PREDLOG RESOLUCIJE o stališčih Parlamenta o oceni nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, ki jo opravljata Komisija in Svet

B9-0337/2021

Resolucija Evropskega parlamenta o stališčih Parlamenta o oceni nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, ki jo opravljata Komisija in Svet

(2021/2738(RSP))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost[1] (uredba o mehanizmu za okrevanje in odpornost),

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2021 o pravici Parlamenta do obveščenosti v zvezi s tekočo oceno nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost[2],

– ob upoštevanju členov 174 in 175 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A. ker je bila uredba o mehanizmu za okrevanje in odpornost sprejeta po rednem zakonodajnem postopku;

B. ker je mehanizem za okrevanje in odpornost prvi instrument te vrste v smislu obsega in sredstev financiranja; ker se Komisija pripravlja na izdajo obveznic, potem ko so vse države članice EU uspešno ratificirale sklep o virih lastnih sredstev[3];

C. ker so demokratični nadzor, odgovornost in parlamentarni nadzor nad izvajanjem mehanizma za okrevanje in odpornost mogoči le ob polnem sodelovanju Parlamenta in upoštevanju vseh njegovih priporočil v vseh fazah; ker Parlament izrazi svoja stališča o vprašanjih, ki se obravnavajo v okviru dialoga o okrevanju in odpornosti, na primer z resolucijami in izmenjavami s Komisijo; ker mora Komisija ta stališča upoštevati;

D. ker uredba o mehanizmu za okrevanje in odpornost določa, da je splošni cilj spodbujanje gospodarske, socialne in teritorialne kohezije Unije za večjo odpornost, boljšo pripravljenost na krize, zmogljivost prilagajanja in potencial držav članic za rast, in sicer z blaženjem socialnih in gospodarskih posledic krize, predvsem za ženske, otroke in mlade, in s prispevkom k izvajanju evropskega stebra socialnih pravic, s podporo zelenemu prehodu in zmanjšanju emisij za najmanj 57 %, vključno z odvzemi v skladu z določbami evropskih podnebnih pravil in s ciljem EU, da bo do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost, ter digitalnemu prehodu, s čimer bi prispevali k navzgor usmerjeni ekonomski in socialni konvergenci, obnovitvi in spodbujanju trajnostne rasti in povezovanja gospodarstev Unije ter k strateški neodvisnosti Unije in gospodarski odprtosti, pa tudi ustvarjali evropsko dodano vrednost;

E. ker je specifični cilj mehanizma za okrevanje in odpornost zagotavljanje finančne podpore državam članicam pri doseganju mejnikov in ciljev reform in naložb, kakor so določeni v njihovih načrtih za okrevanje in odpornost;

F. ker bi morale države članice svoje nacionalne načrte za okrevanje in odpornost Komisiji praviloma predložiti do 30. aprila 2021; ker je do zdaj to naredilo 23 držav članic;

G. ker je Parlament Komisijo večkrat pozval, naj ga v okviru dialoga o okrevanju in odpornosti obvesti, tudi pisno, o poteku ocenjevanja nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost;

1. meni, da je mehanizem za okrevanje in odpornost zgodovinski instrument EU za spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije ter konvergence, pomoč državam članicam pri blaženju gospodarskih in socialnih posledic pandemije covida-19 in načrtovanju močne in trajnostne rasti njihovih gospodarstev, pripravo EU na reševanje dolgoročnih izzivov, kot je pravičen, zeleni in digitalni prehod, ter ustvarjanje dodane vrednosti EU;

2. zahteva, naj Komisija v postopku ocenjevanja nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost natančno upošteva črko in duh uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost ter naj pred sprejetjem ustreznih predlogov za izvedbene sklepe Sveta pripravi poglobljene in celovite ocene; pozdravlja prizadevanja Komisije, da bi zagotovila njihovo hitro sprejetje pred poletjem, vendar pričakuje, da pri ocenjevanju načrtov ne bo političnega popuščanja; poudarja, da so ambiciozni načrti in dobro izvajanje bistvenega pomena, da ne bi zapravili te zgodovinske priložnosti; pričakuje, da bodo Komisija in države članice v celoti izkoristile mehanizem za okrevanje in odpornost ter pripravile visokokakovostne načrte, ki bodo pomembno prispevali k našim skupnim evropskim ciljem;

