTI otroci in mladi, ki živijo na podeželju in v manjših mestnih središčih in ki so še posebej dovzetni za nasilje ter se pogosto soočajo z zavračanjem in negotovostjo, zato potrebujejo posebno podporo in pomoč državnih in lokalnih vladnih institucij ali nevladnih organizacij;

R. ker v številnih državah članicah ni protidiskriminacijske zakonodaje, kar predstavlja tveganje za diskriminacijo najbolj marginaliziranih skupin prebivalstva in nasilje nad njimi; ker bi horizontalna direktiva o nediskriminaciji zapolnila to vrzel pri varstvu, vendar Svet z njo zavlačuje že 11 let; ker obstaja zakonodajna vrzel pri varstvu pred kaznivimi dejanji zaradi predsodkov na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete v EU in številnih državah članicah;

S. ker so ljudje lahko izpostavljeni večplastni in presečni diskriminaciji; ker bi morale politike, ki se osredotočajo na eno obliko diskriminacije, obravnavati položaj določenih skupin, ki so pogosteje žrtve večplastne diskriminacije, med drugim na podlagi starosti, rase, veroizpovedi, spolne usmerjenosti, spola ali invalidnosti;

T. ker se osebe LGBTI soočajo z diskriminacijo in nasiljem po vsem svetu;

1. opozarja, da so pravice LGBTI temeljne pravice, zato je dolžnost institucij EU in držav članic, da jih spoštujejo in varujejo v skladu s Pogodbama in Listino o temeljnih pravicah ter mednarodnim pravom;

2. je močno zaskrbljen, ker je v Uniji mogoče vse pogosteje opaziti napade držav, državnih uradnikov, vlad na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter politikov na skupnost LGBTI;

3. odločno obsoja diskriminacijo oseb LGBTI in njihovih temeljnih pravic s strani javnih organov, vključno s sovražnim govorom javnih organov in izvoljenih funkcionarjev v povezavi z volitvami, ter nedavno razglasitev območij brez tako imenovane „ideologije LGBT“ na Poljskem in poziva Komisijo, naj strogo obsodi tako javno diskriminacijo;

4. obžaluje, da osebe LGBTI doživljajo ustrahovanje in nadlegovanje, ki se začne že v šoli, ter poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo konkretne ukrepe za odpravo diskriminacije oseb LGBTI, ki lahko vodi do ustrahovanja, zlorabe ali osamitve teh oseb, zlasti v izobraževalnih okoljih; odločno obsoja, da javni organi šolam v nekaterih državah članicah preprečujejo opravljanje njihove naloge za spodbujanje temeljnih pravic in zaščito oseb LGBTI, ter opozarja, da mora biti šola ne le varen kraj, ampak tudi kraj, ki krepi in ščiti temeljne pravice vseh otrok; poudarja pomen zdravstvene in spolne vzgoje, zlasti deklet in mladih oseb LGBTI, ki najbolj občutijo posledice nepravičnih norm glede spola; poudarja, da mora tako izobraževanje vključevati poučevanje mladih o odnosih, ki temeljijo na enakosti spolov, privolitvi in medsebojnem spoštovanju kot načinu za preprečevanje spolnih stereotipov, sovraštva do oseb LGBTI in nasilja zaradi spola ter boj proti temu;

5. opozarja, da je sovraštvo proti osebam LGBTI na športnih dogodkih še vedno pogosto in da ni ukrepov za njegovo odpravo; poziva države članice, naj posebno pozornost namenijo temu, kako homofobija v športu vpliva na mlade osebe LGBTI, da bi izboljšale vključevanje in ozaveščenost;

6. poziva Komisijo, naj sprejme konkretne ukrepe za zagotovitev prostega gibanja vseh družin, vključno z družinami oseb LGBTI, v skladu s sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi Coman[12] junija 2018;

7. je zaskrbljen zaradi naraščajočega rasizma in ksenofobije; poziva Komisijo in države članice, naj poglobijo izmenjavo dobrih praks in okrepijo sodelovanje v boju proti rasizmu, ksenofobiji, homofobiji, transfobiji in drugim oblikam nestrpnosti ter k temu v celoti pritegnejo civilno družbo in prispevke ustreznih deležnikov, na primer Agencije za temeljne pravice;

