PREDLOG RESOLUCIJE o evropskem letu bolj zelenih mest 2022

B9-0243/2020

Resolucija Evropskega parlamenta o evropskem letu bolj zelenih mest 2022

(2019/2805(RSP))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic[1],

– ob upoštevanju Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst[2],

– ob upoštevanju Direktive 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti[3],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. decembra 2013 o zeleni infrastrukturi – izboljšanje evropskega naravnega kapitala[4],

– ob upoštevanju sedmega okoljskega akcijskega programa,

– ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Naše življenjsko zavarovanje, naš naravni kapital: strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 (COM(2011)0244),

– ob upoštevanju strategije EU za zeleno infrastrukturo[5],

– ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 24. maja 2019 o pregledu napredka pri izvajanju strategije EU za zeleno infrastrukturo (COM(2019)0236),

– ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 6.maja 2013 z naslovom Zelena infrastruktura – izboljšanje evropskega naravnega kapitala (COM(2013)0249),

– ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 8. oktobra 2013 o sporočilu Komisije z naslovom Zelena infrastruktura – izboljšanje evropskega naravnega kapitala[6],

– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 16. oktobra 2013 o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o Zeleni infrastrukturi – izboljšanje evropskega naravnega kapitala[7],

– ob upoštevanju vprašanja Komisiji z dne 19. septembra 2013 o pripravi politike EU za zeleno infrastrukturo (O-000094/2013 – B7-0525/2013),

– ob upoštevanju Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah,

– ob upoštevanju nagrade za zeleno prestolnico Evrope[8],

– ob upoštevanju Konvencije županov za podnebje in energijo[9],

– ob upoštevanju vprašanja Komisiji o pomenu mestne in zelene infrastrukture – Evropsko leto bolj zelenih mest 2022 (O-000039/2020 – B9-0014/2020),

– ob upoštevanju člena 136(5) in člena 132(2) Poslovnika,

A. ker za zeleno infrastrukturo velja strateško načrtovana mreža naravnih in polnaravnih območij, tudi z okoljskimi lastnostmi, ki se načrtujejo in upravljajo tako, da nudijo širok obseg ekosistemskih storitev in zajemajo zelene površine (ali modre, če gre za vodne ekosisteme) in druge fizične značilnosti na kopenskih (vključno z obalnimi) in morskih območjih v podeželskem in urbanem okolju;

B. ker 72 % prebivalcev EU živi v velikih in majhnih mestih ter predmestjih in ker delež mestnega prebivalstva narašča in bi lahko leta 2020 dosegel 80 %[10]; ker ti podatki kažejo, da so zelena mesta pomembnejša kot kdaj koli prej za spoprijemanje z izzivi, ki čakajo naš planet, in da narašča njihov potencial v vlogi ključnih vozlišč za izvrševanje globalnih agend in udeležbo državljanov pri političnih odločitvah;

C. ker so mesta postavljena pred številne izzive, ki segajo od vpliva podnebnih sprememb na zdravje prebivalcev do okoljskih vprašanj, in ker ima zelena infrastruktura velik potencial pri zagotavljanju naravnih ekoloških, gospodarskih in socialnih rešitev za mnoge od teh težav, ki so običajno poceni in trajnostne ter ustvarjajo delovna mesta;

D. ker je pomembno povečati zavest o zeleni infrastrukturi in njenih številnih pozitivnih učinkih na ekosisteme in storitve, ki jih ti zagotavljajo prebivalstvu, da bi se bolj spodbujale naravne rešitve pri upravljanje zemljišč in prostorskem načrtovanju, ustvarjale in obnavljale zelene površine ter tako pospešil prehod od sive do zelene infrastrukture pri mestnem načrtovanju in prostorskem razvoju ter mestom omogočilo boljše prilagajanje negativnim posledicam podnebnih sprememb;

E. ker zelena infrastruktura zagotavlja ekosistemske storitve, ki so bistvene za naše dobro počutje, proizvodnjo hrane v urbanem okolju, kroženje in zadrževanje vode, ki povečuje pronicanje in zmanjšuje onesnaževanje prek naravnih procesov, uravnavanje temperature, podporo biotski raznovrstnosti, vključno z opraševalci, izboljšuje kroženje hranilnih snovi, izgled stanovanjskih naselij, omogoča lažje športno udejstvovanje prebivalstva in njegovo dobro počutje;

