Člen 178 : Dodelitev časa za govor (1)

1.   Konferenca predsednikov lahko Parlamentu predlaga, da se dodeli čas za govor za določeno razpravo. Parlament o tem predlogu odloči brez razprave.

2.   Govorniki lahko govorijo le, če jim besedo da predsednik. Če se govorniki oddaljijo od teme razprave, jih predsednik opomni na red.

3.   Govorniki, katerih prispevki so predvideni na seznamu govornikov, govorijo na osrednjem govorniškem odru, razen če po potrebi predsednik odloči drugače. Invalidni govorniki lahko govorijo s svojega sedeža, če želijo.

Pri vseh drugih prispevkih govorniki govorijo s svojega sedeža.

4.   Predsednik lahko za prvi del razprave pripravi seznam govornikov, ki vključuje enega ali več krogov govornikov iz vsake politične skupine, ki želijo govoriti, po vrstnem redu glede na velikost političnih skupin. Čas za govor, dodeljen političnim skupinam, je sorazmeren s skupnim številom njihovih članov.

5.   Čas za govor za ta del razprave se dodeli v skladu z naslednjimi merili:

(a)   prvi del časa za govor se enakomerno porazdeli med vse politične skupine;

(b)   drugi del se porazdeli med politične skupine sorazmerno s skupnim številom njihovih članov;

(c)   poslancem, ki ne pripadajo nobeni politični skupini, se dodeli splošni čas za govor, ki temelji na delih, dodeljenih vsaki politični skupini v skladu s točko (b), in sicer sorazmerno s skupnim številom samostojnih poslancev, do števila poslancev iz člena 33(2);

(d)   pri dodelitvi časa za govor na plenarnem zasedanju se upošteva, da invalidni poslanci morda potrebujejo več časa.

6.   Kadar je za več točk dnevnega reda dodeljen skupni čas za govor, politične skupine predsednika obvestijo, kako bodo svoj čas porazdelile med posamezne točke. Predsednik skrbi, da se čas za govor spoštuje.

7.   Ostali del časa za razpravo ni posebej dodeljen vnaprej. Namesto tega lahko predsednik pozove poslance, naj načeloma ne govorijo dlje kot minuto. Koliko je to mogoče, predsednik zagotovi, da govorniki, ki imajo različna politična stališča in prihajajo iz različnih držav članic, govorijo izmenično. Čas za govor, dodeljen govornikom iz političnih skupin, je sorazmeren s skupnim številom njihovih članov. Konferenca predsednikov določi obseg tega ostalega dela časa za vse razprave.

8.   Na zahtevo lahko predsednik da prednost predsedniku in poročevalcu pristojnega odbora in predsednikom političnih skupin, ki želijo govoriti v imenu svojih skupin, ali govornikom, ki jih nadomeščajo.

9.   Poslanci so praviloma navzoči v razpravi, v kateri naj bi govorili ali v kateri želijo govoriti.

10.   Predsednik lahko da besedo poslancem, ki z dvigom modrega kartončka ali z uporabo elektronskega sistema pokažejo, da želijo drugemu poslancu med njegovim govorom postaviti vprašanje, ki ni daljše od pol minute in se navezuje na to, kar je ta poslanec povedal. Predsednik to stori le, če se govornik strinja z vprašanjem in če je predsednik prepričan, da zaradi tega ne bo motena razprava niti ne bo zaradi zaporednih vprašanj, nakazanih z dvigom modrega kartončka, prišlo do velikega neravnovesja v pripadnosti političnim skupinam poslancev, ki govorijo v tej razpravi. Poslanec, ki dvigne modri kartonček, in govornik nista iz iste politične skupine in nista oba samostojna poslanca. Ob upoštevanju pogojev iz drugega stavka, ki se smiselno uporabljajo, lahko predsednik poslancu, ki je postavil tako vprašanje, dovoli, da na odgovor govornika poda največ pol minute dolg odziv. Govornik lahko nato nadaljuje z odgovorom v zvezi s tem odzivom.

11.   Poslanec sme govoriti največ minuto o naslednjih zadevah: zapisniku seje, postopkovnih predlogih ali predlogih sprememb končnega osnutka dnevnega reda ali dnevnega reda.

12.   Komisija in Svet sodelujeta v razpravi o poročilu praviloma takoj zatem, ko je poročevalec predstavil svoje poročilo. Komisija, Svet in poročevalec lahko ponovno dobijo besedo, zlasti da odgovorijo na izjave poslancev.

13.   Poslanci, ki v razpravi niso govorili, lahko največ enkrat na delno zasedanje predložijo pisno izjavo, ki ni daljša od 200 besed in se priloži dobesednemu zapisu seje.

14.   Predsednik si ob ustreznem upoštevanju člena 230 Pogodbe o delovanju Evropske unije prizadeva doseči dogovor s Komisijo, Svetom in predsednikom Evropskega sveta o ustrezni dodelitvi časa za njihov govor.