Choisissez la langue de votre document :
- bg - български
- es - español
- cs - čeština
- da - dansk
- de - Deutsch
- et - eesti keel
- el - ελληνικά
- en - English
- fr - français
- ga - Gaeilge
- hr - hrvatski
- it - italiano
- lv - latviešu valoda
- lt - lietuvių kalba
- hu - magyar
- mt - Malti
- nl - Nederlands
- pl - polski
- pt - português
- ro - română
- sk - slovenčina
- sl - slovenščina
- fi - suomi
- sv - svenska
|
 Delna zamenjava članov Računskega sodišča – Iliana Ivanova |
| ||||||
(Posvetovanje) Evropski parlament, – ob upoštevanju člena 286(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C10‑0123/2024), – ob upoštevanju člena 133 Poslovnika, – ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A10‑0018/2024), A. ker se je Svet s pismom z dne 9. oktobra 2024 posvetoval z Evropskim parlamentom o imenovanju Iliane Ivanove za članico Računskega sodišča; B. ker je Odbor za proračunski nadzor ocenil priporočila kandidatke, zlasti glede na zahteve iz člena 286(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije; ker je med ocenjevanjem odbor prejel življenjepis kandidatke ter njene odgovore na pisni vprašalnik, ki ji je bil poslan; C. ker je imela nato kandidatka 21. novembra 2024 predstavitev, ki jo je začela z uvodno izjavo, nadaljevala pa z odgovori na vprašanja članov odbora; 1. odobri predlog Sveta, da se Iliana Ivanova imenuje za članico Računskega sodišča; 2. naroči svoji predsednici, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču, kot tudi drugim institucijam Evropske unije in revizorskim organom držav članic. | |||||||
| Gensko spremenjena koruza MON 89034 × 1507 × NK603 |
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Evropski parlament, – ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2024/2628 o obnovitvi odobritve dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 89034 × 1507 × NK603, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta(1), – ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi(2) ter zlasti členov 11(3) in 23(3) Uredbe, – ob upoštevanju glasovanja Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 8. julija 2023 in na podlagi katerega mnenje ni bilo podano, ter glasovanja v odboru za pritožbe 3. septembra 2023, na podlagi katerega mnenje prav tako ni bilo podano, – ob upoštevanju člena 11 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(3), – ob upoštevanju mnenja, ki ga je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) sprejela 13. marca 2024 in objavila 29. aprila 2024(4), – ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, s katerimi je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov (GSO)(5), – ob upoštevanju člena 115(2) in (3) Poslovnika, – ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, A. ker sta 21. oktobra 2022 družba Corteva Agriscience Belgium BV s sedežem v Belgiji v imenu družbe Corteva Agriscience LLC s sedežem v Združenih državah Amerike ter družba Bayer Agriculture BV s sedežem v Belgiji v imenu družbe Bayer CropScience LP s sedežem v Združenih državah Amerike pri Komisiji vložili vlogo za obnovitev odobritve gensko spremenjene koruze MON 89034 × 1507 × NK603 (v nadaljnjem besedilu: gensko spremenjena koruza); B. ker je agencija EFSA 13. marca 2024 sprejela pozitivno mnenje in ga objavila 26. aprila 2024; C. ker gensko spremenjena koruza vsebuje gene, ki povzročajo odpornost na glifosat, ter proizvaja insekticidne beljakovine (v nadaljnjem besedilu: toksini Bt); Neocenjenost komplementarnega herbicida D. ker je treba na podlagi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 503/2013(6) oceniti, ali pričakovane kmetijske prakse vplivajo na izražanje preučevanih ciljev; ker je v skladu z omenjeno izvedbeno uredbo to še posebej pomembno pri rastlinah, ki so odporne proti herbicidom; E. ker je velika večina gensko spremenjenih kmetijskih rastlin gensko spremenjena tako, da so odporne na enega ali več „komplementarnih“ herbicidov, ki se lahko uporabljajo ves čas gojenja gensko spremenjenih kmetijskih rastlin, ne da bi propadle, kar bi se sicer zgodilo s poljščinami, ki niso odporne proti herbicidom; ker je iz številnih študij razvidno, da se pri gojenju gensko spremenjenih kmetijskih rastlin, odpornih proti herbicidom, uporabi več komplementarnih herbicidov, zlasti zaradi pojavljanja plevelov, odpornih proti herbicidom(7); F. ker gensko spremenjene kmetijske rastline, odporne proti herbicidom, kmete vežejo na sistem za zatiranje plevela, ki je v veliki meri ali celo povsem odvisen od herbicidov, in sicer tako, da se kmetom zaračuna premija za gensko spremenjena semena, kar se jim splača samo, če uporabljajo tudi komplementarne herbicide; ker bo večja odvisnost od komplementarnih herbicidov na kmetijah, ki gojijo gensko spremenjene kmetijske rastline, pospešila nastajanje in širjenje plevela, odpornega proti tem herbicidom, to pa bo sprožilo potrebo po še večji stalni uporabi herbicidov, kar vodi v začarani krog; G. ker bodo škodljivi učinki pretirane odvisnosti od herbicidov poslabšali zdravje tal, kakovost vode ter nadzemno in podzemno biotsko raznovrstnost, ta odvisnost pa bo privedla tudi do večje izpostavljenosti ljudi in živali herbicidom, po možnosti tudi zaradi povečanih količin njihovih ostankov na živilih in krmi; H. ker je agencija EFSA novembra 2015 ugotovila, da glifosat verjetno ni rakotvoren, Evropska agencija za kemikalije pa je marca 2017 sklenila, da njegova razvrstitev med rakotvorne snovi ni utemeljena; ker pa ga je po drugi strani Mednarodna agencija za raziskave raka, specializirana agencija Svetovne zdravstvene organizacije, leta 2015 razvrstila med snovi, ki pri ljudeh verjetno povzročajo raka; ker več najnovejših strokovno pregledanih znanstvenih študij potrjuje rakotvornost glifosata(8); I. ker velja, da ocenjevanje ostankov herbicidov in metabolitov na gensko spremenjenih rastlinah ne sodi na področje pristojnosti odbora EFSA za gensko spremenjene organizme in se zato v procesu odobritve gensko spremenjenih organizmov ne izvaja; Odprta vprašanja v zvezi s toksini Bt J. ker so bili v številnih študijah opaženi stranski učinki izpostavljenosti toksinom Bt, ki lahko vplivajo na imunski sistem, ter se je ugotovilo, da imajo lahko nekateri toksini Bt adjuvantne lastnosti(9), kar pomeni, da lahko povečajo alergenost drugih beljakovin, s katerimi pridejo v stik; K. ker je znanstvena študija pokazala, da se toksičnost toksinov Bt lahko poveča tudi z interakcijo z ostanki škropljenja s herbicidi in da so potrebne nadaljnje študije kombiniranih učinkov zložb genskih elementov (gensko spremenjene kmetijske rastline, ki so bile spremenjene, da bi bile odporne proti herbicidom in bi proizvajale insekticide v obliki toksinov Bt)(10); ker se kljub temu šteje, da ocenjevanje morebitne interakcije ostankov herbicidov in njihovih metabolitov s toksini Bt ne sodi na področje pristojnosti odbora agencije EFSA za gensko spremenjene organizme in se zato ne izvaja v okviru ocene tveganja; Kmetijske rastline z genom Bt: učinki na neciljne organizme L. ker v nasprotju z uporabo insekticidov, pri katerih gre za izpostavljenost v času škropljenja in v omejenem času po škropljenju, uporaba gensko spremenjenih kmetijskih rastlin z genom Bt, odpornih proti škodljivcem, pomeni stalno izpostavljenost ciljnih in neciljnih organizmov toksinom Bt; M. ker domneve, da imajo toksini Bt samo en ciljni način delovanja, ni več mogoče imeti za pravilno in ker ni mogoče izključiti učinkov na neciljne organizme; ker se poroča o raznolikih učinkih na vse več neciljnih organizmov; ker je v nedavnem pregledu navedenih 39 strokovno pregledanih publikacij, v katerih so ugotovljeni precejšnji škodljivi učinki toksinov Bt na številne vrste zunaj predvidenega področja učinkovanja(11); Pripombe držav članic in deležnikov N. ker so države članice v trimesečnem posvetovalnem obdobju agenciji EFSA predložile več kritičnih pripomb(12), tudi to, da seznam ustreznih študij, opredeljenih v pregledu literature vložnika, ni vključeval študij o usodi beljakovin Bt v okolju ali o možnih učinkih ostankov kmetijskih rastlin z genom Bt na neciljne organizme, čeprav take študije obstajajo; Zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev na svetovni ravni in spoštovanje mednarodnih obveznosti Unije O. ker se v sklepih strateškega dialoga o prihodnosti kmetijstva v EU(13) Komisijo poziva, naj ponovno oceni svoj pristop v zvezi z dostopom do trga za uvoz in izvoz agroživilskih proizvodov, saj razlike med standardi Unije in njenih trgovinskih partnerjev pomenijo velik izziv; ker so bili pravičnejši trgovinski odnosi na svetovni ravni, skladni s cilji za zdravo okolje, ena od glavnih zahtev kmetov na protestih v letih 2023 in 2024; P. ker je posebna poročevalka OZN o pravici do hrane v poročilu iz leta 2017 ugotovila, da imajo nevarni pesticidi katastrofalne posledice za zdravje, zlasti v državah v razvoju(14); ker je cilj OZN za trajnostni razvoj 3.9 do leta 2030 občutno zmanjšati število primerov smrti in bolezni zaradi izpostavljenosti nevarnim kemikalijam ter onesnaženosti zraka, vode in tal; Q. ker Kunminško-montrealski svetovni okvir za biotsko raznovrstnost (v nadaljnjem besedilu: Kunminško-montrealski okvir), dogovorjen na 15. konferenci pogodbenic Konvencije Združenih narodov o biološki raznovrstnosti decembra 2022, vsebuje globalni cilj zmanjšanja tveganja pesticidov za vsaj 50 % do leta 2030(15); R. ker Uredba (ES) št. 1829/2003 določa, da gensko spremenjena živila in krma ne smejo imeti škodljivih učinkov na zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje in da mora Komisija pri pripravi osnutka sklepa upoštevati vse ustrezne določbe prava Unije in druge upravičene dejavnike, pomembne za obravnavano zadevo; ker bi morali ti legitimni dejavniki zajemati tudi obveznosti Unije na podlagi ciljev OZN za trajnostni razvoj in Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti; Zmanjšanje odvisnosti od uvožene krme S. ker je eno od spoznanj, pridobljenih med koronavirusno krizo in sedanjo vojno v Ukrajini, to, da mora Unija nujno odpraviti odvisnost od nekaterih kritičnih surovin; ker je predsednica Komisije Ursula von der Leyen kandidata za komisarja Christopha Hansena v poslanici prosila, naj preuči načine za zmanjšanje uvoza kritičnih surovin(16); Nedemokratičen postopek odločanja T. ker je Evropski parlament v osmem zakonodajnem obdobju sprejel 36 resolucij, v katerih nasprotuje temu, da bi gensko spremenjene organizme, namenjene za živila in krmo, smeli dajati na trg (33 resolucij) ter da bi te organizme gojili v Uniji (tri resolucije); ker je v devetem zakonodajnem obdobju 38-krat nasprotoval dajanju gensko spremenjenih organizmov na trg; U. ker je Komisija sama priznala demokratični primanjkljaj, odsotnost podpore držav članic in nasprotovanje Parlamenta, a vseeno še naprej sprejema odobritve za gensko spremenjene organizme; V. ker ni treba spreminjati