PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah v Afganistanu

B9-0326/2021

Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Afganistanu

(2021/2712(RSP))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Afganistanu,

– ob upoštevanju dogovora o skupnih nadaljnjih ukrepih EU in Afganistana glede migracijskih vprašanj z dne 2. oktobra 2016,

– ob upoštevanju Sporazuma o sodelovanju za partnerstvo in razvoj med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Islamsko republiko Afganistan na drugi strani z dne 18. februarja 2017[1],

– ob upoštevanju skupnega sporočila Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom Elementi strategije EU za Afganistan z dne 24. julija 2017,

– ob upoštevanju dokumenta Povezovanje Evrope in Azije - gradniki strategije EU, ki ga je Svet za zunanje zadeve sprejel oktobra 2018,

– ob upoštevanju resolucije Varnostnega sveta OZN št. 2513 (2020) z dne 10. marca 2020 o razmerah v Afganistanu,

– ob upoštevanju sklepov Sveta o Afganistanu z dne 29. maja 2020,

– ob upoštevanju mednarodne ministrske donatorske konference 2020 (konferenca v Afganistanu), ki je potekala 23. in 24. novembra 2020,

– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A. ker od leta 2001 številne države članice EU, partnerice zveze NATO in države zaveznice prispevajo k stabilizaciji in razvoju Afganistana z vojaškimi in civilnimi enotami, pri tem pa so utrpele številne žrtve in izgube; ker je stabilen in neodvisen Afganistan, ki lahko skrbi zase in odreče zatočišče terorističnim skupinam, še vedno med bistvenimi varnostnimi interesi EU, zveze NATO in držav članic;

B. ker je skoraj 3  milijone ljudi notranje razseljenih zaradi nasilja, milijon pa zaradi naravnih nesreč; ker sta Iran in Pakistan sprejela več milijonov afganistanskih beguncev in migrantov;

C. ker je prispevek EU v zadnjih 20 letih Afganistanu prinesel znatne koristi, kot so daljša pričakovana življenjska doba, večja pismenost, manjša umrljivost mater in otrok ter več ženskih pravic; ker je EU za obdobje 2021–2025 obljubila 1,2 milijarde EUR dolgoročne in nujne pomoči; ker je EU med letoma 2002 in 2020 zagotovila več kot 4 milijarde EUR; ker je Afganistan država upravičenka, ki ji med vsemi državami na svetu EU namenja največ razvojne pomoči;

D. ker afganistanska vlada dejansko nadzoruje približno 55 % okrožij v državi, kjer živi približno 63 % prebivalstva države;

E. ker je covid-19 prinesel še humanitarne in gospodarske težave poleg že sicer hude revščine, neustrezne prehranske varnosti in podnebne ranljivosti;

F. ker so Združene države Amerike in talibani 29. februarja 2020 v Dohi dosegli sporazum o vzpostavitvi miru v Afganistanu, v katerem so pozvali k neposrednim notranjim mirovnim pogajanjem med talibani, afganistansko vlado in drugimi skupinami; ker je v tem sporazumu določen časovni okvir za umik vseh tujih sil iz Afganistana do maja 2021, v zameno pa so se talibani zavezali, da bodo terorističnim skupinam preprečili uporabo ozemlja pod njihovim nadzorom;

G. ker so se mirovna pogajanja med afganistansko vlado in talibani začela 12. septembra 2020 v Dohi, da bi dosegli vključujočo politično rešitev ter trajni in celovit mir; ker so pogajanja trenutno na mrtvi točki;

H. ker se je nasilje v Afganistanu od jeseni 2020 povečalo, stanje pa se je v letu 2021 še poslabšalo;

I. ker je državni sekretar ZDA Anthony Blinken 14. aprila 2021 napovedal, da se bodo enote ZDA in NATO do 11. septembra 2021 popolnoma umaknile iz Afganistana;

J. ker so varnostne razmere po vsej državi še vedno težke, z visoko stopnjo nasilja nad civilisti in afganistanskimi varnostnimi silami; ker so slabe zmogljivosti afganistanskih nacionalnih obrambnih in varnostnih sil eden od odločilnih dejavnikov, ki ogrožajo varnost v Afganistanu; ker je bilo samo v času ramadana ubitih več kot 220 civilistov, več kot 500 pa jih je bilo ranjenih;