3. je prepričan, da morajo biti sredstva pravično porazdeljena med družbe in prihodnje generacije, da bi zagotovili največji možni učinek na ekonomsko in socialno konvergenco navzgor ter na teritorialno konvergenco, blaginjo in gospodarsko stabilnost; poziva k popolni preglednosti in odgovornosti pri dodeljevanju in uporabi sredstev;

4. ponavlja poziv Parlamenta k spoštovanju njegove pravice do obveščenosti v zvezi s tekočim ocenjevanjem nacionalnih programov za okrevanje in odpornost, da bi mu omogočili brezhiben demokratični nadzor nad tem, kako Komisija ocenjuje in izvaja mehanizem za okrevanje in odpornost;

5. poziva Komisijo, naj za vsak nacionalni načrt za okrevanje in odpornost skrbno oceni, ali in v kakšni meri bo na celovit in uravnotežen način dejansko prispeval k vsem šestim stebrom iz člena 3 uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost; želi spomniti, da bi moral vsak ukrep prispevati k enemu ali več področjem politike evropskega pomena, ki so oblikovana v šestih stebrih;

6. pozdravlja, da po podatkih Komisije vsi uradno predloženi načrti izpolnjujejo podnebne cilje in cilje na področju digitalnih naložb; poziva Komisijo, naj oceni tudi kakovost predlaganih naložb, da bi zagotovila učinkovito izpolnjevanje kvantitativnih in kvalitativnih ciljev skozi celotno izvedbeno fazo;

7. opominja, da se v skladu z uredbo iz mehanizma za okrevanje in odpornost ne smejo financirati ponavljajoči se nacionalni odhodki, razen v ustrezno utemeljenih primerih;

8. opozarja, da čezmejni projekti, ki vključujejo več kot eno državo članico, ustvarjajo veliko evropsko dodano vrednost in s tem povezane učinke prelivanja, ter obžaluje, da čezmejne projekte vsebuje le malo nacionalnih načrtov; poziva Komisijo, naj spodbuja države članice, da bodo predlagale čezmejne projekte, ki se financirajo iz mehanizma za okrevanje in odpornost;

9. ugotavlja, da se je v predloženih nacionalnih programih reform le malo držav članic odločilo zaprositi za posojila; poziva države članice, naj razmislijo o najboljši uporabi razpoložljivih posojil, da ne bi zapravile priložnosti;

10. poziva Komisijo, naj pred pripravo osnutka izvedbenega akta Sveta upošteva, da bo treba v prihodnje morda spremeniti nacionalne načrte, da bi zagotovili skladnost z zahtevami uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost;

Zeleni prehod

11. pozdravlja dejstvo, da se bodo zelene naložbe iz mehanizma za okrevanje in odpornost delno financirale z izdajo zelenih obveznic;

12. poudarja, da bi bilo treba v skladu z metodologijo iz Priloge VI k uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost v vseh načrtih podnebju nameniti vsaj 37 % vseh dodeljenih sredstev (nepovratna sredstva in posojila); poziva Komisijo, naj bo pri ocenjevanju 37-odstotne porabe za podnebne ukrepe pozorna, da bi preprečila podvajanje in napačno označevanje ukrepov ter lažno zeleno oglaševanje; je zaskrbljen, ker so nekatere naložbe označene kot zelene, čeprav niso zajete v metodologiji sledenja iz Priloge VI; predlaga, da se za morebitne razširitve metodologije zelenega označevanja iz Priloge VI opravi dodaten pregled; poziva Komisijo, naj spodbuja države članice k izvajanju reform, ki bodo omogočale uspešno izvajanje vodilnih področij iz njenih smernic;