8. obsoja primere kaznivih dejanj iz sovraštva in sovražnega govora, ki jim botrujejo rasizem, ksenofobija, verska nestrpnost ali predsodki do invalidnosti, spolne usmerjenosti, spolne identitete, spolnih značilnosti ali manjšinskega statusa posameznika, ki se vsak dan dogajajo v EU; obžaluje, da iz nekaterih javnih organov, političnih strank in medijev vedno pogosteje prihaja sovražni govor; poziva EU, naj bo zgled pri nasprotovanju sovražnemu govoru v svojih institucijah; je zaskrbljen zaradi vse večje prisotnosti sovražnega govora na internetu in državam članicam priporoča, naj vzpostavijo preproste postopke, s katerimi bodo državljani lahko prijavili sovražno vsebino na spletu;

9. izraža zaskrbljenost, ker žrtve ne prijavljajo kaznivih dejanj iz sovraštva zaradi nezadostnih varoval in ker organi v državah članicah ne opravljajo ustreznih preiskav in ne zagotavljajo obsodb za ta kazniva dejanja; poziva države članice, naj razvijejo in razširjajo orodja in mehanizme za prijavljanje kaznivih dejanj iz sovraštva in sovražnega govora ter zagotovijo, da se vsak primer domnevnega tovrstnega kaznivega dejanja razišče, kazensko preganja in sodi;

10. poziva Komisijo, naj podpre programe usposabljanja za organe kazenskega pregona, pravosodne organe in ustrezne agencije EU, da bi preprečili in obravnavali diskriminatorne prakse in kazniva dejanja iz sovraštva;

11. ugotavlja, da še vedno ni priznan celoten obseg neenakosti v EU, ker ni primerljivih in razčlenjenih podatkov o enakosti, ki bi jih zbirale države članice; meni, da je zbiranje teh podatkov v državah članicah nujno za oblikovanje smiselne politike za izvajanje zakonodaje EU na področju enakosti; poziva Komisijo in Svet, naj priznata, da so za oblikovanje politike na podlagi podatkov potrebni zanesljivi in primerljivi podatki o enakosti, ki dajejo pokazatelje diskriminacije in so razčlenjeni glede na vzroke za diskriminacijo; poziva obe instituciji, naj opredelita dosledna načela za zbiranje podatkov o enakosti, ki bodo temeljila na osebni opredelitvi, standardih EU za varstvo podatkov in posvetovanju z zadevnimi skupnostmi;

12. obsoja vsakršno diskriminacijo ali nasilje na podlagi spolne usmerjenosti, spolne identitete ali spolnih značilnosti; spodbuja Komisijo, naj pripravi agendo, ki bo ob spoštovanju pristojnosti držav članic vsem državljanom zagotavljala enake pravice in priložnosti, ter naj nadzoruje pravilen prenos in izvajanje zakonodaje EU, povezane z osebami LGBTI; v zvezi s tem pozdravlja seznam ukrepov, ki jih je pripravila Komisija za spodbujanje enakosti oseb LGBTI, vključno s komunikacijsko kampanjo za boj proti stereotipom in večjo družbeno sprejetost oseb LGBTI; poziva Komisijo in države članice, naj tesno sodelujejo z organizacijami civilne družbe, ki se ukvarjajo s pravicami oseb LGBTI; ugotavlja, da terenske raziskave Agencije Evropske unije za temeljne pravice kažejo, da javni uslužbenci zakonodaji in politiki EU pripisujejo pomembno vlogo pri podpiranju nacionalnih prizadevanj za enakost oseb LGBTI;

13. opozarja na sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, ki se nanaša na pravice oseb LGBTI; poziva Komisijo in države članice, naj si izmenjujejo najboljše prakse glede varstva temeljnih pravic, ter države članice spodbuja, naj osebe LGBTI celovito obveščajo o njihovih pravicah;

14. ponovno poziva k celovitemu, stalnemu in objektivnemu mehanizmu EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice, ki vključuje varstvo pravic oseb LGBTI; poudarja, da je tak mehanizem sedaj bolj nujen kot kdajkoli prej; ponovno opozarja, da je potrebno nepristransko in redno ocenjevanje razmer na področju pravne države, demokracije in temeljnih pravic v vseh državah članicah, ter poziva Komisijo, naj spremlja kršitve temeljnih pravic v okviru objavljenega cikla pregleda pravne države;