zakonodaje, da bi lahko Komisija zavrnila odobritev gensko spremenjenih organizmov, če v odboru za pritožbe odobritve ne podpre kvalificirana večina držav članic(17); W. ker Stalni odbor za rastline, živali, hrano in krmo iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003 na podlagi glasovanja 8. julija 2024 ni sprejel mnenja, kar pomeni, da države članice odobritve niso podprle s kvalificirano večino; ker mnenje ni bilo sprejeto niti na podlagi glasovanja odbora za pritožbe 3. septembra 2024; 1. meni, da Izvedbeni sklep (EU) 2024/2628 presega izvedbena pooblastila, določena v Uredbi (ES) št. 1829/2003; 2. meni, da Izvedbeni sklep (EU) 2024/2628 ni v skladu s pravom Unije, saj ni skladen s ciljem Uredbe (ES) št. 1829/2003, namreč da se v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta(18) omogoči visoka raven varstva življenja in zdravja ljudi, zdravja in zaščite živali ter okoljskih interesov in interesov potrošnikov v zvezi z gensko spremenjenimi živili in krmo, obenem pa zagotovi učinkovito delovanje notranjega trga; 3. poziva Komisijo, naj v pogajanjih o prostotrgovinskih sporazumih poskrbi za zbližanje standardov med Unijo in njenimi partnericami, da bi izpolnili varnostne standarde Unije; 4. poziva Komisijo, naj razveljavi Izvedbeni sklep (EU) 2024/2628 in odboru predloži novega; 5. poziva Komisijo, naj ne odobri gensko spremenjenih kmetijskih rastlin, odpornih proti herbicidom, saj je z njimi povezana intenzivnejša uporaba komplementarnih herbicidov, s tem pa tudi povečana tveganja za biotsko raznovrstnost, varnost hrane in zdravje delavcev, v skladu s pristopom „eno zdravje“; 6. glede tega poudarja, da odobritev uvoza katere koli gensko spremenjene rastline, ki je bila spremenjena tako, da je odporna proti herbicidom, za uporabo v živilih in krmi ni v skladu z mednarodnimi zavezami Unije, med drugim na podlagi ciljev OZN za trajnostni razvoj in Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti, vključno z nedavno sprejetim Kunminško-montrealskim okvirom(19); 7. pozdravlja, da je Komisija v pismu z dne 11. septembra 2020 poslancem vendarle priznala, da je treba pri odločitvah o odobritvi gensko spremenjenih organizmov upoštevati trajnostnost(20); je globoko razočaran, ker Komisija še naprej dovoljuje uvoz gensko spremenjenih organizmov v Unijo, čeprav Parlament temu vedno znova nasprotuje in proti temu glasuje tudi večina držav članic; 8. znova poziva Komisijo, naj upošteva obveznosti, ki jih ima Unija po mednarodnih sporazumih, kot so Pariški sporazum o podnebnih spremembah, Konvencija OZN o biološki raznovrstnosti in cilji OZN za trajnostni razvoj; jo ponovno poziva, naj osnutkom izvedbenih aktov priloži obrazložitveni memorandum, v katerem bo pojasnila, kako dani izvedbeni akt podpira načelo neškodovanja(21); 9. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Gensko spremenjeni bombaž COT102 |
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Evropski parlament, – ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2024/2627 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž COT102, so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta(1), – ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi(2) ter zlasti člena 7(3) in člena 19(3) Uredbe, – ob upoštevanju glasovanja Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 8. julija 2024 in na podlagi katerega mnenje ni bilo podano, ter glasovanja v odboru za pritožbe 3. septembra 2024, na podlagi katerega mnenje prav tako ni bilo podano, – ob upoštevanju člena 11 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(3), – ob upoštevanju mnenja, ki ga je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) sprejela 10. maja 2023 in objavila 26. junija 2023(4), – ob upoštevanju svojih preteklih resolucij, s katerimi je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov (v nadaljnjem besedilu: GSO)(5), – ob upoštevanju člena 115(2) in (3) Poslovnika, – ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, A. ker je družba Syngenta Crop Protection NV/SA s sedežem v Belgiji 31. marca 2017 v imenu družbe Syngenta Crop Protection AG s sedežem v Švici v skladu s členoma 5 in 17 Uredbe (ES) št. 1829/2003 pri nemškem pristojnem nacionalnem organu vložila vlogo za dajanje na trg živil, živilskih sestavin in krme, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž COT102 (v nadaljnjem besedilu: gensko spremenjeni bombaž), so iz njega sestavljeni ali proizvedeni (v nadaljnjem besedilu: vloga); ker se je vloga nanašala tudi na dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo ta gensko spremenjeni bombaž ali so iz njega sestavljeni ter se uporabljajo v druge namene kot za živila ali krmo, z izjemo gojenja; B. ker je agencija EFSA 10. maja 2023 sprejela pozitivno mnenje, ki je bilo objavljeno 26. junija 2023, v katerem je ugotovila, da je gensko spremenjeni bombaž glede morebitnih učinkov na zdravje ljudi in živali ter na okolje enako varen kot gensko nespremenjeni bombaž in testirane sorte gensko nespremenjenega bombaža; C. ker gensko spremenjeni bombaž vsebuje gene, ki proizvajajo insekticidne beljakovine (v nadaljnjem besedilu: toksini Bt), in označevalni gen, odporen proti antibiotikom; D. ker se olje iz bombaževih semen uporablja pri proizvodnji mnogih različnih živilskih izdelkov, kot so prelivi, majoneza, fini pekovski izdelki, čokoladni namazi in čips; ker bi bili zaradi uživanja moke iz bombaževih semen ljudje najverjetneje lahko izpostavljeni obema beljakovinama, ki nastaneta zaradi genske spremembe; ker se bombaž pogosto uporablja v živalski krmi v obliki neodzrnjenih semen in moke; Odprta vprašanja v zvezi s toksini Bt E. ker je bila toksičnosti toksinov Bt ocenjena na podlagi študij o krmljenju, kjer so se uporabljali le izolirani toksini Bt, proizvedeni z bakterijami; ker toksikološkim testom, ki so izvedeni z izoliranimi beljakovinami, ni mogoče pripisati velikega pomena, saj so toksini Bt v gensko spremenjenih kmetijskih rastlinah, kot so koruza, bombaž in soja, po naravi bolj toksični kot izolirani toksini Bt; ker lahko inhibitorji proteaze, prisotni v rastlinskem tkivu, zakasnijo razgradnjo toksinov Bt in tako povečajo njihovo toksičnost; ker je bil ta pojav dokazan v številnih znanstvenih študijah, tudi v tisti, izvedeni za družbo Monsanto, ki je pokazala, da je toksičnost toksinov Bt celo ob prisotnosti izjemno majhne količine inhibitorjev proteaze do 20-krat višja(6); F. ker v ocenah tveganja agencije EFSA ta povečana toksičnost ni upoštevana, čeprav je relevantna za vse rastline z genom Bt, ki jih je dovoljeno uvažati v Unijo ali jih v njej gojiti; ker zato ni mogoče izključiti tveganj za ljudi in živali, ki zaužijejo hrano in krmo s toksini Bt, in ki nastanejo s to povečano toksičnostjo zaradi interakcije med inhibitorji proteaze in toksini Bt; G. ker so bili v številnih študijah opaženi stranski učinki izpostavljenosti toksinom Bt, ki lahko vplivajo na imunski sistem, ter se je ugotovilo, da imajo lahko nekateri toksini Bt adjuvantne lastnosti(7), kar pomeni, da lahko povečajo alergenost drugih beljakovin, s katerimi pridejo v stik; Kmetijske rastline z genom Bt: učinki na neciljne organizme H. ker v nasprotju z uporabo insekticidov, pri katerih gre za izpostavljenost v času škropljenja in v omejenem času po škropljenju, uporaba gensko spremenjenih kmetijskih rastlin, odpornih proti škodljivcem, pomeni stalno izpostavljenost ciljnih in neciljnih organizmov toksinom Bt; I. ker domneve, da imajo toksini Bt samo en ciljni način delovanja, ni več mogoče imeti za pravilno in ker ni mogoče izključiti učinkov na neciljne organizme(8); J. ker se poroča o raznolikih učinkih na vse več neciljnih organizmov; ker je v nedavnem pregledu navedenih 39 strokovno pregledanih publikacij, v katerih so ugotovljeni precejšnji škodljivi učinki toksinov Bt na številne vrste zunaj predvidenega področja učinkovanja(9); Zmanjšanje odvisnosti od uvožene krme K. ker je eno od spoznanj, pridobljenih med koronavirusno krizo in sedanjo vojno v Ukrajini, to, da mora Unija nujno odpraviti odvisnost od nekaterih kritičnih surovin; ker je predsednica Komisije Ursula von der Leyen kandidata za komisarja Christopha Hansena v poslanici prosila, naj preuči načine za zmanjšanje uvoza kritičnih surovin(10); Vsebnost označevalnih genov, odpornih proti antibiotikom L. ker gensko spremenjeni bombaž proizvaja beljakovino APH4, ki se uporablja kot označevalni gen, odporen proti antibiotikom, in zavira delovanje antibiotičnega higromicina B; M. ker člen 4(2) Direktive 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta(11) zahteva, da se „GSO, ki vsebujejo gene, ki izražajo odpornost na antibiotike, ki se uporabljajo za medicinsko ali veterinarsko zdravljenje, zlasti upoštevajo pri oceni tveganja, z namenom določiti in postopoma odpraviti označevalce odpornosti na antibiotike v GSO, ki lahko škodljivo vplivajo na zdravje ljudi in okolje“, ter določa, da se jih po letu 2004 ne sme dajati na trg Unije; N. ker je v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 503/2013(12) navedeno, da je zdaj mogoče razviti GSO brez uporabe označevalnih genov, odpornih proti antibiotikom [...], bi moral biti cilj vlagatelja, da razvije gensko spremenjene organizme brez uporabe označevalnih genov, odpornih proti antibiotikom; O. ker je več držav članic izrazilo kritike glede uporabe označevalnega gena, odpornega proti antibiotikom, med drugim, da bi bilo zaradi trenutne krize v zvezi z odpornostjo na antibiotike smiselno upoštevati previdnostno načelo, zlasti v obravnavanem primeru, ko je uporaba označevalnega gena, odpornega proti antibiotikom, popolnoma nepotrebna in ga je mogoče odstraniti iz rastlinskega genoma; ker je pristojni organ ene od držav članic podal negativno mnenje zaradi prisotnosti označevalnega gena, odpornega proti antibiotikom, v genomu gensko spremenjenega bombaža; P. ker je Evropska agencija za zdravila potrdila, da v državah članicah nobeno zdravilo, ki vsebuje higromicin B, ni odobreno za terapevtsko, profilaktično ali katero koli drugo medicinsko uporabo pri ljudeh ali živalih, in da nobeno zdravilo, ki vsebuje higromicin B11, ni bilo po centraliziranem postopku odobreno za uporabo v humani ali veterinarski medicini; ker je v mnenju agencije EFSA navedeno, da odbor za gensko spremenjene organizme meni, da bo oceno tveganja morda treba posodobiti, če bodo proizvodi, ki vsebujejo higromicin B ali druge substrate encima APH4, v prihodnosti pridobili dovoljenje za promet v EU; ker pa se higromicin B uporablja v zdravilih za uporabo v veterinarski medicini, ki se prodajajo zunaj Unije; Q. ker je Parlament že vsaj enkrat prej nasprotoval uvozu gensko spremenjenih pridelkov, ki so vsebovali označevalne gene, odporne proti antibiotikom(13); R. ker antimikrobična odpornost ogroža svetovno zdravje, prehransko varnost in doseganje ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030, okužbe, odporne