13. poudarja, da so določbe, v skladu s katerimi se ne sme bistveno škodovati, orodje za podporo zelenemu prehodu, skupaj z zahtevo, da mora biti najmanj 37 % odhodkov (nepovratna sredstva in posojila) za naložbe in reforme iz posameznega nacionalnega načrta namenjenih podnebnim ciljem in da je treba preprečiti financiranje ukrepov, ki so v nasprotju s podnebnimi cilji Unije; opozarja, da morajo vsi ukrepi spoštovati načelo, da se ne škoduje bistveno, v smislu člena 17 uredbe o taksonomiji[4]; je zaskrbljen, ker je v načrtih to načelo premalo upoštevano, in poziva Komisijo, naj zagotovi njegovo polno spoštovanje, tudi v fazi izvajanja, in naj objavi vse s tem povezane ocene; vztraja, da izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost ne sme povzročiti nižanja okoljskih standardov ali biti v nasprotju z okoljsko zakonodajo in predpisi;

14. opozarja, da se je treba nujno spoprijeti z močnim upadanjem biotske raznovrstnosti in da bi zato moral mehanizem za okrevanje in odpornost prispevati k vključevanju ukrepov na področju biotske raznovrstnosti v politike Unije; poziva Komisijo, naj objavi pregled ukrepov, povezanih z biotsko raznovrstnostjo, iz načrtov za okrevanje in odpornost; je zaskrbljen, ker večina teh načrtov vsebuje zelo malo ukrepov za biotsko raznovrstnost oziroma jih sploh ne vsebuje; pričakuje, da bo Komisija tudi v zvezi s tem strogo upoštevala načelo, da se ne škoduje bistveno, in zlasti zahtevala popravek predlaganih reform ali naložb, ki bi lahko škodovale biotski raznovrstnosti ali jih ne spremljajo ustrezni spremljevalni ukrepi;

15. poudarja, da morajo imeti naložbe trajen učinek, da bi EU lahko dosegla svoje cilje glede ogljične nevtralnosti; podpira zelene naložbe, ki bodo vodile v evropsko gospodarsko preobrazbo in pomagale zapolniti vrzel na področju podnebju in okolju prijaznih naložb, tako da ne bodo prekomerno subvencionirale nakupa trajnega potrošniškega blaga; je zaskrbljen, ker se številni nacionalni načrti za okrevanje in odpornost osredotočajo na kratkoročne naložbe, in poziva k več naložbam in reformam naslednje generacije, ki bodo morda imele tudi takojšen učinek;

Digitalna preobrazba

16. poudarja, da bi morali v skladu z uredbo o mehanizmu za okrevanje in odpornost vsi načrti za okrevanje in odpornost vsebovati ukrepe, ki bodo učinkovito prispevali k digitalnemu prehodu ali k obravnavanju izzivov, ki iz tega izhajajo, zanje pa se nameni znesek, ki na podlagi metodologije za digitalno označevanje iz Priloge VII predstavlja vsaj 20 % skupnih dodeljenih sredstev za načrt za okrevanje in odpornost; opozarja, da se bo ta metodologija ustrezno uporabila za ukrepe, ki jih ni mogoče neposredno dodeliti področju intervencije, navedenem v Prilogi VII; opozarja, da se koeficienti za podporo za digitalne cilje lahko povečajo za posamezne naložbe, da bi se upoštevali spremljevalni reformni ukrepi, ki povečujejo njihov učinek na digitalne cilje;

17. želi spomniti, da bi morale države članice v svojih načrtih za naložbe v digitalne zmogljivosti in povezljivost zagotoviti samooceno varnosti na podlagi skupnih objektivnih meril, v kateri so opredeljena morebitna varnostna vprašanja in je podrobno opisano, kako bodo ta vprašanja obravnavana, da se zagotovi skladnost z ustreznim pravom Unije in nacionalnim pravom; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo vsi nacionalni načrti, ki vsebujejo takšne naložbe, zagotovili tudi takšno oceno in da z njimi povezani ukrepi ne bodo v nasprotju s strateškimi interesi Unije;

18. je zaskrbljen, ker nekateri nacionalni načrti ne dosegajo ustreznega ravnovesja v smislu naložb v digitalno preobrazbo, zlasti v digitalno infrastrukturo;

