PREDLOG RESOLUCIJE o stanju pravne države v Evropski uniji in uporabi uredbe o pogojenosti 2020/2092
4.6.2021 - (2021/2711(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Ryszard Antoni Legutko, Patryk Jaki, Ryszard Czarnecki, Sergio Berlato, Adam Bielan, Joachim Stanisław Brudziński, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Carlo Fidanza, Pietro Fiocchi, Raffaele Fitto, Karol Karski, Beata Kempa, Izabela-Helena Kloc, Joanna Kopcińska, Elżbieta Kruk, Zbigniew Kuźmiuk, Beata Mazurek, Andżelika Anna Możdżanowska, Tomasz Piotr Poręba, Nicola Procaccini, Elżbieta Rafalska, Rob Rooken, Bogdan Rzońca, Jacek Saryusz-Wolski, Andrej Slabakov (Andrey Slabakov), Vincenzo Sofo, Raffaele Stancanelli, Beata Szydło, Dominik Tarczyński, Cristian Terheş, Grzegorz Tobiszowski, Valdemar Tomaševski, Witold Jan Waszczykowski, Jadwiga Wiśniewska, Kosma Złotowski
v imenu skupine ECR
B9-0320/2021
Resolucija Evropskega parlamenta o stanju pravne države v Evropski uniji in uporabi uredbe o pogojenosti 2020/2092
Evropski parlament,
– ob upoštevanju členov 2, 5, 7 in 15 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),
– ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije[1] (uredba o pogojenosti),
– ob upoštevanju mnenja Evropskega računskega sodišča št. 1/2018 z dne 17. julija 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah z dne 2. maja 2018[2],
– ob upoštevanju mnenja pravne službe Sveta z dne 25. oktobra 2018 o tem, ali je predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah skladen s pogodbama EU,
– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta, sprejetih 11. decembra 2020,
– ob upoštevanju ničnostnih tožb, ki sta ju pri Sodišču Evropske unije vložili Madžarska (C-156/21) in Poljska (C-157/21) in v katerih sta podvomili o zakonitosti mehanizma pogojenosti s pravno državo,
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin;
B. ker so pristojnosti Unije omejene z načelom njihovega prenosa, kar pomeni, da pristojnosti, ki niso s Pogodbama dodeljene Uniji, ohranijo države članice;
C. ker člen 2 PEU Uniji ne podeljuje stvarnih pristojnosti in samo našteva nekatere vrednote, ki jih morajo institucije Unije in njene države članice spoštovati pri svojem ukrepanju v okviru pristojnosti, dodeljenih Uniji s Pogodbama, ne da bi presegle te omejitve;
D. ker člen 2 PEU ni določba z neposrednim učinkom in se ne sme uporabljati pri postopkih iz členov 258–260 in 267 Pogodbe o delovanju Evropske unije;
E. ker je mogoče državo članico obtožiti kršitve vrednot Unije, tudi načela pravne države, le, če ukrepa na področju, za katerega ima Unija pristojnost na podlagi posebnih določb Pogodbe, ki določajo pristojnosti;
F. ker institucije Unije ne morejo ukrepati glede spoštovanje načela pravne države v državah članicah, ne glede na to, ali za takšno ukrepanje obstajajo posebne stvarne pristojnosti, pri čemer je edina izjema postopek, opisan v členu 7 PEU;
G. ker je samo v členu 7 določena pristojnost Unije, da nadzoruje uporabo načela pravne države kot vrednote Unije v primeru, ko to ni povezano s posebno stvarno pristojnostjo ali ko to presega področje uporabe pristojnosti;
H. ker člen 7 PEU ne določa podlage za nadaljnje razvijanje ali spreminjanje postopka, opisanega v njem;
I. ker je pristojnost Sodišča v zvezi s pravno državo omejena le na nadzor spoštovanja postopkovnih določb iz člena 7 PEU in le na zahtevo zadevne države članice;
J. ker so države članice različno razlagajo pojem pravne države;
K. ker je Evropa domovin ena od vizij Evropske unije, ki temelji na grajenju gospodarskih vezi in ohranitvi političnih razlik in suverenosti združenih držav;
L. ker institucije EU niso pristojne za sprejemanje opredelitev vrednot iz člena 2 PEU, zlasti pojma pravne države, saj jim ta pristojnost ni bila dodeljena s Pogodbama;
M. ker bi institucije, če bi takšno opredelitev sprejele brez ustrezne pristojnosti, kršile Pogodbi, opredelitev pa bi bila v nasprotju s PEU;
N. ker mora Evropski svet Uniji dajati potrebne spodbude za njen razvoj in zanj opredeljevati splošne politične usmeritve in prednostne cilje;
O. ker lahko Evropski svet pri izvajanju svojih pristojnosti v skladu s členom 15 PEU sprejme sklepe, da bi spodbudil razvoj Unije;
P. ker takšni sklepi niso niti v nasprotju z uredbo o pogojenosti niti ji ne nasprotujejo ali jo spreminjajo;
Q. ker ni prvič ali neobičajno, da Komisija sprejme smernice, ki določajo, kako bo uporabljala in izvajala zakonodajo na določenem področju, in ker odločitev Komisije, da pripravi in sprejme smernice za izvajanje uredbe o pogojenosti, ni nezakonita;
R. ker bodo vse razlage, določene v smernicah, odraz tega, kako Komisija razume uredbo o pogojenosti;
S. ker se zdi, da želita Komisija in Parlament uporabiti mehanizem pogojevanja s pravno državo proti državam članicam, ki na prvo mesto postavljajo svoje tradicionalne vrednote in ustave;
T. ker je Komisija pri izvajanju svojih dolžnosti neodvisna in ker se lahko do dokončnega oblikovanja smernic odloči, da ne bo predlagala ukrepov v skladu z uredbo o pogojenosti;
1. poudarja, da je bistvo načela pravne države ravnanje na podlagi in v okviru omejitev prava in Pogodb;
2. poudarja, da lahko Unija posreduje v zadevah, ki zadevajo spoštovanje vrednot Unije v državah članicah, le v skladu s členom 7 PEU; poudarja, da je člen 7 PEU popoln in izčrpen;
3. meni, da je uvedba dejanskega novega mehanizma za nadzor izvajanja načela pravne države pravno nesprejemljiva, kar je potrjeno v mnenju pravne službe Sveta z dne 25. oktobra 2018;
4. poziva, naj se postopki v zvezi z načelom pravne države v okviru člena 7 zaključijo, preden se sprejme ukrep contra legem na osnovi, da „če ne morem doseči cilja v okviru obstoječega prava, bom kršil Pogodbi“;
5. poudarja, da je organizacija sodstva v izključni pristojnosti držav članic;
6. obžaluje razširitev pristojnosti Sodišča, denimo v zadevi C-121/21, kar spodkopava zaupanje v Evropsko unijo in načeli sorazmernosti in zvestobe, ki izhajata neposredno iz Pogodb;
7. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.