na zdravila, pa ne poznajo meja(14); Pripombe pristojnih organov držav članic in deležnikov S. ker so države članice v trimesečnem posvetovalnem obdobju agenciji EFSA predložile mnogo kritičnih pripomb(15), med drugim, da je treba gojenje gensko spremenjenega bombaža na kmetijskih poljih obravnavati kot namerno onesnaženje naravnega okolja z geni, odpornimi proti antibiotikom, ter da so predložene informacije o molekularni karakterizaciji, sestavi in toksikologiji nezadostne, zato so ugotovitve agencije EFSA o tem, da je gensko spremenjeni bombaž glede varnosti hrane in krme enakovreden običajnemu bombažu, prenagljene; T. ker Uredba (ES) št. 1829/2003 določa, da gensko spremenjena živila in krma ne smejo škodljivo učinkovati na zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje, in da mora Komisija pri pripravi osnutka odločbe o vlogi upoštevati vse ustrezne določbe prava Skupnosti in druge upravičene dejavnike, pomembne za obravnavano zadevo; ker bi morali taki zakoniti dejavniki zajemati zaveze Unije za obvladovanje antimikrobične odpornosti; Nedemokratičen postopek odločanja U. ker je Evropski parlament v osmem zakonodajnem obdobju sprejel skupno 36 resolucij, v katerih nasprotuje temu, da bi gensko spremenjene organizme, namenjene za živila in krmo, dali na trg (33 resolucij) ter da bi te organizme gojili v Uniji (tri resolucije); ker je v devetem zakonodajnem obdobju 38-krat nasprotoval dajanju gensko spremenjenih organizmov na trg; V. ker Komisija sicer priznava demokratične pomanjkljivosti, odsotnost podpore držav članic in nasprotovanje Parlamenta, a vseeno še naprej daje odobritve za gensko spremenjene organizme; W. ker za to, da bi lahko Komisija zavrnila odobritev gensko spremenjenih organizmov, ni treba spreminjati zakonodaje, če v odboru za pritožbe odobritve ne podpre kvalificirana večina držav članic(16); X. ker pri glasovanju Stalnega odbora za rastline, živali hrano in krmo iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 8. julija 2024, ni bilo sprejeto mnenje, kar pomeni, da države članice odobritve niso podprle s kvalificirano večino; ker tudi pri glasovanju odbora za pritožbe 3. septembra 2024 ni bilo podano mnenje; 1. meni, da Izvedbeni sklep (EU) 2024/2627 presega izvedbena pooblastila, določena v Uredbi (ES) št. 1829/2003; 2. meni, da Izvedbeni sklep (EU) 2024/2627 ni v skladu s pravom Unije, saj ni skladen s ciljem Uredbe (ES) št. 1829/2003, namreč da se v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta(17) omogoči visoka raven varstva življenja in zdravja ljudi, zdravja in zaščite živali ter okoljskih interesov in interesov potrošnikov v zvezi z gensko spremenjenimi živili in krmo, obenem pa zagotovi učinkovito delovanje notranjega trga; 3. poziva Komisijo, naj razveljavi Izvedbeni sklep (EU) 2024/2627 in odboru predloži novega; 4. ponovno poziva Komisijo, naj ne odobri dajanja na trg nobenih gensko spremenjenih rastlin, ki vsebujejo gene, ki povzročajo antimikrobično odpornost; ugotavlja, da bi bila odobritev v nasprotju s členom 4(2) Direktive 2001/18/ES, ki poziva k postopni odpravi označevalnih genov, odpornih proti antibiotikom, ki utegnejo imeti škodljive učinke na zdravje ljudi ali okolje; 5. pozdravlja, da je Komisija v pismu z dne 11. septembra 2020 poslancem vendarle priznala, da je treba pri odločitvah o odobritvi gensko spremenjenih organizmov upoštevati trajnostnost(18); je globoko razočaran, ker Komisija še naprej dovoljuje uvoz gensko spremenjenih organizmov v Unijo, čeprav Parlament temu vedno znova nasprotuje in proti temu glasuje tudi večina držav članic; 6. znova poziva Komisijo, naj upošteva obveznosti, ki jih ima Unija po mednarodnih sporazumih, kot so Pariški sporazum, Konvencija OZN o biološki raznovrstnosti in cilji OZN za trajnostni razvoj; jo ponovno poziva, naj osnutkom izvedbenih aktov priloži obrazložitveni memorandum, v katerem bo pojasnila, kako dani izvedbeni akt podpira načelo neškodovanja(19); 7. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Gensko spremenjena koruza MON 89034 × 1507 × MON 88017 × 59122 in osem podkombinacij |
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Evropski parlament, – ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2024/2629 o obnovitvi odobritve dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 89034 × 1507 × MON 88017 × 59122 in njenih osem podkombinacij, so iz njih sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta(1), – ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi(2) ter zlasti členov 11(3) in 23(3) Uredbe, – ob upoštevanju glasovanja Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 8. julija 2023 in na podlagi katerega mnenje ni bilo podano, ter glasovanja v odboru za pritožbe 3. septembra 2023, na podlagi katerega mnenje prav tako ni bilo podano, – ob upoštevanju člena 11 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(3), – ob upoštevanju mnenja, ki ga je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) sprejela 13. marca 2024 in objavila 29. aprila 2024(4), – ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, s katerimi je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov (GSO)(5), – ob upoštevanju člena 115(2) in (3) Poslovnika, – ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, A. ker sta 7. oktobra 2022 družba Corteva Agriscience Belgium BV s sedežem v Belgiji v imenu družbe Corteva Agriscience LLC s sedežem v Združenih državah Amerike ter družba Bayer Agriculture BV s sedežem v Belgiji v imenu družbe Bayer CropScience LP s sedežem v Združenih državah Amerike pri Komisiji vložili vlogo za obnovitev odobritve gensko spremenjene koruze MON 89034 × 1507 × NK603 (v nadaljnjem besedilu: gensko spremenjena koruza); B. ker je agencija EFSA 13. marca 2024 sprejela pozitivno mnenje in ga objavila 29. aprila 2024; C. ker je bila gensko spremenjena koruza spremenjena tako, da je odporna na glufosinat in glifosat ter proizvaja insekticide (v nadaljnjem besedilu: toksini Bt); Neocenjevanje komplementarnih herbicidov D. ker je treba na podlagi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 503/2013(6) oceniti, ali pričakovane kmetijske prakse vplivajo na izražanje preučevanih ciljev; ker je v skladu z omenjeno izvedbeno uredbo to še posebej pomembno pri rastlinah, ki so odporne proti herbicidom; E. ker je velika večina gensko spremenjenih kmetijskih rastlin gensko spremenjena tako, da so odporne na enega ali več „komplementarnih“ herbicidov, ki se lahko uporabljajo ves čas gojenja gensko spremenjenih kmetijskih rastlin, ne da bi propadle, kar bi se sicer zgodilo s poljščinami, ki niso odporne proti herbicidom; ker je iz številnih študij razvidno, da se pri gojenju gensko spremenjenih kmetijskih rastlin, odpornih proti herbicidom, uporabi več komplementarnih herbicidov, zlasti zaradi pojavljanja plevelov, odpornih proti herbicidom(7); F. ker gensko spremenjene kmetijske rastline, odporne proti herbicidom, kmete vežejo na sistem za zatiranje plevela, ki je v veliki meri ali celo povsem odvisen od herbicidov, in sicer tako, da se kmetom zaračuna premija za gensko spremenjena semena, kar se jim splača samo, če uporabljajo tudi komplementarne herbicide; ker bo večja odvisnost od komplementarnih herbicidov na kmetijah, ki gojijo gensko spremenjene kmetijske rastline, pospešila nastajanje in širjenje plevela, odpornega proti tem herbicidom, to pa bo sprožilo potrebo po še večji stalni uporabi herbicidov, kar vodi v začarani krog; G. ker bodo škodljivi učinki pretirane odvisnosti od herbicidov poslabšali zdravje tal, kakovost vode ter nadzemno in podzemno biotsko raznovrstnost, ta odvisnost pa bo privedla tudi do večje izpostavljenosti ljudi in živali herbicidom, po možnosti tudi zaradi povečanih količin njihovih ostankov na živilih in krmi; H. ker je glufosinat razvrščen kot strupen za razmnoževanje iz skupine 1B in zato izpolnjuje merila za izločitev iz Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta(8); ker je veljavnost odobritve glufosinata za uporabo v Uniji potekla 31. julija 2018; I. ker je agencija EFSA novembra 2015 ugotovila, da glifosat verjetno ni rakotvoren, Evropska agencija za kemikalije pa je marca 2017 sklenila, da njegova razvrstitev med rakotvorne snovi ni utemeljena; ker pa ga je po drugi strani Mednarodna agencija za raziskave raka, specializirana agencija Svetovne zdravstvene organizacije, leta 2015 razvrstila med snovi, ki pri ljudeh verjetno povzročajo raka; ker več najnovejših strokovno pregledanih znanstvenih študij potrjuje rakotvornost glifosata(9); J. ker velja, da ocenjevanje ostankov herbicidov in metabolitov na gensko spremenjenih rastlinah ne sodi na področje pristojnosti odbora EFSA za gensko spremenjene organizme in se zato v procesu odobritve gensko spremenjenih organizmov ne izvaja; Odprta vprašanja v zvezi s toksini Bt K. ker so bili v številnih študijah opaženi stranski učinki izpostavljenosti toksinom Bt, ki lahko vplivajo na imunski sistem, ter se je ugotovilo, da imajo lahko nekateri toksini Bt adjuvantne lastnosti(10), kar pomeni, da lahko povečajo alergenost drugih beljakovin, s katerimi pridejo v stik; L. ker je znanstvena študija pokazala, da se toksičnost toksinov Bt lahko poveča tudi z interakcijo z ostanki škropljenja s herbicidi in da so potrebne nadaljnje študije kombiniranih učinkov zložb genskih elementov (gensko spremenjene kmetijske rastline, ki so bile spremenjene, da bi bile odporne proti herbicidom in bi proizvajale insekticide v obliki toksinov Bt)(11); ker se kljub temu šteje, da ocenjevanje morebitne interakcije ostankov herbicidov in njihovih metabolitov s toksini Bt ne sodi na področje pristojnosti odbora agencije EFSA za gensko spremenjene organizme in se zato ne izvaja v okviru ocene tveganja; Kmetijske rastline z genom Bt: učinki na neciljne organizme M. ker v nasprotju z uporabo insekticidov, pri katerih gre za izpostavljenost v času škropljenja in v omejenem času po škropljenju, uporaba gensko spremenjenih kmetijskih rastlin z genom Bt, odpornih proti škodljivcem, pomeni stalno izpostavljenost ciljnih in neciljnih organizmov toksinom Bt; N. ker domneve, da imajo toksini Bt samo en ciljni način delovanja, ni več mogoče imeti za pravilno in ker ni mogoče izključiti učinkov na neciljne organizme; ker se poroča o raznolikih učinkih na vse več neciljnih organizmov; ker je v nedavnem pregledu navedenih 39 strokovno pregledanih publikacij, v katerih so ugotovljeni precejšnji škodljivi učinki toksinov Bt na številne vrste zunaj predvidenega področja učinkovanja(12); Zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev na svetovni ravni in spoštovanje mednarodnih obveznosti Unije O. ker se v sklepih strateškega dialoga o prihodnosti kmetijstva v EU(13) Komisijo poziva, naj ponovno oceni svoj pristop v zvezi z dostopom do trga za uvoz in izvoz agroživilskih proizvodov, saj razlike med standardi Unije in njenih trgovinskih partnerjev