Povečanje gospodarske rasti ter socialne in teritorialne kohezije

19. poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo v nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost dovolj pozornosti namenjene ukrepom za otroke in mlade, zlasti v državah, v katerih so bile ugotovljene strukturne težave na področjih, kot so zgodnje opuščanje šolanja, brezposelnost mladih, revščina otrok in predšolska vzgoja; vztraja, da bi bilo treba reforme in naložbe v mlade, zlasti tiste, povezane z izpopolnjevanjem, prekvalifikacijo, izobraževanjem, poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem ter dualnim izobraževanjem in vseživljenjskim učenjem, uskladiti z jamstvom za mlade in se poleg nakupa opreme osredotočiti na razvoj spretnosti; poudarja, da bi bilo treba reforme in naložbe za otroke uskladiti z načeli jamstva za otroke in se osredotočiti na pravico in dostop vseh otrok, ki živijo v revščini, do brezplačnega zdravstvenega varstva, brezplačnega izobraževanja, brezplačnega otroškega varstva, dostojnega bivališča in ustrezne prehrane;

20. pozdravlja ukrepe iz načrtov za okrevanje in odpornost v skladu z evropskim stebrom socialnih pravic ter pobude EU na področju zaposlovanja, izobraževanja, zdravstva in socialnih zadev, katerih cilj je povečati socialno kohezijo, okrepiti sisteme socialne zaščite in zmanjšati ranljivost; želi spomniti Komisijo, da morajo načrti za okrevanje in odpornost zadovoljivo izpolnjevati merila ocenjevanja; meni, da imajo zelene in digitalne naložbe velik potencial za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest ter zmanjšanje neenakosti in digitalne vrzeli; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo naložbe koristile najbolj ranljivim skupnostim in regijam, pa tudi tistim, ki so jih podnebne spremembe najbolj prizadele; poziva Komisijo, naj prepreči prakso, v skladu s katero bi bili v novem svežnju reciklirani stari projekti brez prave dodane vrednosti za regije, ki zaostajajo v razvoju, zlasti če bi se zaradi tega utegnila povečati vrzel v socialni, ekonomski in teritorialni konvergenci v EU;

21. poziva Komisijo, naj vztraja, da morajo države članice izvajati reformne in naložbene ukrepe, s katerimi bodo povečale upravno in institucionalno odpornost ter pripravljenost na krize;

22. poziva Komisijo in Svet, naj poskrbita, da se bodo pri pripravi in izvajanju načrtov za okrevanje in odpornost upoštevale in spodbujale enakost spolov in enake možnosti za vse ter da se bosta ta cilja pri njihovi pripravi in izvajanju tudi v vseh fazah vključevala; pričakuje, da bo Komisija za namene izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost sistematično zbirala, analizirala in sporočala obstoječe podatke, razčlenjene po spolu, v skladu s posebnim poročilom Evropskega računskega sodišča št. 10/2021;

23. želi spomniti, da bi morali načrti za okrevanje in odpornost vsebovati ukrepe za izvajanje celovitega sklopa reform in javnih naložbenih projektov; meni, da je v številnih nacionalnih načrtih zelo velik poudarek na naložbah, a bi si bilo treba bolj prizadevati za strukturne reforme; želi spomniti Komisijo, da morajo načrti za okrevanje in odpornost zajeti reševanje kritičnih ozkih grl v gospodarstvu držav članic in da se pričakuje, da bodo zato vsi načrti zares prispevali k odpravljanju vseh izzivov, opredeljenih v ustreznih priporočilih za posamezne države, ali vsaj pomembnega dela teh izzivov; meni, da bi se morala Komisija ne glede na velikost in volilni koledar držav članic osredotočiti zlasti na zagotavljanje, da bodo predlagane reforme prave reforme in ne bodo izničile reform, ki so bile sprejete pred tem in so bile še bolj ambiciozne;

24. poudarja, da je ustvarjanje kakovostnih delovnih mest eden od ciljev uredbe o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost, kar bi bilo treba doseči s celovitim svežnjem reform in naložb;

25. obžaluje, da nacionalni načrti za okrevanje in odpornost niso dovolj usklajeni s partnerskimi sporazumi in programi EU, kot je program InvestEU; poziva, naj se med mehanizmom za okrevanje in odpornost, partnerskimi sporazumi in drugimi ukrepi EU ustvarjajo sinergije in naj se dopolnjujejo, kar se lahko med drugim doseže z olajšanjem uporabe nacionalnih razdelkov programa InvestEU;