F. ker zelena infrastruktura prispeva k razvoju omrežja Natura 2000 na mestnih območjih, izboljšuje povezanost ekoloških zelenih in modrih koridorjev, krepi ohranjanje vrst in habitatov, ki so ključni za ekosistem, ter pomaga pri zagotavljanju ekosistemskih storitev na mestnih območjih; ker so letne koristi ekosistemskih storitev v EU, ki jih zagotavlja omrežje Natura 2000, ocenjene na 300 milijard EUR, koristi zelene infrastrukture pa to vrednost močno presegajo;

G. ker ozelenitev mest pomeni več kot zgolj izvajanje pobud, da bi bila mesta bolj zelena, ker je pomembno imeti čist zrak, vodo in tla, ali da bi mestna krajina spodbujala biotsko raznovrstnost in zagotavljala trajnost zelenih površin;

H. ker je zelena infrastruktura ključni del strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2020;

I. ker zelena infrastruktura pripomore k blaženju podnebnih sprememb, saj krepi odpornost ekosistema na podnebne spremembe in pomaga zmanjševati količino CO2 v ozračju z neposrednim zajemanjem ogljika, k čemur prispevajo zlasti šotišča, oceani in gozdovi; ker  pripomore tudi k zmanjšanju črpanja vode in obdelave odpadne vode, potreb po energiji, porabi energije v stavbah in emisij iz tako imenovanih pametnih stavb, ki imajo zelene elemente, kot so strehe in zidovi, ter nove materiale, ki povečujejo učinkovitost virov; ker zelena infrastruktura prispeva tudi k zmanjšanju povpraševanja po energiji in onesnaževanja, povezanega s prometom, saj omogoča uporabo alternativnih, čistih načinov prevoza, kot so kolesarjenje, hoja in čisti javni prevoz, vključno z vodnim prometom;

J. ker zelena infrastruktura prispeva k prilagajanju podnebnim spremembam z zaščito naravnega kapitala, ohranjanjem naravnih habitatov in vrst, izboljšanjem ekološkega stanja, upravljanjem vodnih teles in varnostjo hrane; ker je njen razvoj eden od najučinkovitejših prilagoditvenih ukrepov v mestih, saj blaži negativne vplive podnebnih sprememb in vse pogostejših skrajnih vremenskih pojavov, kot so vročinski valovi, gozdni požari, izredne padavine, poplave in suše, ter omogoča izravnavanje ekstremnih temperatur, s čimer se izboljša kakovost življenja vseh prebivalcev EU, ki živijo na mestnih območjih;

K. ker glede na rdeči seznam ogroženih vrst Mednarodne zveze za ohranjanje narave in naravnih virov (IUCN) več kot 22 % evropskih vrst grozi izumrtje; ker ozelenitev mest pomaga pri pospeševanju biotske raznovrstnosti in ima lahko pomembno vlogo pri blaženju krize biotske raznovrstnosti; ker lahko spodbujanje biotske raznovrstnosti v mestih prinaša dodatne koristi, saj krepi odpornost ekosistemov in povečuje potencial zajemanja ogljika;

L. ker se z dobrim urbanističnim načrtovanjem, zasajenimi površinami in prepustnimi pločniki bolj kot z asfaltom in betonom izboljša zadrževanje vode in upravljanje pronicanja ter preprečuje erozija tal in površinski odtok v mestih; ker visokokakovostna zelena infrastruktura zmanjšuje nevarnost poplav;

M. ker je dobro zasnovana zelena infrastruktura eden od najučinkovitejših sredstev za povečanje števila ekoloških zelenih in modrih koridorjev in zaščito biotske raznovrstnosti;

N. ker rastline s filtriranjem majhnih delcev in proizvajanjem kisika čistijo zrak; ker je postala kakovost zraka v naših mestih eden od največjih zdravstvenih izzivov, s katerimi se danes sooča EU; ker bi čistejši zrak izboljšal kakovost življenja milijonom ljudi, predvsem tistih, ki bolehajo za astmo in boleznimi dihalnih poti; ker vsako leto v EU zaradi vdihavanja onesnaženega zraka prezgodaj umre 430 000 ljudi; ker mora biti izboljšanje kakovosti zraka prednostna naloga EU, držav članic, regij in občin, da bi se zaščitili ljudje in ekosistemi pred posledicami onesnaženega zraka; ker bi boljša kakovost zraka znatno zmanjšala letno število prezgodnjih smrti;