pomenijo velik izziv; ker so bili pravičnejši trgovinski odnosi na svetovni ravni, skladni s cilji za zdravo okolje, ena od glavnih zahtev kmetov na protestih v letih 2023 in 2024; P. ker je posebna poročevalka OZN o pravici do hrane v poročilu iz leta 2017 ugotovila, da imajo nevarni pesticidi katastrofalne posledice za zdravje, zlasti v državah v razvoju(14); ker je cilj OZN za trajnostni razvoj 3.9 do leta 2030 občutno zmanjšati število primerov smrti in bolezni zaradi izpostavljenosti nevarnim kemikalijam ter onesnaženosti zraka, vode in tal(15); Q. ker Kunminško-montrealski svetovni okvir za biotsko raznovrstnost (v nadaljnjem besedilu: Kunminško-montrealski okvir), dogovorjen na 15. konferenci pogodbenic Konvencije Združenih narodov o biološki raznovrstnosti decembra 2022, vsebuje globalni cilj zmanjšanja tveganja pesticidov za vsaj 50 % do leta 2030(16); R. ker Uredba (ES) št. 1829/2003 določa, da gensko spremenjena živila in krma ne smejo imeti škodljivih učinkov na zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje in da mora Komisija pri pripravi osnutka sklepa upoštevati vse ustrezne določbe prava Unije in druge upravičene dejavnike, pomembne za obravnavano zadevo; ker bi morali ti upravičeni dejavniki zajemati tudi obveznosti Unije na podlagi ciljev OZN za trajnostni razvoj, Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah in Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti; Zmanjšanje odvisnosti od uvožene krme S. ker je eno od spoznanj, pridobljenih med koronavirusno krizo in sedanjo vojno v Ukrajini, to, da mora Unija nujno odpraviti odvisnost od nekaterih kritičnih surovin; ker je predsednica Komisije Ursula von der Leyen kandidata za komisarja Christopha Hansena v poslanici prosila, naj preuči načine za zmanjšanje uvoza kritičnih surovin(17); Nedemokratičen postopek odločanja T. ker je Evropski parlament v osmem zakonodajnem obdobju sprejel 36 resolucij, v katerih nasprotuje temu, da bi gensko spremenjene organizme, namenjene za živila in krmo, smeli dajati na trg (33 resolucij) ter da bi te organizme gojili v Uniji (tri resolucije); ker je v devetem zakonodajnem obdobju 38-krat nasprotoval dajanju gensko spremenjenih organizmov na trg; U. ker je Komisija sama priznala demokratični primanjkljaj, odsotnost podpore držav članic in nasprotovanje Parlamenta, a vseeno še naprej sprejema odobritve za gensko spremenjene organizme; V. ker ni treba spreminjati zakonodaje, da bi lahko Komisija zavrnila odobritev gensko spremenjenih organizmov, če v odboru za pritožbe odobritve ne podpre kvalificirana večina držav članic(18); W. ker Stalni odbor za rastline, živali, hrano in krmo iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003 na podlagi glasovanja 8. julija 2024 ni sprejel mnenja, kar pomeni, da države članice odobritve niso podprle s kvalificirano večino; ker mnenje ni bilo sprejeto niti na podlagi glasovanja odbora za pritožbe 3. septembra 2024; 1. meni, da Izvedbeni sklep (EU) 2024/2629 presega izvedbena pooblastila, določena v Uredbi (ES) št. 1829/2003; 2. meni, da Izvedbeni sklep (EU) 2024/2629 ni v skladu s pravom Unije, saj ni skladen s ciljem Uredbe (ES) št. 1829/2003, namreč da se v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta(19) omogoči visoka raven varstva življenja in zdravja ljudi, zdravja in zaščite živali ter okoljskih interesov in interesov potrošnikov v zvezi z gensko spremenjenimi živili in krmo, obenem pa zagotovi učinkovito delovanje notranjega trga; 3. poziva Komisijo, naj v pogajanjih o prostotrgovinskih sporazumih poskrbi za zbližanje standardov med Unijo in njenimi partnericami, da bi izpolnili varnostne standarde Unije; 4. poziva Komisijo, naj razveljavi Izvedbeni sklep (EU) 2024/2629 in odboru predloži novega; 5. poziva Komisijo, naj ne odobri gensko spremenjenih kmetijskih rastlin, odpornih proti herbicidom, saj je z njimi povezana intenzivnejša uporaba komplementarnih herbicidov, s tem pa tudi povečana tveganja za biotsko raznovrstnost, varnost hrane in zdravje delavcev; 6. glede tega poudarja, da odobritev uvoza katere koli gensko spremenjene rastline, ki je bila spremenjena tako, da je odporna proti herbicidom, prepovedanim v Uniji, kot je glufosinat, za uporabo v živilih in krmi ni v skladu z mednarodnimi zavezami Unije, med drugim na podlagi ciljev OZN za trajnostni razvoj in Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti, vključno z nedavno sprejetim Kunminško-montrealskim okvirom(20); 7. pričakuje, da bo Komisija prednostno izpolnila svojo zavezo o pripravi predloga, s katerim bi dosegla, da se nevarne kemikalije, ki so v Uniji prepovedane, ne bodo proizvajale za izvoz; 8. pozdravlja, da je Komisija v pismu z dne 11. septembra 2020 poslancem vendarle priznala, da je treba pri odločitvah o odobritvi gensko spremenjenih organizmov upoštevati trajnostnost(21); je globoko razočaran, ker Komisija še naprej dovoljuje uvoz gensko spremenjenih organizmov v Unijo, čeprav Parlament temu vedno znova nasprotuje, tovrsten uvoz pa ne podpira niti kvalificirana večina držav članic; 9. znova poziva Komisijo, naj upošteva obveznosti, ki jih ima Unija po mednarodnih sporazumih, kot so Pariški sporazum o podnebnih spremembah, Konvencija OZN o biološki raznovrstnosti in cilji OZN za trajnostni razvoj; jo ponovno poziva, naj osnutkom izvedbenih aktov priloži obrazložitveni memorandum, v katerem bo pojasnila, kako dani izvedbeni akt podpira načelo neškodovanja(22); 10. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Gensko spremenjena koruza MON 810 |
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Evropski parlament, – ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2024/1828 o obnovitvi odobritve za dajanje na trg krme, ki vsebuje gensko spremenjeno koruzo MON 810 ali je iz nje sestavljena, ter živil in krme, proizvedenih iz nje, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2017/1207(1), – ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi(2) ter zlasti členov 11(3) in 23(3) Uredbe, – ob upoštevanju glasovanja Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 26. aprila 2024 in na podlagi katerega mnenje ni bilo podano, ter glasovanja v odboru za pritožbe 29. maja 2024, na podlagi katerega mnenje prav tako ni bilo podano, – ob upoštevanju člena 11 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(3), – ob upoštevanju mnenja, ki ga je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) sprejela 30. novembra 2023 in objavila 19. januarja 2024(4), – ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, s katerimi je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov (GSO)(5), – ob upoštevanju člena 115(2) in (3) Poslovnika, – ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, A. ker je Družba Bayer Agriculture BV s sedežem v Belgiji je 6. oktobra 2022 v imenu družbe Bayer CropScience LP s sedežem v Združenih državah Amerike pri Komisiji vložila vlogo za podaljšanje izvedbenih sklepov Komisije 2013/649/EU(6) in (EU) 2017/1207(7); ker se v skladu s členom 11(4) Uredbe (ES) št. 1829/2003 obdobje odobritve gensko spremenjenega cvetnega prahu, proizvedenega iz gensko spremenjene koruze MON 810 (v nadaljnjem besedilu: gensko spremenjena koruza), za uporabo v živilih iz Izvedbenega sklepa 2013/649/EU avtomatično podaljša do sprejetja odločitve o vlogi za obnovitev; B. ker je agencija EFSA 30. novembra 2023 sprejela pozitivno mnenje in ga objavila 19. januarja 2024; C. ker je bila gensko spremenjena koruza spremenjena tako, da proizvaja insekticide (v nadaljnjem besedilu: toksini Bt); Odprta vprašanja v zvezi s toksini Bt D. ker so bili v številnih študijah opaženi stranski učinki izpostavljenosti toksinom Bt, ki lahko vplivajo na imunski sistem ljudi, ter se je ugotovilo, da imajo lahko nekateri toksini Bt adjuvantne lastnosti(8), kar pomeni, da lahko povečajo alergenost drugih beljakovin, s katerimi pridejo v stik; Kmetijske rastline z genom Bt: učinki na neciljne organizme E. ker v nasprotju z uporabo insekticidov, pri katerih gre za izpostavljenost v času škropljenja in v omejenem času po škropljenju, uporaba gensko spremenjenih kmetijskih rastlin, odpornih proti škodljivcem, pomeni stalno izpostavljenost ciljnih in neciljnih organizmov toksinom Bt; F. ker domneve, da imajo toksini Bt samo en ciljni način delovanja, ni več mogoče imeti za pravilno in ker ni mogoče izključiti učinkov na neciljne organizme; ker se poroča o raznolikih učinkih na vse več neciljnih organizmov; ker je v nedavnem pregledu navedenih 39 strokovno pregledanih publikacij, v katerih so ugotovljeni precejšnji škodljivi učinki toksinov Bt na številne vrste zunaj predvidenega področja učinkovanja(9); Pripombe držav članic G. ker so države članice v trimesečnem posvetovalnem obdobju(10) agenciji EFSA predložile več kritičnih pripomb, tudi to, da bi bilo treba podatke o sestavi gensko spremenjene koruze preveriti in ponovno analizirati ter da bi morala analiza izpolnjevati veljavne zahteve EFSA, med drugim test enakosti, in da pregled literature ni vključeval študij o usodi beljakovine Cry1Ab v okolju ali o možnih učinkih ostankov kmetijskih rastlin z genom Bt na neciljne organizme, kar povzroča probleme, ker je iz objav razvidno, da bi prenos gensko spremenjene koruze v gnoj lahko povzročil izpostavljenost organizmov v tleh beljakovini Cry1Ab in da bi to lahko imelo negativne učinke na organizme v tleh s posledicami za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve; H. ker Uredba (ES) št. 1829/2003 določa, da gensko spremenjena živila in krma ne smejo imeti škodljivih učinkov na zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje in da mora Komisija pri pripravi osnutka sklepa upoštevati vse ustrezne določbe prava Unije in druge upravičene dejavnike, pomembne za obravnavano zadevo; ker bi morali ti legitimni dejavniki vključevati obveznosti Unije na podlagi ciljev trajnostnega razvoja OZN in Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti; Zmanjšanje odvisnosti od uvožene krme I. ker je eno od spoznanj, pridobljenih med koronavirusno krizo in sedanjo vojno v Ukrajini, to, da mora Unija nujno odpraviti odvisnost od nekaterih kritičnih surovin; ker je predsednica Komisije Ursula von der Leyen kandidata za komisarja Christopha Hansena v poslanici prosila, naj preuči načine za zmanjšanje uvoza kritičnih surovin(11); Nedemokratičen postopek odločanja J. ker pri glasovanju Stalnega odbora za rastline, živali hrano in krmo iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 26. aprila 2024, ni bilo sprejeto mnenje, kar pomeni, da države članice odobritve niso podprle s kvalificirano večino; ker tudi pri glasovanju odbora za pritožbe 29. maja 2024 ni bilo podano mnenje; K. ker je Evropski parlament v osmem zakonodajnem obdobju sprejel skupno 36 resolucij, v katerih nasprotuje temu, da bi gensko spremenjene organizme, namenjene za živila in krmo, dali na trg (33 resolucij) ter da bi