K. ker EU v celoti podpira resolucijo Generalne skupščine OZN z dne 10. decembra 2020, ki ne podpira niti ne priznava ponovne vzpostavitve islamskega emirata Afganistana;

1. meni, da je Afganistan v kritičnem trenutku, saj sovpadajo nestabilne domače razmere, slabše varnostne razmere, mrtva točka v mirovnih pogajanjih med afganistanskimi udeleženci ter odločitve o umiku sil ZDA in NATO do 11. septembra 2021, kar lahko prinese novo negotovost, manjšo stabilnost, nevarnost zaostritve notranjih konfliktov in praznino, ki bi jo lahko v najslabšem primeru zapolnili talibani; izraža zaskrbljenost, saj bi bila to zelo zaskrbljujoča perspektiva za državo ter za trajnost socialno-političnih dosežkov in napredka v zadnjih 20 letih; opozarja, da nameravajo talibani oblikovati teokratično islamsko vlado in morda ne bodo pripravljeni skleniti dogovora o delitvi oblasti z demokratično izvoljeno vlado;

2. ponovno potrjuje načelno politično zavezanost Evropske unije, da podpre prebivalce Afganistana na poti k miru, varnosti, stabilnosti, demokraciji, blaginji in samozadostnosti za dobro vseh Afganistancev; opozarja, da je miren in uspešen Afganistan, brez terorizma, temelj za njegovo lastno stabilnost in razvoj, pa tudi za stabilnost in razvoj celotne regije in širšega območja; opozarja, da se zaveza Evropske unije ne bo spremenila, ko se bodo iz države umaknile sile ZDA in NATO;

3. ponovno poudarja, da mora s pogajanji dosežena politična rešitev, ki bo privedla do miru, temeljiti na gospodarskih, socialnih in političnih dosežkih zadnjih 20 let; poudarja, da se morajo vsi afganistanski akterji dejavno zavezati k smiselnemu, vključujočemu in obsežnemu mirovnemu procesu pod vodstvom Afganistana, ki ga bo podprla mednarodna skupnost; poudarja, da je to bolj pomembno kot kdaj koli prej, saj se hitro približuje datum, ko se bodo umaknile sile ZDA in NATO;

4. poudarja, da sta od zavezanosti in ravni sodelovanja, ki ju bodo pokazali vsi akterji v Afganistanu, zlasti talibani, odvisni politična in finančna podpora EU za prihodnost države; opozarja, da je podpora EU odvisna od dejanskega izboljšanja vključujočega in odgovornega upravljanja, krepitve institucij, demokratičnega pluralizma, načela pravne države, boja proti korupciji, krepitve neodvisnih medijev, človekovih pravic in temeljnih svoboščin za vse Afganistance, zlasti za ženske, otroke ter vse pripadnike manjšin in ogroženih skupin; poudarja, da bi morala biti pravica deklet do izobraževanja, kar je velik dosežek zadnjih 20 let, nesporna;

5. poudarja, da bi se morala afganistanska država, če želi graditi na dosežkih zadnjih 20 let, resnično zavezati boju proti terorizmu in oboroženim skupinam ter njegovemu preprečevanju, proti proizvodnji drog in trgovini z njimi, ter se posvetiti obravnavanju temeljnih razlogov za nedovoljene migracije in njihovemu upravljanju; odpravi nestabilnosti v regiji; izkoreninjenju revščine; preprečevanju radikalizacije, ki vodi v nasilni ekstremizem, ter boju proti nekaznovanju kršitev človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava;

6. izraža zaskrbljenost zaradi še vedno visoke stopnje nasilja in nestabilnih varnostnih razmer v Afganistanu, zlasti zaradi številnih civilnih žrtev, vključno z načrtnimi poboji medijskih poročevalcev, civilnih aktivistov in javnih uslužbencev; poziva vse strani, naj se nemudoma dogovorijo o ukrepih za izvajanje trajnega in celovitega premirja; je zaskrbljen zaradi krhkosti in nestabilnosti afganistanske vlade ter njenega pomanjkanja nadzora v precejšnjem delu države, kar povečuje posledice spopadov za civilno prebivalstvo;

