Avtizem in vključujoče zaposlovanje

Vprašanje za ustni odgovor  O-000017/2021
za Komisijo
Člen 136 Poslovnika
Lucia Ďuriš Nicholsonová, Rosa Estaràs Ferragut, Pierfrancesco Majorino, Jordi Cañas, Stefania Zambelli, Katrin Langensiepen, José Gusmão
v imenu Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve

Avtizem je kompleksna vrsta invalidnosti, ki traja vse življenje, vsak prizadeti posameznik pa jo doživlja drugače. Ocenjuje se, da ima v Evropi pet milijonov ljudi motnjo avtističnega spektra[1]. Osebe z avtizmom se ne glede na potrebe po podpori soočajo z visoko stopnjo diskriminacije na vseh življenjskih področjih, vključno z izobraževanjem in poklicnim usposabljanjem. Zaradi tega dosegajo tudi slabe rezultate na področju zaposlovanja. Med brezposelnimi je nesorazmerno veliko oseb z avtizmom, tudi takšnih z nadpovprečno stopnjo izobrazbe[2]. Njihova stopnja zaposlenosti je nižja od 10 %[3], kar je precej pod 47-odstotno stopnjo zaposlenosti invalidov in 72-odstotno stopnjo zaposlenosti neinvalidnih oseb. Pogosto so podzaposleni, delajo z negotovo in/ali kratkotrajno zaposlitvijo za zelo nizko plačo, pogosto v zavodih ali v okolju za invalide, izpostavljeni pa so velikemu tveganju revščine in socialne izključenosti. Med pandemijo je tudi manj priložnosti za izobraževanje in zaposlovanje, predvsem zaradi osipa, odpuščanja in začasne ukinitve podpornih storitev in na dokazih temelječih ukrepov. Glede na njihovo pravico do polnega in enakopravnega sodelovanja v družbi ter ob upoštevanju nove strategije o invalidnosti[4], direktive o enakosti pri zaposlovanju[5], akcijskega načrta v okviru evropskega stebra socialnih pravic, ciljev OZN za trajnostni razvoj in Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov želi Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve od Komisije dobiti odgovore na naslednja vprašanja:

1. Kako namerava Komisija izboljšati možnosti za osebni razvoj in rezultate na področju zaposlovanja avtističnih oseb, zlasti ko gre za zaščito v pravnih okvirih, ki se nanašajo na socialno varnost, delovne pogoje, minimalno plačo in nediskriminacijo v institucijah, individualizirano in specializirano podporo na področju izobraževanja in usposabljanja ter pri prehodu iz teh dejavnosti v zaposlitev; individualizirane pristope k opredeljevanju potreb in izboljšanju zaposljivosti (tudi s spremenjenimi postopki zaposlovanja in tečaji za usposabljanje delodajalcev, ki temeljijo na dokazih), da bi zagotovili kakovostno in vključujočo zaposlitev z enakim plačilom, kot ga prejemajo neinvalidne osebe, pa tudi primerno nastanitev; uporabo podporne tehnologije; in uporabo sredstev EU v zvezi s tem?

2. Kako bo Komisija konkretno izboljšala in zagotovila zbiranje in spremljanje kakovostnih razčlenjenih podatkov o stanju na področju zaposlovanja avtističnih oseb, vključno s tistimi, ki imajo pridružene zdravstvene težave in druge oblike invalidnosti, pa tudi tistimi, ki so zaposleni v zavodih in okolju za invalide?

3. Katere konkretne ukrepe predlaga Komisija, da bi upoštevala kakovost življenja, raznolikost položaja in potreb oseb z motnjo avtističnega spektra, pa tudi učinke pandemije in presečne diskriminacije, s katerimi se med drugim soočajo na področju izobraževanja, bivališč, zaposlovanja, socialne zaščite in vključevanja, ter zagotovila, da bodo države članice pri izvajanju strategije EU o invalidnosti obravnavale posebne potrebe teh oseb?

Vloženo: 17.3.2021

Rok za odgovor: 18.6.2021

• [1] Po ocenah razširjenosti gre pri 1 od 100 primerov za avtistično motnjo, glej Elsabbagh, M. et al., »Global Prevalence of Autism and Other Pervasive Developmental Disorders (Svetovna razširjenost avtizma in drugih trajnih razvojnih motenj)«, Autism Research, zvezek 5, št. 3, 2012; Fombonne, E. et al, »Prevalence of Autism Spectrum Disorders in a Total Population Sample (Razširjenost motenj avtističnega spektra v vzorcu celotne populacije)«, The American Journal of Psychiatry, zvezek 168, št. 9, 2011; Autism and Developmental Disabilities Monitoring Network »Prevalence of Autism Spectrum Disorders – Autism and Developmental Disabilities Monitoring Network (Mreža za spremljanje avtističnih in razvojnih motenj, Razširjenost motenj avtističnega spektra – Mreža za spremljanje avtističnih in razvojnih motenj), 14 lokacij, Združene države Amerike, 2008, Morbidity and Mortality Weekly Report: Surveillance Summaries, zvezek 61, št. 3, 2012; Mattila et al 2011; Saemundsen, E. et al, »Prevalence of autism spectrum disorders in an Icelandic birth cohort’ (Razširjenost motenj avtističnega spektra v kohorti novorojencev na Islandiji)«, BMJ Open, 2013; Baird, G. et al, »IQ in children with autism spectrum disorders: data from the Special needs and Autism Project (SNAP) (IQ otrok z motnjami avtističnega spektra: podatki v okviru projekta SNAP (Special needs and Autism Project)«, Psychological Medicine, zvezek 41, št. 3, 2011.
• [2] Riedel, A. et al, »Well Educated Unemployed – On Education, Employment and Comorbidities in Adults with High-Functioning Autism Spectrum Disorders in Germany (Brezposelni z dobro izobrazbo – o izobraževanju, zaposlovanju in komorbidnostih pri odraslih z visoko funkcionalnimi motnjami avtističnega spektra v Nemčiji«, Psychiatrische Praxis, zvezek 43, št. 1, 2016.
• [3] Predstavitev organizacije Autism-Europe v Odboru Evropskega parlamenta za zaposlovanje in socialne zadeve z dne 5. novembra 2019 je na voljo na tej povezavi: https://www.autismeurope.org/wp-content/uploads/2019/11/presentation_employment_autism_final2.pptx.pdf
• [4] Strategija za pravice invalidov 2021–2030 (COM(2021)0101).
• [5] Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu UL L 303, 2.12.2000, str. 16.