26. želi spomniti Komisijo, da je eden od izrecnih ciljev uredbe o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost znatna vključenost malih, srednjih in zagonskih podjetij, tudi v postopkih javnih naročil; ga skrbi, da bodo sredstva tega mehanizma koristila predvsem velikim korporacijam in bi utegnila celo ovirati pošteno konkurenco; poziva Komisijo, naj bo še posebej pozorna na to, da bo financiranje iz mehanizma za okrevanje in odpornost na voljo malim, srednjim in zagonskim podjetjem, na primer z opredelitvijo mejnikov in stalnim usmerjanjem pri programu izvajanja v državah članicah; predlaga, da se točno določi delež sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost, katerih končni prejemniki bodo mala in srednja podjetja, ter da se v nadzorne ureditve v okviru tega mehanizma vključijo skupni kazalniki;

Vključevanje deležnikov

27. želi spomniti, da člen 18(4)(q) uredbe o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost določa, da bi morali nacionalni načrti za okrevanje in odpornost vsebovati povzetek postopka posvetovanja z lokalnimi in regionalnimi organi, socialnimi partnerji, organizacijami civilne družbe, mladinskimi organizacijami in drugimi ustreznimi deležniki, opravljenega v skladu z nacionalnim pravnim okvirom, ter povzetek, kako se prispevek deležnikov odraža v načrtu za okrevanje in odpornost; poziva Komisijo, naj države članice spodbuja k posvetovanju z vsemi nacionalnimi deležniki in tako zagotovi, da bodo v izvajanje načrtov, še zlasti pa v njihovo spremljanje, vključeni civilna družba ter lokalni in regionalni organi, poskrbi pa naj tudi, da bo posvetovanje izvedeno tudi ob morebitnih prihodnjih spremembah ali novih načrtih;

28. želi spomniti, da člen 152 Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da Unija priznava in spodbuja vlogo socialnih partnerjev na svoji ravni ter mora spoštovati njihovo avtonomijo; poudarja, da je nujno treba ustrezno vključiti nacionalne deležnike, kot so nacionalni parlamenti, lokalni in regionalni organi, socialni partnerji, nevladne organizacije in civilna družba, če naj bodo nacionalni načrti in mehanizem za okrevanje in odpornost kot celota uspešni; opozarja na pomisleke Odbora regij in obžaluje, da mnoge države članice v proces oblikovanja načrtov niso oziroma niso dovolj pritegnile regionalnih in lokalnih organov, čeprav računajo nanje, da bodo počrpali velik del sredstev iz mehanizma; obžaluje tudi, da v nekaterih primerih niti nacionalni parlamenti niso bili ustrezno vključeni ali obveščeni;

Pravna država in omejevanje korupcije pri izvajanju mehanizma za okrevanje in odpornost

29. poudarja, da sta za uspešnost mehanizma in nacionalnih načrtov potrebni velika preglednost in odgovornost Komisije, držav članic in vseh izvajalskih partnerjev;

30. želi spomniti, da je treba tako pri mehanizmu za okrevanje in odpornost kot pri vseh nacionalnih načrtih s tega področja popolnoma spoštovati uredbo o pogojevanju s pravno državo[5]; meni, da mora Komisija zavrniti vse ukrepe oziroma projekte, ki so v nasprotju z vrednotami EU iz člena 2 PEU;

31. želi spomniti, da je treba pri izvajanju mehanizma za okrevanje in odpornost spoštovati načelo dobrega finančnega poslovodenja; poziva Komisijo, naj skrbno oceni ureditve, ki jih države članice predlagajo za preprečevanje, odkrivanje in odpravo nasprotja interesov, korupcije in goljufij ter za preprečevanje dvojnega financiranja iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugih programov Unije; poziva Komisijo, naj predloži osnutek spremembe proračuna, da bo Evropskemu uradu za boj proti goljufijam in Evropskemu javnemu tožilstvu dodeljenih več sredstev, ter naj jima zagotovi potrebne finančne in človeške vire, ki bodo sorazmerni z njunimi potrebami, da bosta lahko ustrezno nadzorovala izvrševanje teh doslej največjih unijskih izdatkov; poziva Komisijo, naj pri izvajanju mehanizma za okrevanje in odpornost zelo pozorno spremlja tveganja za finančne interese EU, pri tem pa naj posebno pozornost nameni javnim naročilom;