15. poziva Komisijo in Svet, naj za celovito in pravilno uporabo načel in vrednot Pogodbe uporabita vsa orodja in postopke, ki jih imata na voljo, kot so postopek za ugotavljanje kršitev, proračunski postopki, mehanizem za pravno državo, postopek iz člena 7 ter postopki v teku;

16. poziva Komisijo, naj spremlja uporabo vseh tokov financiranja EU, tudi strukturne in investicijske sklade EU, pri rednih dialogih z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi pa naj deležnike spomni na njihovo zavezo za nediskriminacijo ter da se teh sredstev v nobenem primeru ne sme uporabljati v diskriminatorne namene; poziva Komisijo, naj s konkretnimi ukrepi obravnava jasne in neposredne kršitve pravil o prepovedi diskriminacije, zlasti prepovedi dajanja navodil za diskriminacijo na podlagi Direktive 2000/78/ES za lokalne svete pri sprejemanju predpisov, ki napadajo pravice oseb LGBTI;

17. ponovno poziva Komisijo, naj sprejme strategijo EU o LGBTI, kjer bodo upoštevane pretekle zahteve Parlamenta in ki bo omogočila stalnost in odločno nadaljevanje dela prejšnje Komisije s seznamom ukrepov za spodbujanje enakosti za osebe LGBTI;

18. poziva Komisijo, naj bo njena prednostna naloga učinkovito zagotoviti, da vsakdo uživa enako in trdno pravno zaščito na podlagi vseh razlogov iz člena 19 PDEU; poziva Svet, naj nemudoma obnovi in zaključi pogajanja o horizontalni direktivi o nediskriminaciji, in pozdravlja nove zaveze Komisije na tem področju;

19. poziva Komisijo, naj še naprej sodeluje z državami članicami in okrepi preiskovanje kaznivih dejanj na podlagi sovraštva, kot so kazniva dejanja iz sovraštva do oseb LGBTI, ter podporo žrtvam; ugotavlja, da so nekatere države članice pri izvajanju okvirnega sklepa EU o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazenskopravnimi sredstvi razširile zaščito za žrtve diskriminacije na podlagi drugih razlogov, kot so spolna usmerjenost, spolna identiteta ali spolne značilnosti, ter spodbuja tako širjenje; ponovno poziva Komisijo, naj po oceni učinka revidira veljavni okvirni sklep in vključi spodbujanje k sovraštvu zaradi spola, spolne usmerjenosti, spolne identitete in spolnih značilnosti;

20. poziva Odbor regij kot predstavnika lokalnih in regionalnih organov EU, naj razmisli o ukrepanju v okviru svojih pristojnosti, da bi se odzval na vzpostavljanje območij brez tako imenovane „ideologije LGBT“ na Poljskem;

21. podpira delo Evropske unije za varstvo in spodbujanje človekovih pravic, tudi pravic oseb LGBTI, pri zunanjem delovanju; poziva, naj se pri akcijskem načrtu EU za človekove pravice in demokracijo, ki bo kmalu sprejet, tako kot v obdobju 2015–2019 tudi v naslednjih petih letih ohranijo trdne zaveze in poudarek glede vprašanj LGBTI;

22. poziva vse države članice, naj izpolnijo svojo dolžnost in brez izjeme ščitijo temeljne pravice in svoboščine vseh državljanov EU, tudi oseb LGBTI, na nacionalni in lokalni ravni; poziva države članice, naj uvedejo pozitivne ukrepe za večje socialno sprejemanje skupnosti LGBTI;

23. poziva Poljsko, naj odločno obsodi diskriminacijo oseb LGBTI, tudi kadar jo izvajajo lokalni organi, ter naj v skladu z nacionalnim pravom in obveznostmi na podlagi prava EU in mednarodnega prava razveljavi resolucije, ki napadajo pravice oseb LGBTI, vključno z lokalnimi določbami proti „ideologiji LGBT“;

24. poziva vse države članice, naj spremljajo sovražni govor pri javnih organih in izvoljenih funkcionarjih in v okviru lokalnih, regionalnih in nacionalnih volitev ter naj uvedejo odločne in konkretne ukrepe in sankcije proti temu;

25. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje vladam in parlamentom držav članic, navedenih v tej resoluciji, Svetu, Komisiji in Odboru regij.