O. ker lahko z drevesi in rastlinjem zmanjšamo onesnaževanje s hrupom v urbanih okoljih; ker je hrup drugi največji okoljski razlog za zdravstvene težave, takoj za kakovostjo zraka; ker je bilo v raziskovalnem projektu HOSANNA, ki ga je financirala EU, ugotovljeno, da so naravni rastlinski zvočni ščiti boljše sredstvo za zaščito prebivalstva pred prometnim hrupom kot pa ravne protihrupne ograje, ki se običajno uporabljajo; ker onesnaževanje s hrupom negativno vpliva na biotsko raznovrstnost in naravo, zato bi morala prizadevanja za ozelenitev mest vključevati pobude za zmanjšanje tovrstnega onesnaževanja;

P. ker bi bilo treba zeleno infrastrukturo spodbujati tudi v obalnih mestih, ki običajno mejijo na mokrišča, da bi ohranili morsko in obalno biotsko raznovrstnost in ekosisteme ter okrepili trajnostni razvoj obalnega gospodarstva, turizma in krajine, ki bi imel pozitivne učinke in prispeval k večji odpornosti na podnebne spremembe na teh ranljivih območjih, ki so še posebej prizadeta zaradi dvigovanja morske gladine;

Q. ker bi bilo treba zeleno infrastrukturo spodbujati na pristaniških območjih, saj so pomemben del obalnih mest in običajno zavzemajo velike površine, ki so tudi del omrežja Natura 2000; ker bo to prispevalo k boljšemu soočenju z okoljskimi vprašanji, kot sta onesnaževanje in izguba biotske raznovrstnosti, ter pomagalo spodbujati razvoj novih infrastrukturnih projektov, kot je elektrifikacija pristanišč;

R. ker se z zeleno infrastrukturo omogoča dostop do narave tistim, ki imajo sicer manjši stik z njo, kot so otroci, starejši in invalidi, ter se tako izboljša njihovo znanje in ozaveščenost o naravi in ekoloških izzivih;

S. ker lahko bolj zelena mesta pozitivno vplivajo na zdravje, saj izboljšujejo kakovost zraka, spodbujajo prebivalce k gibanju in telesni dejavnosti ter tako preprečujejo in zdravijo depresijo, izboljšajo imunski sistem ter nenazadnje prispevajo k sreči in dobremu počutju[11];

T. ker več mestnih parkov in vrtov, zelenih ulic, zelenih streh, avtobusnih postajališč, preraslih z rastlinjem, in bolj zelenih otroških igrišč skupaj z drugimi ukrepi povečuje privlačnost in udobnost sosesk in mest; ker zelene površine omogočajo tudi boljše socialne stike med prebivalci, spodbujajo pozitivne spremembe v vedenju in ustvarjajo močnejši občutek skupnosti; ker lahko zelene površine v javni lasti prinesejo neprecenljive koristi prebivalcem v mestih;

U. ker se je že izkazalo, da je ekonomska vrednost nepremičnin v bolj zelenih soseskah večja, saj so pri potencialnih kupcih bolj zaželene;

V. ker lahko ozelenitev mest omogoči trajnostno proizvodnjo hrane v manjšem obsegu, zmanjša ogljični odtis in skrajša poti hrane, kar bi omogočilo nastajanje novih mikropodjetij in spodbudilo prebivalce, da bi postali dejavnejši na tem področju in bolje razumeli prehransko verigo, zlasti pa ekološko in okoljstno trajnostno kmetovanje;

W. ker 80 % odpadkov, ki se najdejo v morju, prihaja iz mest, vključno z odpadki, ki jih prinesejo reke; ker je pomembno izboljšati sisteme ravnanja z odpadki na mestnih območjih, zlasti upravljanje razpršenega onesnaževanja, smetenja in makroodpadkov, na primer s povečanjem filtriranja odpadnih voda v čistilnih napravah, da bi mesta postala bolj zelen, hkrati pa bi se zmanjšalo onesnaževanje oceanov;

X. ker je treba državljane pritegniti k sodelovanju pri urbanističnem načrtovanju in oblikovanju zelene infrastrukture ter jih ozaveščati o teh dejavnostih, pri tem pa je treba upoštevati lokalne okoljske, socialne, gospodarske in tehnološke značilnosti;