7. poziva afganistansko vlado, naj si prizadeva za ugotovitev dejanske odgovornosti in naj temeljito razišče, zakaj se povečuje število napadov na civilne objekte, vključno s šolami in mošejami, kot je bil napad 8. maja 2021 na šolo Syed Al-Šahda Hazara, v katerem je bilo ubitih 85 deklet, ali napad 12. maja 2020 na porodniški oddelek bolnišnice Dašt-e Barči v Kabulu, ki jo podpirajo Zdravniki brez meja;

8. priznava, da sta varnost in stabilnost bistveni za trajnostni razvoj in napredek; izraža zaskrbljenost zaradi grožnje, ki jo terorizem predstavlja za Afganistan in regijo, zlasti zaradi stalne prisotnosti Islamske države Iraka in Levanta (ISIL-Daiš) ter z njo povezanih organizacij, zlasti ISIL-pokrajina Khorasan in Al Kaide; obsoja vse teroristične dejavnosti in vse teroristične napade v Afganistanu; poudarja, kako pomemben je učinkovit boj proti financiranju terorizma in razbitje finančnih mrež, ki podpirajo terorizem; opozarja, da stopnjevanje nasilja ne prispeva k možnostim za stabilni mir; poudarja, da je med afganistanskimi nacionalnimi obrambnimi in varnostnimi silami stalno veliko število žrtev, in opozarja, da je treba tem silam zagotoviti trajno dolgoročno financiranje;

9. opozarja, da je Afganistan celinska država, ki leži na stičišču med Azijo in Bližnjim vzhodom, ter ugotavlja, da sta podpora in pozitivno sodelovanje s sosednjimi državami in regionalnimi silami, zlasti Kitajsko, Iranom, Indijo, Rusijo in Pakistanom, bistvenega pomena za stabilizacijo, razvoj in ekonomsko uspešnost Afganistana; poudarja temeljno vlogo teh držav za stabilizacijo Afganistana ter da se ne sme dopustiti, da bi država zašla v kaos, ko jo bodo zapustile tuje sile; poudarja, da je treba okrepiti usklajevanje med EU in ZDA glede Afganistana, da bi v največji možni meri ohranile pomembno vlogo v državi;

10. priznava, da je končni cilj pomoči EU za Afganistan pomagati vladi in gospodarstvu države pri izkoreninjenju revščine ter za razvoj neodvisnosti in rasti z notranjim razvojem in regionalnim sodelovanjem prek zunanje trgovine in trajnostnih javnih naložb, da bi zmanjšali prekomerno odvisnost od zunanje pomoči in prispevali k socialnemu, gospodarskemu in okoljskemu razvoju Afganistana; obžaluje, da je pandemija covida-19 še zaostrila že tako resne gospodarske izzive v Afganistanu;

11. poudarja, da je v Afganistanu še vedno nerešeno vprašanje pridelave in proizvodnje prepovedanih drog ter trgovine in prometa z njimi, kar ogroža mir in stabilnost v Afganistanu in regiji; poudarja, da mora afganistanska vlada okrepiti prizadevanja za boj proti tej grožnji, v kateri bi jo morala iskreno podpreti mednarodna skupnost; v zvezi s tem opozarja na problem tihotapljenja ljudi;

12. priznava, da ima širjenje pandemije covida-19 uničujoče posledice v Afganistanu, saj se država sooča z velikimi izzivi v zdravstvenem sistemu ter glede socialno-ekonomskih in humanitarnih razmer, kar je poslabšalo krizo zaradi pomanjkanja hrane in povečalo revščino; meni, da bo za obravnavanje kratkoročnih in dolgoročnih posledic pandemije potrebna podpora vseh afganistanskih strani in mednarodne skupnosti; opozarja, da je EU od začetka pandemije covida-19 mobilizirala 147 milijonov EUR za takojšnje reševanje zdravstvene krize in za humanitarno pomoč Afganistanu ter še dodatnih 35 milijonov EUR na začetku leta 2021 za boj proti pandemiji;

13. ponovno poudarja, da so vlade držav, ki umikajo svoje vojaške sile iz Afganistana, odgovorne, da po potrebi vrnejo v domovino lokalno osebje, zlasti prevajalce, ki so jih podpirali pri njihovih prizadevanjih in katerih življenja so sedaj morda v hudi nevarnosti;

14. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu odposlancu EU za Afganistan, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Islamske republike Afganistan.