32. poziva države članice, naj zbirajo in beležijo podatke o končnih prejemnikih in upravičencih ter cilje, zneske in lokacijo projektov, ki se financirajo iz mehanizma za okrevanje in odpornost, vse to v standardiziranem elektronskem in interoperabilnem formatu ter z uporabo enotnega orodja za podatkovno rudarjenje, ki ga bo zagotovila Komisija; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj to enotno orodje čim prej dokonča; želi spomniti, da so države članice v skladu s členom 22(2) uredbe o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost dolžne zbirati standardizirane kategorije podatkov in zagotavljati dostop do njih; želi spomniti Komisijo, da mora poskrbeti za izpolnjevanje teh obveznosti za namene revizije in nadzora ter zagotoviti primerljive informacije o uporabi sredstev glede na ukrepe za izvajanje reform in naložbenih ukrepov v okviru načrtov za okrevanje in odpornost; jo želi tudi spomniti, da je treba poskrbeti za preglednost v zvezi s končnimi upravičenci in zagotoviti, da so vzpostavljene ustrezne ureditve za preprečevanje dvojnega financiranja;

Parlamentarna ocena delegiranih aktov

33. meni, da bo uspešno izvajanje uredbe o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost še okrepilo argumente za skupno evropsko fiskalno strukturo in bi lahko bila podlaga zanjo; želi spomniti, da mora Komisija v skladu z uredbo o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost določiti skupne kazalnike za poročanje o napredku ter spremljanje in ocenjevanje mehanizma;

34. želi spomniti Komisijo, da ima Parlament pravico vložiti veto na metodologijo za poročanje o socialnih izdatkih, vključno z izdatki za otroke in mlade; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo v zvezi s časovnim okvirom za njihovo odobritev vladala popolna preglednost; poudarja, da se je treba dogovoriti o metodologiji za spremljanje socialnih kazalnikov in o preglednici kazalnikov za poročanje o napredku in izvajanju mehanizma za okrevanje in odpornost; opaža, da osnutki predlogov, ki so bili predloženi Parlamentu, ne izpolnjujejo njegovih pričakovanj;

Zaključne ugotovitve

35. poziva Komisijo, naj predložene načrte v skladu z uredbo o vzpostavitvi mehanizma ustrezno oceni; izraža velike pomisleke glede skladnosti več ukrepov v nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost z zahtevami osnovne uredbe in poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo vsi elementi vseh načrtov popolnoma skladni z uredbo;

36. ponavlja poziv Komisiji, naj izpolni svoje obveznosti iz uredbe, in sicer naj Parlamentu zagotovi vse pomembne informacije o izvajanju uredbe ter upošteva vse elemente stališč, izraženih v dialogu o okrevanju in odpornosti, vključno s stališči, izraženimi v ustreznih odborih in plenarnih resolucijah; pozdravlja okrepljena prizadevanja Komisije, da bi Parlamentu na rednih srečanjih zagotovila ustrezne informacije;

37. želi spomniti Svet, da mora bistvene rezultate razprav v svojih pripravljalnih telesih deliti s pristojnim odborom Evropskega parlamenta, zlasti v fazi priprave izvedbenih sklepov;

38. poziva Komisijo, naj v dialogu o okrevanju in odpornosti še naprej uporablja odprt, pregleden in konstruktiven pristop;

39. želi spomniti na stališče Parlamenta iz leta 2020 o močnejšem načrtu za oživitev gospodarstva, ter poziva Komisijo in Svet, naj ocenita, ali bodo za obvladovanje krize potrebna dodatna sredstva, zato da bo lahko Unija konkurirala velikim gospodarstvom;

°

° °

40. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Evropskemu svetu in Komisiji.