Y. ker gre razvoj zelene infrastrukture vzporedno s trajnostnim upravljanjem, zlasti vodnih virov; ker je pomembno, da zeleno in modro infrastrukturo odgovorno povežemo z okoljem, tudi s ponovno uporabo vode in deževnice ter z učinkovitim gospodarjenjem z vodo;

Z. ker postajajo ekosistemske storitve, ki jih zagotavljajo drevesa, veliko pomembnejše z njihovim staranjem; ker je zdravo in integrirano upravljanje in načrtovanje mestnih območij bistveno, da bi čim bolje unovčili njihov razvojni potencial in državljanom pomagali dodobra izkoristiti možnosti in storitve zelene infrastrukture;

1. priznava prispevek, ki ga lahko imajo bolj zelena mesta pri doseganju ciljev Pariškega sporazuma ter krepitvi odpornosti EU in njene sposobnosti prilagajanja na podnebne spremembe; poudarja pomembno vlogo bolj zelenih mest pri doseganju ciljev OZN za trajnostni razvoj in izpolnjevanju zavez nove agende za mesta, zlasti pri boljši uporabi vodnih virov ter izboljšanju biotske raznovrstnosti v mestnem okolju;

2. poziva Komisijo, naj oblikuje strategijo EU za bolj zelena mesta in zeleno infrastrukturo, da bodo mesta lahko prispevala svoj delež pri blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter pri izboljšanju dobrega počutja ljudi v mestih;

3. poziva Komisijo, naj v okviru evropskega zelenega dogovora pripravi ukrepe, ki bodo posebej usmerjeni v vlogo mest in bodo spodbujali naložbe v zeleno infrastrukturo;

4. poudarja pomen učinkovitega vključevanja podnebnih in okoljskih vidikov v lokalno, regionalno, nacionalno in globalno oblikovanje mestne politike;

5. poudarja, da je treba sprejeti strategijo prilagajanja za mesta, izpostavljena posledicam podnebnih sprememb, ki bo temeljila na novem inovativnem ekosistemskem pristopu k preprečevanju in obvladovanju tveganj, zlasti z določitvijo območij, kamor se bo iztekala voda, območij, kjer se bodo absorbirale poplave, območij z naravno zaščito in, kjer je nujno potrebno, območij, ki potrebujejo umetno zaščito;

6. poziva države članice ter lokalne in regionalne organe, naj v sodelovanju z ustreznimi deležniki, tudi s civilno družbo, pripravijo akcijske načrte in dejavno sodelujejo pri spodbujanju nastajanja in vzdrževanju zelenih mestnih območij;

7. vztraja, da se premalo zavedamo potenciala mest za varstvo biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev; želi opozoriti, da izboljšanje biotske raznovrstnosti, ekosistemskih storitev in zelene infrastrukture v mestih in na primestnih območjih izboljšuje zdravje ljudi; opozarja, da imata lahko razvoj in naravne rešitve za ohranjanje biotske raznovrstnosti ter nadaljnje vključevanje biotske raznovrstnosti in funkcij ekosistemov v oblikovanje, politiko in načrtovanje mest pomembno vlogo pri blažitvi podnebnih sprememb v mestih in prilagajanju nanje, ter poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo te prakse;

8. poziva Komisijo, naj v prihodnji strategiji za biotsko raznovrstnost do leta 2030 bolj poudari pomen zelene infrastrukture;

9. predlaga, naj se leto 2022 razglasi za evropsko leto bolj zelenih mest;

10. predlaga, naj bodo cilji evropskega leta bolj zelenih mest leta 2022:

a. povečati ozaveščenost o koristi zelenih površin v pozidanem okolju; uvesti pobude za povečanje zelenih površin, tudi v bližini stanovanjskih območij;

b. povečati količino in kakovost raziskav in novih inovacij na različnih strokovnih področjih, da se ustvari bolj zelena dodana vrednost in poveča kakovost življenja v mestih; zagotoviti ciljno usmerjeno podporo za trajnostno digitalizacijo v EU, s tem pa za zagonska podjetja in digitalne inovacije; pospešiti širitev projektov zelene infrastrukture;

c. spodbujati lokalne organe in prebivalce k dejavnostim za izboljšanje njihovih sosesk in okolja, k druženju skupnosti za povečanje odpornosti in preoblikovanje prihodnosti mest; povečati vključenost prebivalcev v druge dejavnosti in odločanje o okolju ter celotnem življenju mesta;