te organizme gojili v Uniji (tri resolucije); ker je v devetem zakonodajnem obdobju 38-krat nasprotoval dajanju gensko spremenjenih organizmov na trg; L. ker Komisija sicer priznava demokratične pomanjkljivosti, odsotnost podpore držav članic in nasprotovanje Parlamenta, a vseeno še naprej daje odobritve za gensko spremenjene organizme; M. ker za to, da bi lahko Komisija zavrnila odobritev gensko spremenjenih organizmov, ni treba spreminjati zakonodaje, če v odboru za pritožbe odobritve ne podpre kvalificirana večina držav članic(12); N. ker je Komisija 2. julija 2024 podaljšala dovoljenje za dajanje gensko spremenjene koruze na trg; 1. meni, da Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2024/1828 presega izvedbena pooblastila, določena v uredbi (ES) št. 1829/2003; 2. meni, da Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2024/1828 ni v skladu s pravom Unije, saj ni skladen s ciljem Uredbe (ES) št. 1829/2003, tj. v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta(13), da bi se zagotovila osnova za zagotavljanje visoke ravni varstva življenja in zdravja ljudi, zdravja in zaščite živali, okolja ter interesov potrošnika v zvezi z gensko spremenjenimi živili in krmo ob zagotavljanju učinkovitega delovanja notranjega trga; 3. poziva Komisijo, naj razveljavi Izvedbeni sklep (EU) št. 2024/1828; 4. pozdravlja, da je Komisija v pismu z dne 11. septembra 2020 poslancem vendarle priznala, da je treba pri odločitvah o odobritvi gensko spremenjenih organizmov upoštevati trajnostnost(14); je globoko razočaran, ker Komisija še naprej dovoljuje uvoz gensko spremenjenih organizmov v Unijo, čeprav Parlament temu vedno znova nasprotuje in proti temu glasuje tudi večina držav članic; 5. znova poziva Komisijo, naj upošteva obveznosti, ki jih ima Unija po mednarodnih sporazumih, kot so Pariški sporazum o podnebnih spremembah, Konvencija OZN o biološki raznovrstnosti in cilji OZN za trajnostni razvoj; jo ponovno poziva, naj osnutkom izvedbenih aktov priloži obrazložitveni memorandum, v katerem bo pojasnila, kako dani izvedbeni akt podpira načelo neškodovanja(15); 6. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Gensko spremenjena koruza DP915635 |
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Evropski parlament, – ob upoštevanju izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2024/1822 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo DP915635, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta(1), – ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (2) ter zlasti člena 7(3) in člena 19(3) Uredbe, – ob upoštevanju glasovanja Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 26. aprila 2024 in na podlagi katerega mnenje ni bilo podano, ter glasovanja v odboru za pritožbe 29. maja 2024, na podlagi katerega mnenje prav tako ni bilo podano, – ob upoštevanju člena 11 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(3), – ob upoštevanju mnenja, ki ga je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) sprejela 30. novembra 2023 in objavila 17. januarja 2024(4), — ob upoštevanju svojih preteklih resolucij, s katerimi je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov (v nadaljnjem besedilu: GSO)(5), – ob upoštevanju člena 115(2) in (3) Poslovnika, – ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, A. ker je družba Pioneer Overseas Corporation, Inc. s sedežem v Belgiji 20. decembra 2020 v imenu družbe Pioneer Hi-Bred International s sedežem v Združenih državah Amerike v skladu s členoma 5 in 17 Uredbe (ES) št. 1829/2003 pri nizozemskem pristojnem nacionalnem organu vložila vlogo za dajanje na trg živil, živilskih sestavin in krme, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo DP915635, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni (v nadaljnjem besedilu: vloga). ker se je vloga nanašala tudi na dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo DP915635 ali so iz nje sestavljeni ter se uporabljajo v druge namene kot za živila ali krmo, z izjemo gojenja; B. ker je agencija EFSA 30. novembra 2023 sprejela pozitivno mnenje in ga objavila 17. januarja 2024; C. ker gensko spremenjena koruza vsebuje gene, ki omogočajo odpornost proti glufosinatu, in proizvaja insekticidni toksin IPD079Ea, ki je pridobljen iz praproti Ophioglossum pendulum; ker je genska sprememba vključevala večstopenjski postopek z uporabo tehnike CRISPR/Cas za uvedbo „sidrišča“ na ciljnem mestu, kjer se nato vstavijo genski konstrukti za proizvodnjo novih lastnosti; Neocenjevanje komplementarnega herbicida D. ker je treba na podlagi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 503/2013(6) oceniti, ali pričakovane kmetijske prakse vplivajo na izražanje preučevanih ciljev; ker je v skladu z omenjeno izvedbeno uredbo to še posebej pomembno pri rastlinah, ki so odporne proti herbicidom; E. ker je velika večina gensko spremenjenih kmetijskih rastlin gensko spremenjena tako, da so odporne na enega ali več „komplementarnih“ herbicidov, ki se lahko uporabljajo ves čas gojenja gensko spremenjenih kmetijskih rastlin, ne da bi propadle, kar bi se sicer zgodilo s poljščinami, ki niso odporne proti herbicidom; ker je iz številnih študij razvidno, da se pri gojenju gensko spremenjenih kmetijskih rastlin, odpornih proti herbicidom, uporabi več komplementarnih herbicidov, zlasti zaradi pojavljanja plevelov, odpornih proti herbicidom(7); F. ker gensko spremenjene kmetijske rastline, odporne proti herbicidom, kmete vežejo na sistem za zatiranje plevela, ki je v veliki meri ali celo povsem odvisen od herbicidov, in sicer tako, da se kmetom zaračuna premija za gensko spremenjena semena, kar se jim splača samo, če uporabljajo tudi komplementarne herbicide; ker bo večja odvisnost od komplementarnih herbicidov na kmetijah, ki gojijo gensko spremenjene kmetijske rastline, pospešila nastajanje in širjenje plevela, odpornega proti tem herbicidom, to pa bo prineslo potrebo po še večji stalni uporabi herbicidov, kar vodi v začarani krog; G. ker bodo škodljivi učinki pretirane odvisnosti od herbicidov poslabšali zdravje tal, kakovost vode ter nadzemno in podzemno biotsko raznovrstnost, ta odvisnost pa bo privedla tudi do večje izpostavljenosti ljudi in živali herbicidom, po možnosti tudi zaradi povečanih količin njihovih ostankov na živilih in krmi; H. ker je glufosinat razvrščen kot strupen za razmnoževanje iz skupine 1B in zato izpolnjuje merila za izločitev iz Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta(8); ker je veljavnost odobritve glufosinata za uporabo v Uniji potekla 31. julija 2018; I. ker velja, da ocenjevanje ostankov herbicidov in metabolitov na gensko spremenjenih rastlinah ne sodi na področje pristojnosti odbora EFSA za gensko spremenjene organizme in se zato v procesu odobritve gensko spremenjenih organizmov ne izvaja; Odprta vprašanja v zvezi z oceno toksina IPD079Ea J. ker toksin praproti Ophioglossum pendulum (IPD079Ea) ni del evropske flore in še nikoli ni bil vnesen v prehransko ali krmno verigo; ker je način delovanja toksina IPD079Ea zgolj slabo opisan; ker države članice poudarjajo, da bi bilo za vnos te beljakovine v kmetijstvo in prehransko verigo potrebnih veliko več podatkov o načinu delovanja in specifičnosti toksinov; Pripombe pristojnih organov držav članic in deležnikov K. ker so države članice v trimesečnem posvetovalnem obdobju agenciji EFSA predložile številne kritične pripombe, vključno s tem, da zaradi podatkovnih vrzeli v dokumentaciji v zvezi z zahtevami iz Izvedbene uredbe (EU) št. 503/2013 ni mogoče podati mnenja o varnosti gensko spremenjene koruze, da je treba načrt spremljanja nadalje razviti ter da agencija EFSA ni upoštevala učinkov glufosinata na črevesni mikrobiom potrošnikov in na mikrofloro tal, čeprav so očitno prizadeti; Zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev na svetovni ravni in spoštovanje mednarodnih obveznosti Unije L. ker je Komisija v sklepih strateškega dialoga o prihodnosti kmetijstva v EU(9) pozvana, naj ponovno oceni svoj pristop v zvezi z dostopom do trga za uvoz in izvoz agroživilskih proizvodov, saj razlike v standardih Unije in njenih trgovinskih partnerjev pomenijo velik izziv; ker so bili pravičnejši trgovinski odnosi na svetovni ravni, skladni s cilji za zdravo okolje, ena od glavnih zahtev kmetov na protestih v letih 2023 in 2024; M. ker je posebna poročevalka OZN o pravici do hrane v poročilu iz leta 2017 ugotovila, da imajo nevarni pesticidi katastrofalne posledice za zdravje, zlasti v državah v razvoju(10); ker je cilj OZN za trajnostni razvoj 3.9 do leta 2030 občutno zmanjšati število primerov smrti in bolezni zaradi izpostavljenosti nevarnim kemikalijam ter onesnaženosti zraka, vode in tal(11); N. ker Kunminško-montrealski svetovni okvir za biotsko raznovrstnost (v nadaljnjem besedilu: Kunminško-montrealski okvir), dogovorjen na 15. konferenci pogodbenic Konvencije Združenih narodov o biološki raznovrstnosti decembra 2022, vsebuje globalni cilj zmanjšanja tveganja pesticidov za vsaj 50 % do leta 2030(12); O. ker Uredba (ES) št. 1829/2003 določa, da gensko spremenjena živila in krma ne smejo škodljivo učinkovati na zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje, in zahteva, da Komisija pri pripravi osnutka odločbe o vlogi upošteva vse ustrezne določbe prava Skupnosti in druge upravičene dejavnike, pomembne za obravnavano zadevo; ker bi morali ti legitimni dejavniki zajemati tudi obveznosti Unije na podlagi ciljev OZN za trajnostni razvoj in Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti; Zmanjšanje odvisnosti od uvožene krme P. ker je eno od spoznanj, pridobljenih med koronavirusno krizo in sedanjo vojno v Ukrajini, to, da mora Unija nujno odpraviti odvisnost od nekaterih kritičnih surovin; ker je predsednica Komisije Ursula von der Leyen kandidata za komisarja Christopha Hansena v poslanici prosila, naj preuči načine za zmanjšanje uvoza kritičnih surovin(13); Nedemokratičen postopek odločanja Q. ker je Evropski parlament v osmem zakonodajnem obdobju sprejel 36 resolucij, v katerih nasprotuje temu, da bi gensko spremenjene organizme, namenjene za živila in krmo, smeli dajati na trg (33 resolucij) ter da bi te organizme gojili v Uniji (tri resolucije); ker je v devetem zakonodajnem obdobju 38-krat nasprotoval dajanju gensko spremenjenih organizmov na trg; R. ker je Komisija sama priznala demokratični primanjkljaj, odsotnost podpore držav članic in nasprotovanje Parlamenta, a vseeno še naprej sprejema odobritve za gensko spremenjene organizme; S. ker ni treba spreminjati zakonodaje, da bi lahko Komisija zavrnila odobritev gensko spremenjenih organizmov, če v odboru za pritožbe odobritve ne podpre kvalificirana večina držav članic(14); T. ker pri glasovanju Stalnega odbora za rastline, živali hrano in krmo iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 26. aprila 2024, ni bilo sprejeto mnenje, kar pomeni, da države članice odobritve niso