d. ustvariti kulturo, v kateri se bodo cenile zelene površine in modro-zelena infrastruktura; spodbujati razvoj mest, ki upošteva potrebo po zelenih površinah kot pomembnem vidiku kakovosti življenja v mestih;

e. spodbujati uporabo podnebju prijaznih materialov in storitev z javnimi naročili;

f. povečati število projektov zelene infrastrukture, še naprej izvajati strategijo EU o zeleni infrastrukturi ter povečati sredstva zanjo;

g. povezati obstoječe pobude in izmenjavo primerov najboljše prakse med državami članicami, kot je predvideno v številnih pobudah in strategijah, med drugim na področju urbanega načrtovanja, trajnostnega urbanizma in infrastrukture, naravnih rešitev, zelene arhitekture, čistejše energije, mobilnosti pešcev in kolesarjev, učinkovitega upravljanja vodnih virov ter trajnostnega in krožnega ravnanja z odpadki na podlagi hierarhije odpadkov, katere cilj je popolna odprava odpadkov oziroma čim večje zmanjšanje odpadkov z najvišjo stopnjo recikliranja;

h. oblikovati načrt za ozelenitev mest in vzdrževanje zelenih površin v EU do leta 2030, ki bo izraz načela ekološkega urbanizma kot sredstva za spodbujanje usklajenih povezav med podeželskim in mestnim okoljem in priznavanje njihove medsebojne odvisnosti in potrebe po dvosmernem odnosu;

i. izvajati izobraževalne dejavnosti za različne naslovnike, zlasti otroke, ki bi jim bila vsebina ustrezno prilagojena;

j. spodbujati zmanjšanje mestnega prometa, javni prevoz ter naložbe vanj;

k. zagotoviti čim večje sodelovanje okoljskih nevladnih organizacij pri okoljevarstvenih in izobraževalnih dejavnostih;

l. močno povečati zelene površine na mestnih strehah in fasadah, da bi se izboljšalo mestno podnebje, kakovost zraka ter izolacija;

m. podpirati vrtnarjenje v mestih, zaščito in razvoj vrtičkov ter struktur za vrtnarjenje v okviru šol po vsej EU kot pomembnega stebra za okoljsko izobraževanje učencev;

11. poziva Komisijo, naj hitro ukrepa za izboljšanje kakovosti zraka v mestih, zlasti z zmanjšanjem emisij s pomočjo rešitev za mobilnost v mestih, ki bodo omogočale učinkovitejše in okoljsko bolj trajnostne možnosti javnega prevoza;

12. poudarja, kako pomembno je pri ozelenitvi urbanih območij in ohranjanju zelenih površin spodbujati in omogočati sodelovanje meščanov tako, da se jih po potrebi vključi v faze trajnostnega prostorskega načrtovanja in izvajanja, da bi se našle trajnostne rešitve za urbano načrtovanje ter vzbudil občutek poistovetenja z zadevnimi dejavnostmi, rezultat pa bi bila socialno vključujoča, odporna mesta z nizkimi emisijami, ki bi bila privlačna za svoje meščane; meni, da je pomembno v javnosti vzbuditi zavest, da lahko prispeva k ozelenitvi mest, ohranjanju zelenih površin in njihovemu preoblikovanju v bolj zdravo okolje; spodbuja občine in regije, naj v čim večjem obsegu podpirajo zelene pobude svojih prebivalcev in razvijajo pokroviteljske projekte za odprte površine; poziva občine in regije, naj sprejmejo in izvajajo ambiciozne pobude za zelena mesta;

13. poziva Komisijo, naj še naprej podpira ambiciozne ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti in učinkovite rabe virov; poziva Komisijo, naj pomaga zagotoviti ustrezno financiranje za ukrepe, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju mest in zelene infrastrukture, kot so partnerstva za inovacije in skupna javna naročila med mesti v EU; poziva Komisijo, naj pomaga krepiti kolektivno moč mest, da bi se hitro širile učinkovite rešitve; poziva Komisijo, naj podpre udeležbo zasebnega sektorja prek javno-zasebnih partnerstev, ambicioznejši program Evropske investicijske banke in spodbude za mala in srednja podjetja, kar ima lahko ključno vlogo pri razvoju inovativnih trajnostnih rešitev;

14. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji in nacionalnim parlamentom.