podprle s kvalificirano večino; ker tudi pri glasovanju odbora za pritožbe 29. maja 2024 ni bilo sprejeto mnenje; U. ker je Komisija 2. julija 2024 odobrila dajanje gensko spremenjene koruze na trg; 1. meni, da Izvedbeni sklep (EU) 2024/1822 presega izvedbena pooblastila, določena v Uredbi (ES) št. 1829/2003; 2. meni, da Izvedbeni sklep (EU) 2024/1822 ni v skladu s pravom Unije, saj ni skladen s ciljem Uredbe (ES) št. 1829/2003, tj. v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta(15), da bi se zagotovila osnova za zagotavljanje visoke ravni varstva življenja in zdravja ljudi, zdravja in zaščite živali, okolja ter interesov potrošnika v zvezi z gensko spremenjenimi živili in krmo ob zagotavljanju učinkovitega delovanja notranjega trga; 3. poziva Komisijo, naj v pogajanjih o prostotrgovinskih sporazumih poskrbi za zbližanje standardov med Unijo in njenimi partnericami, da bi izpolnili varnostne standarde Unije; 4. poziva Komisijo, naj razveljavi Izvedbeni sklep (EU) 2024/1822; 5. poziva Komisijo, naj v skladu s pristopom „eno zdravje“ ne odobri gensko spremenjenih kmetijskih rastlin, odpornih proti herbicidom, saj je z njimi povezana intenzivnejša uporaba komplementarnih herbicidov, s tem pa tudi povečana tveganja za biotsko raznovrstnost, varnost hrane in zdravje delavcev; 6. glede tega poudarja, da odobritev uvoza katere koli gensko spremenjene rastline, ki je bila spremenjena tako, da je odporna proti herbicidom, prepovedanim v Uniji, kot je glufosinat, za uporabo v živilih in krmi ni v skladu z mednarodnimi zavezami Unije, med drugim na podlagi ciljev OZN za trajnostni razvoj in Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti, vključno z nedavno sprejetim Kunminško-montrealskim okvirom(16); 7. pričakuje, da bo Komisija prednostno izpolnila svojo zavezo(17) o pripravi predloga, s katerim bi dosegla, da se nevarne kemikalije, ki so v Uniji prepovedane, ne bodo proizvajale za izvoz; 8. pozdravlja, da je Komisija v pismu z dne 11. septembra 2020 poslancem vendarle priznala, da je treba pri odločitvah o odobritvi gensko spremenjenih organizmov upoštevati trajnostnost(18); je globoko razočaran, ker Komisija še naprej dovoljuje uvoz gensko spremenjenih organizmov v Unijo, čeprav Parlament temu vedno znova nasprotuje in proti temu glasuje tudi večina držav članic; 9. znova poziva Komisijo, naj upošteva obveznosti, ki jih ima Unija po mednarodnih sporazumih, kot so Pariški sporazum o podnebnih spremembah, Konvencija OZN o biološki raznovrstnosti in cilji OZN za trajnostni razvoj; jo ponovno poziva, naj osnutkom izvedbenih aktov priloži obrazložitveni memorandum, v katerem bo pojasnila, kako dani izvedbeni akt podpira načelo neškodovanja(19); 10. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Gensko spremenjena koruza DP23211 |
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Evropski parlament, – ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2024/1826 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo DP23211, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta(1), – ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi(2) ter zlasti člena 7(3) in člena 19(3), – ob upoštevanju glasovanja Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 26. aprila 2024 in na podlagi katerega mnenje ni bilo podano, ter glasovanja v odboru za pritožbe 29. maja 2024, na podlagi katerega mnenje prav tako ni bilo podano, – ob upoštevanju člena 11 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(3), – ob upoštevanju mnenja, ki ga je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) sprejela 29. novembra 2023 in objavila 18. januarja 2024(4), – ob upoštevanju svojih preteklih resolucij, s katerimi je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov(5), – ob upoštevanju člena 115(2) in (3) Poslovnika, – ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, A. ker je družba Pioneer Overseas Corporation s sedežem v Belgiji 11. decembra 2019 v imenu družbe Pioneer Hi-Bred International, Inc. s sedežem v Združenih državah Amerike v skladu s členoma 5 in 17 Uredbe (ES) št. 1829/2003 pri nizozemskem pristojnem nacionalnem organu vložila vlogo za dajanje na trg živil, živilskih sestavin in krme, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo DP23211 (v nadaljnjem besedilu: gensko spremenjena koruza), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni (v nadaljnjem besedilu: vloga). ker vloga zajema tudi dajanje na trg v zvezi s proizvodi, ki vsebujejo to gensko spremenjeno koruzo ali so iz nje sestavljeni in so poleg uporabe za živila in krmo namenjeni tudi za druge vrste uporabe, z izjemo gojenja; B. ker je agencija EFSA 29. novembra 2023 sprejela pozitivno mnenje in ga objavila 18. januarja 2024; C. ker gensko spremenjena koruza vsebuje gene, ki povzročajo odpornost na glufosinat, ter proizvaja insekticidne beljakovine; Neocenjenost komplementarnega herbicida D. ker je treba na podlagi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 503/2013(6) oceniti, ali pričakovane kmetijske prakse vplivajo na izražanje preučevanih ciljev; ker je v skladu z omenjeno izvedbeno uredbo to še posebej pomembno pri rastlinah, ki so odporne proti herbicidom; E. ker je velika večina gensko spremenjenih kmetijskih rastlin gensko spremenjena tako, da so odporne na enega ali več „komplementarnih“ herbicidov, ki se lahko uporabljajo ves čas gojenja gensko spremenjenih kmetijskih rastlin, ne da bi propadle, kar bi se sicer zgodilo s poljščinami, ki niso odporne proti herbicidom; ker je iz številnih študij razvidno, da se pri gojenju gensko spremenjenih kmetijskih rastlin, odpornih proti herbicidom, uporabi več komplementarnih herbicidov, zlasti zaradi pojavljanja plevelov, odpornih proti herbicidom(7); F. ker gensko spremenjene kmetijske rastline, odporne proti herbicidom, kmete vežejo na sistem za zatiranje plevela, ki je v veliki meri ali celo povsem odvisen od herbicidov, in sicer tako, da se kmetom zaračuna premija za gensko spremenjena semena, kar se jim splača samo, če uporabljajo tudi komplementarne herbicide; ker bo večja odvisnost od komplementarnih herbicidov na kmetijah, ki gojijo gensko spremenjene kmetijske rastline, pospešila nastajanje in širjenje plevela, odpornega proti tem herbicidom, to pa bo sprožilo potrebo po še večji stalni uporabi herbicidov, kar vodi v začarani krog; G. ker bodo škodljivi učinki pretirane odvisnosti od herbicidov poslabšali zdravje tal, kakovost vode ter nadzemno in podzemno biotsko raznovrstnost, ta odvisnost pa bo privedla tudi do večje izpostavljenosti ljudi in živali herbicidom, po možnosti tudi zaradi povečanih količin njihovih ostankov na živilih in krmi; H. ker je glufosinat razvrščen kot strupen za razmnoževanje iz skupine 1B in zato izpolnjuje merila za izločitev iz Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta(8); ker je veljavnost odobritve glufosinata za uporabo v Uniji potekla 31. julija 2018; I. ker velja, da ocenjevanje ostankov herbicidov in metabolitov na gensko spremenjenih rastlinah ne sodi na področje pristojnosti odbora EFSA za gensko spremenjene organizme in se zato v procesu odobritve gensko spremenjenih organizmov ne izvaja; Pripombe pristojnih organov držav članic in deležnikov J. ker so države članice v trimesečnem posvetovalnem obdobju agenciji EFSA predložile številne kritične pripombe, vključno s tem, da zadevni načrt spremljanja ne zagotavlja zbiranja ustreznih podatkov za spremljanje proizvoda in ga zato ni mogoče šteti za ustreznega ter da insekticidna beljakovina, ki jo proizvaja rastlina, ni bila ustrezno ocenjena; Zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev na svetovni ravni in spoštovanje mednarodnih obveznosti Unije K. ker je Komisija v sklepih strateškega dialoga o prihodnosti kmetijstva v EU(9) pozvana, naj ponovno oceni svoj pristop v zvezi z dostopom do trga za uvoz in izvoz agroživilskih proizvodov, saj razlike v standardih Unije in njenih trgovinskih partnerjev pomenijo velik izziv; ker so bili pravičnejši trgovinski odnosi na svetovni ravni, skladni s cilji za zdravo okolje, ena od glavnih zahtev kmetov na protestih v letih 2023 in 2024; L. ker je posebna poročevalka OZN o pravici do hrane v poročilu iz leta 2017 ugotovila, da imajo nevarni pesticidi katastrofalne posledice za zdravje, zlasti v državah v razvoju(10); ker je cilj OZN za trajnostni razvoj 3.9 do leta 2030 občutno zmanjšati število primerov smrti in bolezni zaradi izpostavljenosti nevarnim kemikalijam ter onesnaženosti zraka, vode in tal(11); M. ker Kunminško-montrealski svetovni okvir za biotsko raznovrstnost (v nadaljnjem besedilu: Kunminško-montrealski okvir), dogovorjen na 15. konferenci pogodbenic Konvencije Združenih narodov o biološki raznovrstnosti decembra 2022, vsebuje globalni cilj zmanjšanja tveganja pesticidov za vsaj 50 % do leta 2030(12); N. ker Uredba (ES) št. 1829/2003 določa, da gensko spremenjena živila in krma ne smejo imeti škodljivih učinkov na zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje in da mora Komisija pri pripravi osnutka sklepa upoštevati vse ustrezne določbe prava Unije in druge upravičene dejavnike, pomembne za obravnavano zadevo; ker bi morali ti legitimni dejavniki zajemati tudi obveznosti Unije na podlagi ciljev OZN za trajnostni razvoj in Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti; Zmanjšanje odvisnosti od uvožene krme O. ker je eno od spoznanj, pridobljenih med koronavirusno krizo in sedanjo vojno v Ukrajini, to, da mora Unija nujno odpraviti odvisnost od nekaterih kritičnih surovin; ker je predsednica Komisije Ursula von der Leyen kandidata za komisarja Christopha Hansena v poslanici prosila, naj preuči načine za zmanjšanje uvoza kritičnih surovin(13); Nedemokratičen postopek odločanja P. ker je Evropski parlament v osmem zakonodajnem obdobju sprejel 36 resolucij, v katerih nasprotuje temu, da bi gensko spremenjene organizme, namenjene za živila in krmo, smeli dajati na trg (33 resolucij) ter da bi te organizme gojili v Uniji (tri resolucije); ker je v devetem zakonodajnem obdobju 38-krat nasprotoval dajanju gensko spremenjenih organizmov na trg; Q. ker Komisija sicer priznava demokratične pomanjkljivosti, odsotnost podpore držav članic in nasprotovanje Parlamenta, a vseeno še naprej daje odobritve za gensko spremenjene organizme; R. ker za to, da bi lahko Komisija zavrnila odobritev gensko spremenjenih organizmov, ni treba spreminjati zakonodaje, če v odboru za pritožbe odobritve ne podpre kvalificirana večina držav članic(14); S. ker pri glasovanju Stalnega odbora za rastline, živali hrano in krmo iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 26. aprila 2024, ni bilo sprejeto mnenje, kar pomeni, da države članice odobritve niso podprle s kvalificirano večino; ker tudi pri glasovanju odbora za pritožbe 29. maja 2024 ni bilo sprejeto mnenje; T. ker je Komisija 2. julija 2024 odobrila dajanje gensko spremenjene koruze na trg; 1. meni, da Izvedbeni sklep (EU) 2024/1826 presega izvedbena pooblastila, določena v Uredbi (ES) št. 1829/2003; 2. meni, da Izvedbeni sklep (EU) 2024/1826 ni v skladu s pravom Unije, saj ni skladen s ciljem Uredbe (ES) št. 1829/2003, tj. v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta(15), da bi se zagotovila osnova za zagotavljanje visoke ravni varstva življenja in zdravja ljudi, zdravja in zaščite živali, okolja ter interesov potrošnika v zvezi z gensko spremenjenimi živili in krmo ob zagotavljanju učinkovitega delovanja notranjega trga; 3. poziva Komisijo, naj v pogajanjih o prostotrgovinskih sporazumih poskrbi za zbližanje standardov med Unijo in njenimi partnericami, da bi izpolnili varnostne standarde Unije; 4. poziva Komisijo, naj razveljavi Izvedbeni sklep (EU) 2024/1826; 5. poziva Komisijo, naj ne odobri gensko spremenjenih kmetijskih rastlin, odpornih proti herbicidom, saj je z njimi povezana intenzivnejša uporaba komplementarnih herbicidov, s tem pa tudi povečana tveganja za biotsko raznovrstnost, varnost hrane in zdravje delavcev, v skladu s pristopom „eno zdravje“; 6. glede tega poudarja, da odobritev uvoza katere koli gensko spremenjene rastline, ki je bila spremenjena tako, da je odporna proti herbicidom, prepovedanim v Uniji, kot je glufosinat, za uporabo v živilih in krmi ni v skladu z mednarodnimi zavezami Unije, med drugim na podlagi ciljev OZN za trajnostni razvoj in Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti, vključno z nedavno sprejetim Kunminško-montrealskim okvirom(16); 7. pričakuje, da bo Komisija prednostno izpolnila svojo zavezo o pripravi predloga, s katerim bi dosegla, da se nevarne kemikalije, ki so v Uniji prepovedane, ne bodo proizvajale za izvoz; 8. pozdravlja, da je Komisija v pismu z dne 11. septembra 2020 poslancem vendarle priznala, da je treba pri odločitvah o odobritvi gensko spremenjenih organizmov upoštevati trajnostnost(17); je globoko razočaran, ker Komisija še naprej dovoljuje uvoz gensko spremenjenih organizmov v Unijo, čeprav Parlament temu vedno znova nasprotuje, tovrsten uvoz pa ne podpira niti kvalificirana večina držav članic; 9. znova poziva Komisijo, naj upošteva obveznosti, ki jih ima Unija po mednarodnih sporazumih, kot so Pariški sporazum o podnebnih spremembah, Konvencija OZN o biološki raznovrstnosti in cilji OZN za trajnostni razvoj; jo ponovno poziva, naj osnutkom izvedbenih aktov priloži obrazložitveni memorandum, v katerem bo pojasnila, kako dani izvedbeni akt podpira načelo neškodovanja(18); 10. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Gensko spremenjena koruza DP202216 |
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Evropski parlament, – ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2024/2618 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo DP202216, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta(1), – ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi(2) ter zlasti člena 7(3) in člena 19(3) Uredbe, – ob upoštevanju glasovanja Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 8. julija 2023 in na podlagi katerega mnenje ni bilo podano, ter glasovanja v odboru za pritožbe 3. septembra 2023, na podlagi katerega mnenje prav tako ni bilo podano, – ob upoštevanju člena 11 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(3), – ob upoštevanju mnenja, ki ga je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) sprejela 7. februarja 2024 in objavila 20. marca 2024(4), – ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, s katerimi je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov (GSO)(5), – ob upoštevanju člena 115(2) in (3) Poslovnika, – ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, A. ker je družba Pioneer Overseas Corporation s sedežem v Belgiji 1. julija 2019 v imenu družbe Pioneer Hi-Bred International, Inc. s sedežem v Združenih državah Amerike v skladu s členoma 5 in 17 Uredbe (ES) št. 1829/2003 pri nizozemskem pristojnem nacionalnem organu vložila vlogo za dajanje na trg živil, živilskih sestavin in krme, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo DP202216 (v nadaljnjem besedilu: gensko spremenjena koruza), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni; ker se je vloga nanašala tudi na dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo to gensko spremenjeno koruzo ali so iz nje sestavljeni ter se uporabljajo v druge namene kot za živila ali krmo, z izjemo gojenja; B. ker je agencija EFSA 7. februarja 2024 sprejela pozitivno mnenje in ga objavila 20. marca 2024; C. ker gensko spremenjena koruza vsebuje gene, ki povzročajo odpornost proti glufosinatu, ter naj bi imela večji potencial za pridelek; Neocenjevanje komplementarnega herbicida D. ker je treba na podlagi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 503/2013(6) oceniti, ali pričakovane kmetijske prakse vplivajo na izražanje preučevanih ciljev; ker je v skladu z omenjeno izvedbeno uredbo to še posebej pomembno pri rastlinah, ki so odporne proti herbicidom; E. ker je velika večina gensko spremenjenih kmetijskih rastlin gensko spremenjena tako, da so odporne na enega ali več „komplementarnih“ herbicidov, ki se lahko uporabljajo ves čas gojenja gensko spremenjenih kmetijskih rastlin, ne da bi propadle, kar bi se sicer zgodilo s poljščinami, ki niso odporne proti herbicidom; ker je iz številnih študij razvidno, da se pri gojenju gensko spremenjenih kmetijskih rastlin, odpornih proti herbicidom, uporabi več komplementarnih herbicidov, zlasti zaradi pojavljanja plevelov, odpornih proti herbicidom(7); F. ker gensko spremenjene kmetijske rastline, odporne proti herbicidom, kmete vežejo na sistem za zatiranje plevela, ki je v veliki meri ali celo povsem odvisen od herbicidov, in sicer tako, da se kmetom zaračuna premija za gensko spremenjena semena, kar se jim splača samo, če uporabljajo tudi komplementarne herbicide; ker bo večja odvisnost od komplementarnih herbicidov na kmetijah, ki gojijo gensko spremenjene kmetijske rastline, pospešila nastajanje in širjenje plevela, odpornega proti tem herbicidom, to pa bo sprožilo potrebo po še večji stalni uporabi herbicidov, kar vodi v začarani krog; G. ker bodo škodljivi učinki pretirane odvisnosti od herbicidov poslabšali zdravje tal, kakovost vode ter nadzemno in podzemno biotsko raznovrstnost, ta odvisnost pa bo privedla tudi do večje izpostavljenosti ljudi in živali herbicidom, po možnosti tudi zaradi povečanih količin njihovih ostankov na živilih in krmi; H. ker je glufosinat razvrščen kot strupen za razmnoževanje iz skupine 1B in zato izpolnjuje merila za izločitev iz Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta(8); ker je veljavnost odobritve glufosinata za uporabo v Uniji potekla 31. julija 2018; I. ker velja, da ocenjevanje ostankov herbicidov in metabolitov na gensko spremenjenih rastlinah ne sodi na področje pristojnosti odbora EFSA za gensko spremenjene organizme in se zato v procesu odobritve gensko spremenjenih organizmov ne izvaja; Pripombe pristojnih organov držav članic in deležnikov J. ker so države članice v trimesečnem posvetovalnem obdobju(9) agenciji EFSA predložile številne kritične pripombe, vključno s tem, da načrt spremljanja ne zagotavlja zbiranja ustreznih informacij za spremljanje proizvoda in ga zato ni mogoče šteti za ustreznega, da bi bilo treba pred dokončanjem ocene tveganja predložiti dodatne informacije in da bi moral vlagatelj, čeprav GSO ni namenjen gojenju, predložiti podrobne informacije o sorodni divji sorti teozint (Euchlaena mexicana), ki je bil večkrat odkrit na poljih Unije, in da je treba predvideti razsutje semena koruze med prevozom; Zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev na svetovni ravni in spoštovanje mednarodnih obveznosti Unije K. ker je Komisija v sklepih strateškega dialoga o prihodnosti kmetijstva v EU(10) pozvana, naj ponovno oceni svoj pristop v zvezi z dostopom do trga za uvoz in izvoz agroživilskih proizvodov, saj razlike v standardih Unije in njenih trgovinskih partnerjev pomenijo velik izziv; ker so bili pravičnejši trgovinski odnosi na svetovni ravni, skladni s cilji za zdravo okolje, ena od glavnih zahtev kmetov na protestih v letih 2023 in 2024; L. ker je posebna poročevalka OZN o pravici do hrane v poročilu iz leta 2017 ugotovila, da imajo nevarni pesticidi katastrofalne posledice za zdravje, zlasti v državah v razvoju(11); ker je cilj OZN za trajnostni razvoj 3.9 do leta 2030 občutno zmanjšati število primerov smrti in bolezni zaradi izpostavljenosti nevarnim kemikalijam ter onesnaženosti zraka, vode in tal(12); M. ker Kunminško-montrealski svetovni okvir za biotsko raznovrstnost (v nadaljnjem besedilu: Kunminško-montrealski okvir), dogovorjen na 15. konferenci pogodbenic Konvencije Združenih narodov o biološki raznovrstnosti decembra 2022, vsebuje globalni cilj zmanjšanja tveganja pesticidov za vsaj 50 % do leta 2030(13); N. ker Uredba (ES) št. 1829/2003 določa, da gensko spremenjena živila in krma ne smejo škodljivo učinkovati na zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje, in zahteva, da Komisija pri pripravi osnutka odločbe o vlogi upošteva vse ustrezne določbe prava Skupnosti in druge upravičene dejavnike, pomembne za obravnavano zadevo; ker bi morali ti upravičeni dejavniki zajemati tudi obveznosti Unije na podlagi ciljev OZN za trajnostni razvoj, Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah in Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti; Zmanjšanje odvisnosti od uvožene krme O. ker je eno od spoznanj, pridobljenih med koronavirusno krizo in sedanjo vojno v Ukrajini, to, da mora Unija nujno odpraviti odvisnost od nekaterih kritičnih surovin; ker je predsednica Komisije Ursula von der Leyen kandidata za komisarja Christopha Hansena v poslanici prosila, naj preuči načine za zmanjšanje uvoza kritičnih surovin(14); Nedemokratičen postopek odločanja P. ker je Evropski parlament v osmem zakonodajnem obdobju sprejel 36 resolucij, v katerih nasprotuje temu, da bi gensko spremenjene organizme, namenjene za živila in krmo, smeli dajati na trg (33 resolucij) ter da bi te organizme gojili v Uniji (tri resolucije); ker je v devetem zakonodajnem obdobju 38-krat nasprotoval dajanju gensko spremenjenih organizmov na trg; Q. ker je Komisija sama priznala demokratični primanjkljaj, odsotnost podpore držav članic in nasprotovanje Parlamenta, a vseeno še naprej sprejema odobritve za gensko spremenjene organizme; R. ker ni treba spreminjati zakonodaje, da bi lahko Komisija zavrnila odobritev gensko spremenjenih organizmov, če v odboru za pritožbe odobritve ne podpre kvalificirana večina držav članic(15); S. ker pri glasovanju Stalnega odbora za rastline, živali hrano in krmo iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 8. julija 2024, ni bilo sprejeto mnenje, kar pomeni, da države članice odobritve niso podprle s kvalificirano večino; ker tudi pri glasovanju odbora za pritožbe 3. septembra 2024 ni bilo sprejeto mnenje; 1. meni, da Izvedbeni sklep (EU) 2024/2618 presega izvedbena pooblastila, določena v Uredbi (ES) št. 1829/2003; 2. meni, da Izvedbeni sklep (EU) 2024/2618 ni v skladu s pravom Unije, saj ni skladen s ciljem Uredbe (ES) št. 1829/2003, namreč da se v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta(16) omogoči visoka raven varstva življenja in zdravja ljudi, zdravja in zaščite živali ter okoljskih interesov in interesov potrošnikov v zvezi z gensko spremenjenimi živili in krmo, obenem pa zagotovi učinkovito delovanje notranjega trga; 3. poziva Komisijo, naj v pogajanjih o prostotrgovinskih sporazumih poskrbi za zbližanje standardov med Unijo in njenimi partnericami, da bi izpolnili varnostne standarde Unije; 4. poziva Komisijo, naj razveljavi Izvedbeni sklep (EU) 2024/2618 in odboru predloži novega; 5. poziva Komisijo, da v skladu s pristopom „eno zdravje“ ne odobri gensko spremenjenih kmetijskih rastlin, odpornih proti herbicidom, saj je z njimi povezana intenzivnejša uporaba komplementarnih herbicidov, s tem pa tudi povečana tveganja za biotsko raznovrstnost, varnost hrane in zdravje delavcev; 6. glede tega poudarja, da odobritev uvoza katere koli gensko spremenjene rastline, ki je bila spremenjena tako, da je odporna proti herbicidom, prepovedanim v Uniji, kot je glufosinat, za uporabo v živilih in krmi ni v skladu z mednarodnimi zavezami Unije, med drugim na podlagi ciljev OZN za trajnostni razvoj in Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti, vključno z nedavno sprejetim Kunminško-montrealskim okvirom(17); 7. pričakuje, da bo Komisija prednostno izpolnila svojo zavezo(18) o pripravi predloga, s katerim bi dosegla, da se nevarne kemikalije, ki so v Uniji prepovedane, ne bodo proizvajale za izvoz; 8. pozdravlja, da je Komisija v pismu z dne 11. septembra 2020 poslancem vendarle priznala, da je treba pri odločitvah o odobritvi gensko spremenjenih organizmov upoštevati trajnostnost(19); je globoko razočaran, ker Komisija še naprej dovoljuje uvoz gensko spremenjenih organizmov v Unijo, čeprav Parlament temu vedno znova nasprotuje, tovrsten uvoz pa ne podpira niti kvalificirana večina držav članic; 9. znova poziva Komisijo, naj upošteva obveznosti, ki jih ima Unija po mednarodnih sporazumih, kot so Pariški sporazum o podnebnih spremembah, Konvencija OZN o biološki raznovrstnosti in cilji OZN za trajnostni razvoj; jo ponovno poziva, naj osnutkom izvedbenih aktov priloži obrazložitveni memorandum, v katerem bo pojasnila, kako dani izvedbeni akt podpira načelo neškodovanja(20); 10. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Gensko spremenjena koruza MON 94804 |
| |||||||||||||||||||||||||||||||
Evropski parlament, – ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 94804, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (D099729/02), – ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi(1), zlasti člena 7(3) in člena 19(3), – ob upoštevanju glasovanja Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 17. septembra 2024 in pri katerem ni bilo sprejeto mnenje, – ob upoštevanju člena 11 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(2), – ob upoštevanju mnenja, ki ga je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) sprejela 13. marca 2024 in objavila 26. aprila 2024(3), — ob upoštevanju svojih preteklih resolucij, s katerimi je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov(4), – ob upoštevanju člena 115(2) in (3) Poslovnika, – ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, A. ker je družba Bayer Agriculture BV s sedežem v Belgiji 14. februarja 2023 v imenu družbe Bayer CropScience LP s sedežem v Združenih državah Amerike v skladu s členoma 5 in 17 Uredbe (ES) št. 1829/2003 pri nizozemskem pristojnem nacionalnem organu vložila vlogo za dajanje na trg živil, živilskih sestavin in krme, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 94804 (v nadaljnjem besedilu: gensko spremenjena koruza), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni (v nadaljnjem besedilu: vloga); B. ker se je vloga nanašala tudi na dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo ali so iz nje sestavljeni ter se uporabljajo v druge namene kot za živila ali krmo, z izjemo gojenja; C. ker je EFSA 13. marca 2024 sprejela in 26. aprila 2024 objavila pozitivno mnenje, v katerem je ugotovila, da je gensko spremenjena koruza glede morebitnih učinkov na zdravje ljudi in živali ter na okolje enako varna kot gensko nespremenjena koruza in testirane sorte gensko nespremenjene koruze; D. ker je bila koruza gensko spremenjena tako, da proizvaja umetno miRNA, namenjeno selektivnemu utišanju dveh genov iz širše družine genov, vključenih v biosintetsko pot giberelinske kisline, s čimer se zmanjšuje višina rastline; Odprta vprašanja v zvezi z učinki umetne miRNA E. ker vnos umetne miRNA ne posega le v ciljne gene, temveč vpliva tudi na druge regulacijske funkcije; ker se miRNA v rastlini nadalje predela in ob tem součinkuje s specifičnimi rastlinskimi encimi; ker v številnih primerih ne učinkuje zgolj na ciljni gen, temveč tudi na metabolne kaskade več sto drugih genskih funkcij; F. ker je vložnik predložil nezadostne in nepopolne podatke o medsebojnih učinkih umetne miRNA, produktih, ki izhajajo iz nadaljnjih celičnih procesov, obstojnosti teh molekul v celicah in njihovih vplivih na druge regulacijske mreže; G. ker se EFSA pri zaključku, da miRNA ne predstavljajo tveganja toksičnosti za ljudi in živali, zanaša na domnevo, da se umetna miRNA hitro razgradijo; ker pa iz več študij, vključno s tisto, na katero se sklicuje agencija pri tej trditvi(5), izhaja, da se lahko miRNA s posebnimi mehanizmi pridobi iz črevesja; Odprta vprašanja v zvezi z učinki nižje ravni giberelinov H. ker so giberelini, kot so poudarili strokovnjaki iz držav članic(6), glavni regulatorji različnih fizioloških procesov v rastlinah; I. ker giberelini poleg višine rastlin regulirajo tudi njihovo kalitev in cvetenje, prispevajo k regulaciji odpornosti v stresnih pogojih in so del zapletenega regulacijskega omrežja z drugimi rastlinskimi hormoni pri različnih signalnih poteh, na primer v fizioloških procesih, ki vplivajo na sestavo rastlin; ker giberelini vplivajo tudi na imunski odziv rastlin na patogene; J. ker vlagatelj ni preučil večine učinkov na te različne procese, razen morebitnih učinkov na kalitev, cvetenje in težo zrnja; K. ker so izražanje genov in njegov vpliv na proizvodnjo bioaktivnih giberelinov ter njegov metabolični učinek preučevali le v terenskih razmerah brez posebnih stresnih dejavnikov, čeprav je znano, da giberelinska kislina vpliva na številne biotske in abiotske stresne odzive; Zmanjšanje odvisnosti od uvožene krme L. ker je eno od spoznanj, pridobljenih med koronavirusno krizo in vojno v Ukrajini, ki še vedno poteka, to, da mora Unija nujno odpraviti odvisnost od nekaterih kritičnih surovin; ker je predsednica Komisije Ursula von der Leyen kandidata za komisarja Christopha Hansena v poslanici prosila, naj preuči načine za zmanjšanje uvoza kritičnih surovin(7); Pripombe pristojnih organov držav članic in deležnikov M. ker so države članice v trimesečnem posvetovalnem obdobju(8) agenciji EFSA predložile številne kritične pripombe, vključno s tem, da so giberelini glavni regulatorji različnih fizioloških procesov v rastlinah, zlasti v zvezi z biotskimi in abiotskimi stresorji, da so podatki, ki jih je predložil vlagatelj, pomanjkljivi, zato ni mogoče oceniti morebitnega vpliva nižjih ravni giberelina na vse te procese, pa tudi, da terensko preskušanje ni bilo dovolj raznovrstno; ker so države članice kritizirale tudi pomanjkanje podatkov o tveganjih, ki jih predstavlja morebitna dolgoročna stabilnost umetne miRNA v rastlini ali dejstvo, da je nezanemarljiv del spremenjene DNK možno odvzeti iz črevesja živali ali ljudi, kot tudi dejstvo, da predloženi podatki ne dokazujejo, da prenos genov z rastlin na bakterije ni verjeten; N. ker Uredba (ES) št. 1829/2003 določa, da gensko spremenjena živila in krma ne smejo imeti škodljivih učinkov na zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje in da mora Komisija pri pripravi osnutka sklepa upoštevati vse ustrezne določbe prava Unije in druge upravičene dejavnike, pomembne za obravnavano zadevo; Nedemokratičen postopek odločanja O. ker je Evropski parlament v osmem zakonodajnem obdobju sprejel 36 resolucij, v katerih nasprotuje temu, da bi gensko spremenjene organizme, namenjene za živila in krmo, smeli dajati na trg (33 resolucij) ter da bi te organizme gojili v Uniji (tri resolucije); ker je v devetem zakonodajnem obdobju 38-krat nasprotoval dajanju gensko spremenjenih organizmov na trg; P. ker je Komisija sama priznala demokratični primanjkljaj, odsotnost podpore držav članic in nasprotovanje Parlamenta, a vseeno še naprej sprejema odobritve za gensko spremenjene organizme; Q. ker ni treba spreminjati zakonodaje, da bi lahko Komisija zavrnila odobritev gensko spremenjenih organizmov, če v odboru za pritožbe odobritve ne podpre kvalificirana večina držav članic(9); R. ker pri glasovanju Stalnega odbora za rastline, živali hrano in krmo iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 17. septembra 2024, ni bilo sprejeto mnenje, kar pomeni, da države članice odobritve niso podprle s kvalificirano večino; 1. meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije presega izvedbena pooblastila, določena v Uredbi (ES) št. 1829/2003; 2. meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije ni v skladu s pravom Unije, saj ni skladen s ciljem Uredbe (ES) št. 1829/2003, namreč da se v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta(10) omogoči visoka raven varstva življenja in zdravja ljudi, zdravja in zaščite živali ter okoljskih interesov in interesov potrošnikov v zvezi z gensko spremenjenimi živili in krmo, obenem pa zagotovi učinkovito delovanje notranjega trga; 3. poziva Komisijo, naj umakne osnutek izvedbenega sklepa in odboru predloži novega; 4. pozdravlja, da je Komisija v pismu z dne 11. septembra 2020 poslancem vendarle priznala, da je treba pri odločitvah o odobritvi gensko spremenjenih organizmov upoštevati trajnostnost(11); je globoko razočaran, ker Komisija še naprej dovoljuje uvoz gensko spremenjenih organizmov v Unijo, čeprav Parlament temu vedno znova nasprotuje in proti temu glasuje tudi večina držav članic; 5. znova poziva Komisijo, naj upošteva obveznosti, ki jih ima Unija po mednarodnih sporazumih, kot so Pariški sporazum, Konvencija OZN o biološki raznovrstnosti in cilji OZN za trajnostni razvoj; jo ponovno poziva, naj osnutkom izvedbenih aktov priloži obrazložitveni memorandum, v katerem bo pojasnila, kako dani izvedbeni akt ohranja načelo neškodovanja(12); 6. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.
| ||||||||||||||||||||||||||||||||
| Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov |