Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 167 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Konvencije o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov, ki jo je 20. oktobra 2005 sprejela Organizacija združenih narodov za izobraževanje, kulturo in znanost (Unesco),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2006/515/ES z dne 18. maja 2006 o sklenitvi konvencije o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov(1),

–  ob upoštevanju Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah)(2),

–  ob upoštevanju Sklepa št. 1855/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi programa Kultura (2007–2013)(3),

–  ob upoštevanju Sklepa št. 1718/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o izvajanju podpornega programa za evropski avdiovizualni sektor (MEDIA 2007)(4),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 3. januarja 2008 o ustvarjalnih vsebinah na spletu na enotnem trgu (KOM(2007)0836),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. maja 2010 o „Europeani – naslednji koraki“(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. februarja 2009 o socialni ekonomiji(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. aprila 2008 o evropski kulturni agendi v času globalizacije(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. aprila 2008 o kulturnih industrijah v Evropi(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. junija 2007 o socialnem statusu umetnikov(9),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 12. maja 2009 o kulturi, ki spodbuja ustvarjalnost in inovacije(10),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (KOM(2010)2020),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 30. junija 2010 z naslovom Evropa, prva svetovna turistična destinacija – nov okvir evropske turistične politike (KOM(2010)0352),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 26. avgusta 2010 z naslovom „Evropska digitalna agenda“ (KOM(2010)0245/2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. oktobra 2009 z naslovom Avtorske pravice v gospodarstvu znanja (KOM(2009)0532),

–  ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 27. aprila 2010 z naslovom Izkoriščanje potenciala kulturnih in ustvarjalnih industrij (KOM(2010)0183),

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje in mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za regionalni razvoj ter Odbora za pravne zadeve (A7-0143/2011),

A.  ker je za kulturne in ustvarjalne industrije značilno, da imajo dvojno naravo, in sicer gospodarsko, ki z zaposlovanjem, gospodarsko rastjo in ustvarjanjem bogastva prispeva k gospodarskemu razvoju, pa tudi kulturno, ki se kaže v dejavnostih, ki spodbujajo družbeno in kulturno vključevanje posameznika v družbo, v sodelovanju pri promociji vrednot in kulturne identitete ter pri ustvarjanju evropske kulturne dediščine,

B.  ker jih ta dvojna narava razlikuje od drugih industrij, je treba upoštevati izvajanje politik in posebnih ukrepov,

C.  ker Evropska unija na mednarodni ravni to posebnost priznava in spodbuja in je sprejela politiko, da bo ohranila svoje kulturno sodelovanje v STO ter ratificirala Unescovo Konvencijo

D.  ker splošni sporazum o trgovini s storitvami (GATS) v svojem besedilu predvideva možnost, da se izvaja politika, namenjena varstvu kulturne različnosti, ki jo načrtno uporabljajo EU in njene države članice,

E.  ker je treba glede na člen 167(4) PDEU kulturo upoštevati tudi v drugih evropskih notranjih in zunanjih politikah ter v zvezi s tem v okviru trenutne globalizacije posvetiti posebno pozornost varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov,

F.  ker Unescova konvencija priznava pomembno vlogo kulturnih industrij pri proizvodnji, širjenju in zagotavljanju dostopa do velike raznolikosti kulturnih dobrin in storitev ter spodbuja mednarodno sodelovanje,

G.  ker morajo države članice podpirati kulturo in ustvarjalnost kot temeljna dejavnika za ohranjanje in povečanje kulturne in naravne dediščine, ki ju je treba varovati in ohranjati ter tako spodbujati identifikacijske procese ter dvigati kulturno ozaveščenost državljanov,

H.  ker imajo kulturne in ustvarjalne industrije v Evropski uniji pomembno vlogo pri spodbujanju kulturne in jezikovne raznolikosti, pluralizma, socialne in teritorialne kohezije, a tudi pri demokratizaciji dostopa do kulture in spodbujanju medkulturnega dialoga v vsej EU,

I.  ker je kulturna raznolikost Evrope, zlasti njena bogata dediščina regionalnih jezikov in kultur, nenadomestljiva surovina za kulturne in ustvarjalne industrije,

J.  ker je treba v razpravi o vzpostavitvi enotnega trga za sektor ustvarjalnih vsebin posebno pozornost nameniti kulturnim in jezikovnim posebnostim,

K.  ker so kulturne in ustvarjalne industrije laboratoriji za inovacije na področju umetnosti, tehnike in upravljanja in ker omogočajo širše kroženje umetniških del in umetnikov na evropski in mednarodni ravni,

L.  ker se sektor kulturnih in ustvarjalnih industrij krepi in njegova prepoznavnost zagotavlja z različnimi pobudami Evropskega parlamenta in Sveta Evrope, kot so na primer nagrada Evropa, nagrada LUX in kulturne turistične poti,

M.  ker imajo kulturne in ustvarjalne industrije pomembno vlogo pri ohranjanju specifičnih, dragocenih in edinstvenih spretnosti in veščin, ki so plod sodobne ustvarjalnosti in starih izkušenj; in ker so zlasti v nekaterih panogah (kot so moda, urarstvo, draguljarstvo) ročne spretnosti ter znanje obrtnikov in ustvarjalcev so temelj slovesa in svetovnega uspeha evropske sektorske industrije,

N.  ker umetniki trenutno nimajo pravnega statusa na ravni EU, ki bi upošteval posebnosti njihove dejavnosti in kariere, zlasti glede mobilnosti, delovnih pogojev in socialnega varstva,

O.  ker so ustvarjalne in kulturne industrije, ki zagotavljajo 5 milijonov delovnih mest in 2,6 % BDP EU, ena glavnih gonilnih sil za rast v EU, saj ustvarjajo nova delovna mesta, imajo ključno vlogo v svetovnih vrednostnih verigah, spodbujajo inovacije, prinašajo dodano vrednost kot dejavnik socialne kohezije ter so učinkovito orodje v boju proti sedanji recesiji,

P.  ker kulturne in ustvarjalne industrije vplivajo na skoraj vse druge gospodarske sektorje, ki jim nudijo inovacije, pomembne za konkurenčnost, zlasti v zvezi z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo,

Q.  ker so te industrije gibalo gospodarstva v digitalni dobi, saj znatno prispevajo k inovacijam ter razmahu novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij, in ker prispevajo k uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020,

R.  ker lahko ustvarjalne in kulturne industrije ustvarijo bogastvo in delovna mesta, če se jim v okviru evropske strategije za mednarodno konkurenčnost zagotovijo sredstva za zagotavljanje konkurenčnosti s kulturnimi in ustvarjalnimi industrijami držav zunaj EU,

S.  ker je nekaj ljudi v ustvarjalnih in kulturnih industrijah samozaposlenih,

T.  ker so kulturne in ustvarjalne industrije trg v EU v porastu in so področje, kjer lahko države članice postanejo vodilne na svetovnem trgu,

U.  ker je razvoj trgovine z blagom in storitvami kulturne in ustvarjalne industrije pomemben steber kulture, razvoja in demokracije,

V.  ker je ustvarjalnost odvisna od dostopa do obstoječih znanj, del in ustvarjalnih vsebin,

W.  ker je vloga kulturnih vsebin v digitalnem gospodarstvu poglavitnega pomena; ker bo digitalna rast v Evropi v prihodnje odvisna od ponudbe kakovostnih in raznolikih kulturnih vsebin,

X.  ker digitalna doba tem industrijam odpira nove perspektive za uvedbo novih gospodarskih modelov, ki potrošnikom omogočajo dostop do raznolike in kakovostne ponudbe,

Y.  ker si industrija vsebin močno prizadeva za razvoj zakonite ponudbe kulturnih vsebin na spletu, vse zainteresirane strani pa bi morale združiti moči pri ozaveščanju o obstoječi zakoniti ponudbi teh vsebin,

Z.  ker so časopisi in revije sestavine kulturnih industrij, pa tudi pluralistične in raznolike evropske medijske krajine,

AA.  ker digitalna doba postavlja pred izziv tudi vzdržnost tradicionalnih sektorjev v teh industrijah, kot so knjižno založništvo, knjigotrštvo in tiskani mediji,

AB.  ker evropske kulturne in ustvarjalne industrije za svoj razcvet potrebujejo sodoben, dostopen in pravno varen sistem za zaščito pravic intelektualne lastnine,

AC.  ker je bistveno zagotavljati umetniško in kulturno izobraževanje državljanov ter podpirati ustvarjanje, da bi razvijali ustvarjalnost ter poznavanje umetnosti, kulture, kulturne dediščine in kulturne raznolikosti Unije, izobraževanje pa mora poleg učenja o digitalnih pravicah obsegati tudi učenje o obveznostih, s čimer bi spodbudili boljše razumevanje in spoštovanje del, zaščitenih s pravicami intelektualne lastnine,

AD.  ker se zaradi tehnološkega napredka informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij nikakor ni spremenila temeljna potreba po zaščiti pravic intelektualne lastnine,

AE.  ker je treba bolj spoštovati veljavni pravni okvir za zaščito teh pravic ter izvesti reforme, med drugim v zvezi s poenostavitvijo postopkov za izdajanje licenc v kulturnih industrijah, da se v celoti izkoristijo nove možnosti in zagotovi uravnotežen sistem zaščite pravic, ki bo upošteval interese ustvarjalcev in potrošnikov,

AF.  ker je sodoben sistem blagovne znamke Unije bistven za zaščito vrednosti, ki jo predstavljajo naložbe evropskih podjetij v oblikovanje, ustvarjanje in inovacije,

AG.  ker je treba zagotoviti strateška vlaganja v kulturne in ustvarjalne industrije, zlasti z dostopom do financiranja, prilagojenega njihovim posebnostim in potrebam, da bodo lahko polno prispevale h krepitvi evropskega gospodarstva,

AH.  ker imajo kulturne in ustvarjalne industrije pomembno vlogo v razvoju ustvarjalnih središč na lokalni in regionalni ravni, ki skozi številne vmesnike, kot so lokalne oblasti, omogočajo večjo privlačnost regij, oblikovanje ter razvoj podjetij in delovnih mest, ukoreninjenih v lokalno in regionalno gospodarsko tkivo, spodbujajo turistično privlačnost regij in krepijo njihov profil ter spodbujajo sektor umetnosti in kulture ter ohranjanje, promocijo in pospeševanje evropske kulturne dediščine,

AI.  ker je zlasti treba upoštevati evropski instrument sosedstva in partnerstva in njegov regionalni akcijski načrt, odobren in financiran za obdobje 2011–2013,

AJ.  ker je treba okrepiti vlogo evropske zveze ustvarjalnih industrij,

Kulturne in ustvarjalne industrije kot gonilo Evropske unije

1.  poudarja, da je treba razčleniti kulturne in ustvarjalne industrije ter učinke njihovih dejavnosti na evropsko gospodarstvo, tako da se vsaka posebej opredeli in opiše, da bi prišle do izraza njihove značilnosti, da bi se bolje razumeli njihovi cilji in težave ter sprejemali učinkovitejši ukrepi;

2.  poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za boljšo opredelitev ustvarjalnih in kulturnih industrij, da bi se poglobljeno analiziral njihov vpliv na dolgoročno rast in mednarodno konkurenčnost ter spodbudilo večje priznavanje specifičnih lastnosti tega sektorja;

3.  poziva države članice, naj si močno prizadevajo za zaščito svoje kulturne dediščine ter ji nudijo podporo ob spoznanju, da je pogoj za razvoj kulturnih in ustvarjalnih industrij gospodarstvo, kjer sobivajo javne in zasebne naložbe;

4.  meni, da bi morale biti kulturne in ustvarjalne industrije v središču novega evropskega političnega programa v skladu z gospodarskimi potrebami sektorja in možnostmi, ki jih omogoča digitalizacija, in ker mora prihodnji kulturni progam z bolj pragmatičnim in celovitejšim pristopom odsevati potrebe kulturnega in ustvarjalnega sektorja v digitalni dobi;

5.  priznava, da imajo kulturne in ustvarjalne industrije kot viri gospodarskih in družbenih inovacij veliko sposobnost ustvarjanja sinergij;

6.  poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva podpirati, spodbujati in pospeševati razvoj okvira kulture in ustvarjalnosti z izpopolnjevanjem sistema sodelovanja med državami članicami in institucijami EU, ki bo temeljil na izmenjavi izkušenj o najboljši praksi, priporoča, naj Komisija v skladu z načelom subsidiarnosti vključi lokalne in regionalne organe v postopek, ki bo sledil zeleni knjigi;

7.  poziva Komisijo, naj pripravi belo knjigo zaradi vse večjega pomena kulturnih in ustvarjalnih industrij ter zaradi okrepitve tega sektorja, ki je strateškega pomena za dosego ciljev strategije Evropa 2020;

Izobraževanje, usposabljanje in ozaveščanje

8.  spodbuja države članice in Komisijo, naj spodbujajo umetniško in kulturno izobraževanje (s posebnim poudarkom na ustvarjalnosti) v vseh starostnih skupinah, od osnovnošolskega do visokošolskega ali poklicnega izobraževanja, in naj razvija podjetniške sposobnosti kulturnikov, tudi prek vseživljenjskega učenja, še posebej na račun svoje vloge pri spodbujanja k ustvarjalnosti ter izobraževanju o pravilni uporabi IKT, pa tudi spoštovanju intelektualne lastnine;

9.  poudarja prednosti izobraževanja, ki povezuje teoretično znanje o kulturni in umetniški zgodovini z uporabnim umetniškim ustvarjanjem in upravljanjem s kulturnimi dobrinami v podjetjih, delavnicah itd., ter tako povečuje teoretično in praktično usposobljenost;

10.  poudarja pomen izobraževalnih programov, ki so osredotočeni na poklicno usposabljanje, razvoj idej in pripovedovanje zgodb, digitalna, tehnična, podjetniška in tržna znanja, vključno z uporabo družabnih omrežij in delavskih spretnosti;

11.  opozarja na možnosti za tesno sodelovanje in dialog med kulturnimi in ustvarjalnimi industrijami, univerzami, raziskovalnimi središči, umetniškimi šolami in umetniškimi ustanovami, ki bi lahko nudili skupne programe usposabljanja in možnosti za vseživljenjsko učenje;

12.  opozarja Komisijo in države članice, da je nujno priznati poklicne kvalifikacije s področja kulturnih in ustvarjalnih industrij, spodbujati mobilnost študentov in predavateljev ter širiti izobraževalne in delovne prakse umetnikov in ustvarjalcev;

13.  terja, da Komisija države članice pozove, naj dopolnijo okvir vzajemnega priznavanja poklicnih kvalifikacij in izobraževalnih programov, zlasti glede novih znanj in veščin, ki jih zahtevajo kulturne in ustvarjalne industrije;

14.  poziva Komisijo, naj spodbuja skupne programe raziskav in partnerstva med kulturnimi in ustvarjalnimi industrijami ter sektorjem izobraževanja in usposabljanja (tudi vseživljenjskega učenja), da bi državljanom omogočili pridobitev ustvarjalnih in medkulturnih sposobnosti, olajšali uporabo novih tehnologij in novih ustvarjalnih orodij v sektorju izobraževanja, krepili vseživljenjsko učenje in usposabljanje, zlasti prek Evropskega socialnega sklada, da bi ob upoštevanju naglih tehnoloških sprememb na tem področju, obratno pa z raziskavami in izobraževanjem, obnovili kulturne in ustvarjalne industrije;

15.  poziva države članice, naj spodbujajo poslovodsko, poslovno in podjetniško izobraževanje, ki je posebej namenjeno zaposlenim v kulturnih in ustvarjalnih industrijah, da se jim zagotovijo komunikacijska in podjetniška znanja, ki so nujna v stalno spreminjajočem se družbeno-gospodarskem okolju; opozarja na pozitivne izkušnje z izobraževanjem in upravljanjem na avdiovizualnem področju, ki jih je dosegel program MEDIA, ter upa, da bo tudi program CULTURA opremljen s podobnimi instrumenti;

16.  predlaga oblikovanje novih pilotnih projektov v okviru programov ERASMUS in ERASMUS za mlade podjetnike, kar bo omogočilo večje sodelovanje med univerzami in podjetji v kulturnem in ustvarjalnem sektorju;

17.  poudarja, da je treba posredovati tehnike in znanje ter vrednost boljšega učenja in uvedbe strokovnih izobraževalnih programov za kulturni in ustvarjalni sektor, bolje izkoristiti obstoječe programe in učne načrte z zagotavljanjem večdisciplinarnega izobraževanja ter spodbujanjem sodelovanja in partnerstva med izobraževalnimi ustanovami, študenti, zaposlenimi v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, podjetji vseh velikosti iz zasebnega in javnega sektorja, obrtniki in finančnimi organizacijami;

18.  priznava pomen kulturnih in ustvarjalnih industrij za pospeševanje razvoja evropskih vsebin, kar bi prispevalo k kulturnemu zbliževanju držav članic ter k tesnejšim odnosom med njihovimi prebivalci;

19.  poudarja, da medkulturno učenje ter znanja in veščine državljanom pomagajo razumeti druge kulture ter tako pomagajo pri socialnem vključevanju;

Delovni pogoji in podjetništvo

20.  priznava učinek, konkurenčnost in prihodnji potencial kulturnih in ustvarjalnih industrij kot pomembnega gonila za trajnostno rast v Evropi, ki ima lahko odločilno vlogo pri oživitvi gospodarstva EU;

21.  poziva Komisijo, naj prepozna kulturne in ustvarjalne industrije kot produktivni del evropskega gospodarstva, zlasti glede na to, da lahko pripomorejo k večji konkurenčnosti drugih gospodarskih sektorjev;

22.  poudarja, da je treba na teh področjih obravnavati delovne pogoje ter gospodarske, socialne, pravne in davčne vidike s posebnim poudarkom na podjetniški razsežnosti kulturnih in ustvarjalnih industrij ter delovnih pogojih;

23.  v zvezi s tem poudarja potrebo po boju proti diskriminaciji na področju plač ter po izboljšanju usklajenosti med delovnim mestom in ravnjo usposobljenosti;

24.  zato poziva Komisijo, naj preuči učinke kulturnih in ustvarjalnih industrij na evropsko gospodarstvo, objavi priročnik za ocenjevanje uspešnosti vsake panoge sektorja na področju zaposlovanja ter ustvarjanja poslovnega bogastva;

25.  poudarja, da je na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni treba razviti močan duh kulturnega in ustvarjalnega podjetništva;

26.  poudarja, da je treba ustvariti čim boljše pogoje za zaposlovanje mladih diplomantov in zaposlenih v tem sektorju in ustvarjati priložnosti, da bi postali podjetniki, ter da jih je treba izobraževati o posebnostih sveta kulture in ustvarjalnosti z gospodarskega, davčnega, finančnega in tehnološkega vidika ter na področju komuniciranja in trženja, poznavanja pravic intelektualne lastnine in prenosa znanja med generacijami;

27.  poziva Komisijo, naj vzpostavi večjezično platformo, da se bodo lahko vsi zaposleni v kulturnem in ustvarjalnem sektorju na evropski ravni povezali v mrežo, ki jim bo omogočala izmenjavo izkušenj, najboljše prakse in strokovnega znanja, sodelovanje pri skupnih ali pilotnih projektih z nadnacionalno in čezmejno razsežnostjo ter pridobitev popolnih informacij o veljavnih pravnih predpisih (kot so avtorske in socialne pravice) in možnostih financiranja;

28.  poziva Komisijo in države članice, naj ponovno pod naslov kulturne in ustvarjalne industrije vključijo neprofitne organizacije ter delavce s področja socialnega gospodarstva, opredeljene v resoluciji Parlamenta z dne 19. februarja 2009 o socialni ekonomiji, saj delujejo v sektorjih, pomembnih za kulturne in ustvarjalne industrije, kar omogoča davčne olajšave, lažji dostop do posojil ter zaščito delovnih mest;

29.  poziva Komisijo, naj spoštuje in prizna dejavnosti kulturnih služb, neprofitnih organizacij in zasebnih pobud, ki sodelujejo pri razvoju vključujočega ustvarjalnega gospodarstva; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo in ohranjajo dobre prakse, katerih namen je olajšati dostop vseh mladih (najsi gre za študente, vajence, pripravnike, iskalce zaposlitve itd.) in najbolj ranljivih posameznikov do kulture in ustvarjalnih vsebin, kot so znižane cene, boni za kulturo ali brezplačne kulturne dejavnosti;

Status umetnikov

30.  poudarja, da je bistveno oblikovati status evropskega umetnika, da bodo umetniki imeli zadovoljive delovne pogoje ter ustrezne ukrepe na področju davčnih sistemov, njihove pravice do dela, pravic socialnega varstva ter avtorskih pravic, da se izboljša mobilnost v vsej EU;

31.  poziva države članice, ki tega še niso storile, naj uresničijo priporočila Unesca o priznavanju poklicnega statuta umetnika;

Umetniški poklici

32.  opozarja, da so umetniški poklici eden od stebrov naše kulturne dediščine in gospodarstva ter da je torej treba zagotoviti njihovo stalnost z ustreznimi mehanizmi prenosa znanj in veščin, kot je poudarjeno v resoluciji Evropskega parlamenta z dne 10. aprila 2008 o kulturnih industrijah v Evropi;

33.  poudarja, da je cilj ohraniti značilnosti nekaterih poklicev ter prenos znanja zlasti na kulturni, ustvarjalni in obrtniški sektor ter zagotoviti mehanizme za prenos znanja; predlaga spodbujanje odpiranja delavnic za prenos znanja na lokalni, regionalni in teritorialni ravni, ki bodo posebej namenjene tradicionalnemu ustvarjalnemu sektorju;

34.  opozarja, da gospodarski model kulturnih in ustvarjalnih industrij, tudi v luksuznem sektorju, ki je zanj reprezentativen, temelji na inovacijah, stalni ustvarjalnosti, zaupanju potrošnikov in naložbah v zaposlitve, za katere so pogosto potrebne visoke kvalifikacije ter edinstvena znanja in izkušnje; poziva Komisijo, naj v svojih predlogih, ki zadevajo kulturne in ustvarjalne industrije, spodbuja trajnost tega ekonomskega modela ter razvija regulativni okvir, ki bo prilagojen njihovim posebnostim, zlasti v zvezi s pravicami intelektualne lastnine;

35.  poudarja, da obstaja nevarnost pomanjkanja visoko kvalificirane delovne sile ali delovne sile s kvalifikacijo na posebnih področjih, ki prispevajo k obstoju kulturnih in ustvarjalnih industrij v EU, ter poziva Komisijo in države članice, naj v dogovoru s podjetji sprejmejo ukrepe, potrebne za ohranitev teh izrednih spretnosti, ter naj omogočajo usposabljanje nove generacije obrtnikov in specializiranih delavcev v teh poklicih;

Boljše širjenje del v digitalni dobi

36.  spodbuja države članice, naj podprejo širjenje in kroženje del v vsej EU;

37.  priznava, da se ne sme spodbujati le inovacij in tehnološke proizvodnje, ampak tudi inovacije v procesu upravljanja, pri razvijanju SAMIH projektov ter pri njihovem širjenju in trženju;

38.  poziva Komisijo, naj razmisli o možnostih za sprejem posebnih ukrepov in ustreznih instrumentov za podporo in razvoj evropskih kulturnih in ustvarjalnih industrij, zlasti malih in srednjih podjetij, da bi se izboljšali ustvarjanje, proizvodnja, promocija in širjenje kulturnih dobrin in storitev;

39.  poudarja, da je lahko spletna uporaba del prava priložnost za boljše širjenje in distribucijo evropskih del, zlasti avdiovizualnih del, pod pogojem, da je mogoče zagotoviti zakonito ponudbo v zdravem konkurenčnem okolju, ki se bo učinkovito borila proti nezakonitemu širjenju avtorsko zaščitenih del in ki bo razvijala nove načine plačila ustvarjalcem, da bi jih lahko finančno vključila v uspeh njihovih del;

40.  poziva Komisijo, naj zagotovi dosledno izvajanje člena 13 direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah(11), ki določa, da države zagotovijo, da avdiovizualne medijske storitve spodbujajo proizvodnjo evropskih del ter dostop do njih, ter da najpozneje do leta 2012 poročajo o izvajanju te določbe;

41.  poudarja, da je za boljše širjenje evropskih del in repertoarjev treba oblikovati pobude za izboljšanje in spodbujanje prevodov, sinhronizacije, podnapisov, nadnapisov in digitalizacije evropskih kulturnih del ter za oblikovanje posebnih ukrepov na teh področjih pri novi generaciji programov MEDIA in Kultura za obdobje 2014-2020;

42.  poziva Komisijo, naj spodbuja rast kulturnih in ustvarjalnih industrij, zlasti spletnih, in sicer naj z ustreznimi ukrepi zagotovi, da si bodo vse zainteresirane strani delile odgovornost za enako zaščito proizvodov in storitev v digitalnem okolju, s čimer bi okrepili zaupanje potrošnikov v splet;

43.  poziva Komisijo, naj vzpostavi pravni okvir za zagotavljanje visoke ravni zaupanja v komercialni in nekomercialni digitalni prostor, tako da lahko kulturne in ustvarjalne industrije na eni strani ter potrošniki na drugi strani v celoti izkoristijo digitalne distribucijske kanale brez strahu zaradi nepoštenih ali goljufivih praks, ki bi jih od tega odvračale;

44.  poziva Komisijo in države članice, naj posebno pozornost namenijo vlogi knjižnic kot ustanov za širjenje kulture ter forumov za dialog; meni, da bi se knjižnicam ter izobraževalnemu in kulturnemu sektorju lahko dalo odgovornost ter sredstva za prehod na digitalni sistem; opozarja, da je ta postopek treba opraviti hitro, saj imajo evropske knjižnice celo zdaj omejena sredstva za zadovoljiv prehod na digitalne medije;

45.  poudarja zlasti pomen širjenja evropske digitalne knjižnice in njenega razvoja v osrednjo točko za posredovanje evropske kulturne dediščine, kolektivnega spomina in ustvarjalnosti ter v izhodišče za izobraževalne, kulturne, inovativne in podjetniške dejavnosti; opozarja, da so umetniške izmenjave eden od stebrov naše kulturne dediščine in gospodarstva ter da je zato treba zagotoviti njihovo stalnost z ustreznimi mehanizmi prenosa znanj in veščin;

46.  poudarja, da je treba ustrezno upoštevati izzive, s katerimi se soočajo tradicionalni sektorji kulturnih in ustvarjalnih industrij, kot so knjižno založništvo, knjigotrštvo in tiskani mediji;

47.  poziva Komisijo, naj glede na vse večji prehod na produkcijo in širjenje digitalnih vsebin prevzame pobude za spodbujanje in povečanje digitalne pismenosti; poudarja, da morajo založniki tesno sodelovati v pobudah za pismenost na področju digitalnih medijev,

Oblikovanje notranjega trga kulturnih in ustvarjalnih vsebin

48.  poziva države članice in Komisijo, naj v kulturnih in ustvarjalnih industrijah vzpostavijo evropski digitalni skupni trg ter tehnične in podporne mehanizme za digitalizacijo vse kulturne dediščine, in naj uvedejo skupne evropske standarde;

49.  poudarja pomen hitrega izvajanja in uspeha pobude digitalne agende, kar bo kulturnim in ustvarjalnim industrijam omogočilo, da v celoti izkoristijo možnosti, ki jih ponujajo daljnosežne in hitre širokopasovne ter brezžične tehnologije, in da se tem tehnologijam uspešno prilagodijo;

50.  poziva države članice in Komisijo, naj sprejmejo potrebne ukrepe za uvedbo evropskega notranjega trga spletnih kulturnih in ustvarjalnih vsebin ter zagotovijo, da bodo imeli evropski državljani dostop do njih, da bodo upravičenci zaščiteni in bodo prejeli ustrezno plačilo ter da bodo utrjeni vsi kanali financiranja ustvarjalnega sektorja;

51.  poziva Evropsko komisijo, naj podpre nove inovativne gospodarske modele v ustvarjalnem in kulturnem sektorju, ki bodo prilagojeni učinkom globalizacije in izzivom digitalne dobe, zlasti kar zadeva industrijo vsebin;

52.  poudarja, da so za zagotovitev pogojev enakega dostopa do novih platform in opreme potrebni interoperabilnost in standardi; poziva Komisijo, naj spodbuja interoperabilnost med platformami, naj razvije standarde, ki bodo omogočili oblikovanje trga, ugodnega za inovacije, in naj se izogne sistemom, ki bi lahko omejili dostop do raznovrstnih vsebin;

53.  poziva Komisijo, naj spodbuja uporabo, širjenje in razvoj odprtokodne programske opreme in odprtih standardov, ki pomenijo potencial za inovacije, ustvarjalnost, širjenje znanja in ustvarjanje delovnih mest;

54.  ugotavlja, da je razdrobljenost trga v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih deloma posledica kulturne raznolikosti in jezikovnih preferenc uporabnikov;

55.  poudarja, da je treba razmisliti o tem, kako prilagoditi regulativni okvir, zlasti veljavne predpise o konkurenčni politiki, posebnostim kulturnega sektorja, da bi zagotovili kulturno raznolikost in dostop potrošnikov do različnih kakovostnih kulturnih vsebin in storitev;

56.  ugotavlja, da se e-poslovanje in internet razvijata tako hitro in da si generacije tehnologij sledijo v najkrajšem razmaku; zato meni, da bi si bilo treba prizadevati za uskladitev regulativnega odziva EU s trenutnimi socialnimi in trgovinskimi zahtevami, tako da ta odziv zaradi zaostanka ne bi bil nesmiseln in ne bi oviral polnega razvoja potenciala kulturnih ter ustvarjalnih industrij držav članic EU.

57.  vztraja tudi, da je treba razmisliti o optimalnih pogojih za razvoj tega enotnega trga, zlasti na glede obdavčenja, na primer s pri viru odtegnjenimi davki za dohodke iz naslova avtorskih pravic ali z uvedbo znižane stopnje DDV za kulturne dobrine in storitve, ki se širijo na fizičnih nosilcih ali prek spleta, da bi spodbujali njihov razvoj;

58.  meni, da pravilno delovanje notranjega trga ovirajo tudi predpisi o DDV in pomanjkanje dostopnih načinov plačila za spletno prodajo, kar je treba čim prej obravnavati;

59.  zato poziva Komisijo, naj čim prej predloži konkretne zakonodajne predloge za rešitve teh vprašanj, da se odpravijo obstoječe ovire za razvoj notranjega trga, zlasti v spletnem okolju, hkrati pa upoštevata povpraševanje potrošnikov in kulturna raznolikost;

60.  v zvezi z vodilno pobudo o digitalni agendi poziva Komisijo, naj premisli o podpori prilagajanju evropskega elektronskega založništva izzivom konkurence, da bi se ustvarili pogoji za spodbujanje interoperabilnosti sistemov, prenosa podatkov z ene naprave na drugo ter poštene konkurence;

Pravice intelektualne lastnine

61.  poudarja, da so pravice intelektualne lastnine temeljna pridobitev za ustvarjalna podjetja ter spodbuda za ustvarjalnost posameznikov in naložbe v ustvarjanje; zato poziva, naj se načrti za pomoč kulturnim in ustvarjalnim industrijam prilagodijo prehodu na digitalni način z novimi spletnimi storitvami, ki temeljijo na novih oblikah upravljanja pravic in zagovarjajo avtorske pravice; poziva tudi k bolj uravnoteženemu regulativnemu okviru na področju zaščite in uveljavljanja pravic intelektualne lastnine;

62.  poudarja, da je treba pravice intelektualne lastnine učinkovito uveljavljati na spletu in zunaj njega, ter v zvezi s tem opozarja, da je treba vse ukrepe temeljito oceniti, da se zagotovi, njihova učinkovitost, sorazmernost in skladnost z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah;

63.  poziva Komisijo, naj avtorske pravice prilagodi digitalni dobi ter kulturnim in ustvarjalnim industrijam omogoči uživanje koristi, ki jih prinašata digitalna tehnologija in zbliževanje medijev, naj preuči specifične načine, kako olajšati uporabo ustvarjalnih vsebin in arhivskega materiala in preuči enostavne sisteme za pridobitev pravic na enem mestu;

64.  v zvezi s tem poudarja ključno vlogo organizacij kolektivnega upravljanja pri razvoju evropske ustvarjalnosti in digitalnega gospodarstva; poziva Komisijo, naj v okviru trenutne priprave predloga direktive o kolektivnem upravljanju pravic oblikuje ustrezen pravni okvir za kolektivne organizacije in preureditev seznamov avtorskih pravic;

65.  poziva Komisijo, naj omogoči izvedljivost vseevropskega sistema za izdajanje licenc, katerega osnova bi bili obstoječi modeli izdajanja licenc za posamezne in kolektivne pravice za več ozemelj, ter pospeši uvedbo storitev z veliko izbiro vsebin, s čimer bi povečali legalni dostop do kulturnih vsebin na spletu;

66.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo izmenjavo najboljših praks o uspešnih metodah za ozaveščanje javnosti o vplivu kršitev pravic intelektualne lastnine.

67.  poziva Komisija in države članice, naj skupaj z zainteresiranimi stranmi pripravijo kampanjo na evropski, nacionalni in lokalni ravni, zlasti med mladimi evropskimi potrošniki, za večjo ozaveščenost o nujnosti spoštovanja pravic intelektualne lastnine;

68.  poziva Komisijo in države članice, naj se spopadejo z nepoštenimi trgovinskimi praksami in kršenjem pravic intelektualne lastnine, ki lahko izkoriščajo kulturne in ustvarjalne industrije v realnem gospodarstvu pa tudi v digitalnem svetu;

69.  poudarja, da se je treba končno spoprijeti z „lakoto po knjigah“ pri slabovidnih osebah in osebah, ki imajo težave z branjem; opozarja Komisijo in države članice na njihove obveznosti iz konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, da je treba sprejeti vse ustrezne ukrepe, ki bodo invalidom zagotovili dostop do kulturnega gradiva v dostopnih oblikah, ter zagotoviti, da zakoni o varstvu intelektualne lastnine ne bi nerazumno ali diskriminacijsko ovirali dostop invalidov do kulturnega gradiva;

70.  poziva Komisijo, naj se v okviru Svetovne organizacije za intelektualno lastnino dejavno in pozitivno zavzame za dosego zavezujoče pravne norme, temelječe na predlogu pogodbe, ki ga je pripravila Svetovna zveza slepih in ga leta 2009 vložila pri Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino;

71.  poudarja, da je treba rešiti vprašanje osirotelih del; pozdravlja namero Komisije, da bo predložila predloge na tem področju; ugotavlja, da problem osirotelih del in „črne luknje 20. stoletja“ ni omejen zgolj na tiskana dela, kot so knjige in revije, temveč zadeva vse vrste del, vključno s fotografijami, glasbo in avdiovizualnimi deli;

72.  poziva Komisijo, naj spodbuja finančno podporo pobudam zasebnega sektorja za vzpostavljanje široko dostopnih zbirk podatkov o pravicah in glasbenih, avdiovizualnih ter drugih repertoarjih; s takimi zbirkami podatkov bi se povečala preglednost in poenostavili postopki za pridobitev pravic za uporabo avtorskega dela;

73.  poziva Komisijo, naj spodbuja vzpostavljanje pravičnih, nepristranskih in učinkovitih alternativnih mehanizmov za reševanje sporov za vse zainteresirane strani;

74.  meni, da bi morala Komisija upoštevati posebne težave, s katerimi se srečujejo mala in srednja podjetja pri uveljavljanju pravic intelektualne lastnine v skladu z načelom „najprej pomisli na male“, ki ga uvaja akt za mala podjetja za Evropo, med drugim z uporabo načela nediskriminacije za mala in srednja podjetja;

75.  pozdravlja pregled sistema blagovne znamke EU, ki ga je opravila Komisija, in jo spodbuja, naj poskrbi za ustrezne ukrepe, s katerimi bodo blagovne znamke enako dobro zaščitene na spletu in zunaj njega;

Financiranje kulturnih in ustvarjalnih industrij

76.  opozarja, da morajo vse politike in ukrepi za podporo kulturnim in ustvarjalnim industrijam ter njihovo financiranje upoštevati značilnosti posamezne panoge tega sektorja;

77.  poziva Komisijo, naj za kulturne in ustvarjalne industrije predvidi status malih in srednjih podjetij z možnostjo dostopa do posojil, podporo za začetek dejavnosti, zaščito delovnih mest v skladu z značilnostmi sektorja, zlasti glede na nizko kapitalizacijo, blagovno znamko kot dodano vrednost, začetno fazo z visokim tveganjem, velik vpliv informacijskih tehnologij, negotovost delovnih mest in potrebo po centraliziranih storitvah;

78.  poziva vse zadevne udeležence, naj razmislijo o uvedbi novih inovativnih finančnih instrumentov na evropski in nacionalni ravni, kot so bančne garancije, vračljivi predujmi, skladi tveganega kapitala in pobude za ustanovitev lokalnega partnerstva, ki bodo upoštevali posebne potrebe teh industrij, predvsem pa dejstvo, da edina oblika kapitala ustvarjalcev pogosto ni materialna;

79.  spodbuja uporabo obstoječih evropskih sredstev in programov (na primer instrumenta mikrofinanciranja) za razvoj malih podjetij in mikropodjetij v sektorju kulture in ustvarjalnosti, da bi se izboljšala pomoč podjetjem z lažjim dostopom do informacij o možnostih financiranja, in enostavnejšimi vlogami za ta sredstva;

80.  predlaga uvedbo kratkoročnega mikrofinanciranja, da se spodbudijo poskusi in razvoj inovativnih kulturnih in ustvarjalnih projektov;

81.  priporoča, naj Komisija oceni, ali bi bilo mogoče s strukturnimi skladi ter obstoječimi in prihodnjimi programi na področju kulture, avdiovizualnih medijev, mladine in izobraževanja spodbujati kreativni sektor, in naj na podlagi te ocene izpelje zaključke za izboljšanje ukrepov podpore ter jih uresniči;

82.  priznava tudi, da programi EU, kot je program za inovativnost in konkurenčnost, učinkovito omogočajo dostop malim in srednjim podjetjem do financiranja, in predlaga, naj Komisija oceni možnost oblikovanja podobnih posebnih programov za ustvarjalne in kulturne industrije;

83.  poziva Komisijo, naj v okviru vodilne pobude o digitalni agendi predvidi uvedbo posebne proračunske postavke, da podpre prehod na digitalni sistem v evropskih kinematografih, da bodo vsi državljani imeli dostop do vsebin, ki odražajo različne evropske identitete, ter zato, da bo ves evropski filmski sektor bolj konkurenčen;

84.  poudarja pomen sponzorstva in javno-zasebnega partnerstva pri podpori kulturnih in ustvarjalnih dejavnosti ter poziva k boljšemu dostopu teh sektorjev do posojil ter naj se za spodbujanje sponzorstva podjetij preučijo alternativne možnosti, kot so davčne olajšave ali davčne spodbude;

85.  poudarja, da je pomembno usposobiti uslužbence v bančnem sektorju, da bodo lahko nudili finančno svetovanje za kulturne in ustvarjalne projekte in se bo izboljšal dostop do posojil finančnih institucij;

86.  ponovno poudarja pomen razvoja storitev svetovanja glede financ in upravljanja podjetij, da bi zaposleni v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, zlasti pa mala in srednja podjetja ter mikropodjetja razumeli orodja, ki so potrebna za pravilno upravljanje podjetja in s tem izboljšanje ustvarjanja, proizvodnje, promocije ter širjenja kulturnih dobrin in storitev;

87.  poudarja, da je nujno usposobiti zaposlene v sektorju, da bodo sposobni zagotoviti gospodarsko in finančno preživetje kulturnih in ustvarjalnih projektov z izboljšanjem dostopa do posojil pri finančnih in bančnih institucijah, ki ponavadi ne poznajo posebnosti tega sektorja;

88.  poziva Komisijo, naj v okviru digitalne agende pomaga malim in srednjimi podjetjem, dejavnim na področju kulturnih in ustvarjalnih industrij, pri iskanju konkurenčnih in potrošniku prijaznih inovativnih modelov spletnega poslovanja, ki temeljijo na sofinanciranju in deljenem tveganju med kulturnimi in ustvarjalnimi industrijami ter posredniki;

89.  zato poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da postopki javnih naročil ne bodo povzročali nepotrebnih stroškov in birokracije za mala in srednja podjetja;

90.  ker se je decembra 2011 začel izvajati osmi okvirni raziskovalni program, poziva Komisijo, naj predvidi financiranje izvajanja projektov in začetek podjetniške dejavnosti na področju kulturnih in ustvarjalnih industrij, ki jih predlagajo mlajši od 35 let;

91.  zahteva, naj program evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva (pilotna informacijska mreža) za obdobje 2011–2013 prednostno financira kulturne in ustvarjalne industrije s posebnim poudarkom na avdiovizualnem sektorju ter proizvodnji in širjenju avdiovizualnih del v sredozemski regiji;

92.  predlaga, naj se okvir evropske zveze ustvarjalnih industrij uporabi za oblikovanje platforme za dostop do informacij in nasvetov o pripravljenosti za naložbe in dolgoročnih podjetniških strategijah, dostopih do posojil, jamstvenih skladih in čezmejnih zasebnih naložbah ter za preučitev možnosti ustanovitve banke za ustvarjalne industrije;

93.  spodbuja države članice ter lokalne in regionalne organe, naj ustvarijo ugodne pogoje za kulturne in ustvarjalne industrije, da bi vzpostavile stike z organizacijami, ki bi jih lahko financirale, in poziva te organe, naj ozavestijo finančne organizacije o posebnem položaju kulturnih in ustvarjalnih industrij, da bi jih prepričali, naj vlagajo v te industrije, zlasti v mala in srednja podjetja ter mikropodjetja, na podlagi kulturnih projektov z velikim ekonomskim potencialom;

94.  spodbuja lokalne, teritorialne in regionalne organe, naj seznanijo finančne ustanove s posebnostmi kulturnih in ustvarjalnih industrij, da bi se jih spodbudilo k vlaganju v te industrije, zlasti v mala in srednja podjetja;

Lokalno in regionalno sodelovanje

95.  poudarja, da kulturne in ustvarjalne industrije pogosto pripomorejo k prestrukturiranja šepajočih lokalnih gospodarstev, tako da spodbujajo k nastanku novih vrst gospodarskih dejavnosti, ustvarjanju novih trajnostnih delovnih mest in povečevanju privlačnosti evropskih regij in mest in tako služijo interesu socialne in teritorialne kohezije;

96.  poudarja, da ima kultura pomembno vlogo v smislu trajnostnega razvoja čezmejnih območij, ter se zaveda, da lahko infrastruktura in zmogljivosti kulturnih in ustvarjalnih industrij prispevajo k doseganju teritorialne kohezije; meni, da je spodbujanje kulture in ustvarjalnosti sestavni del teritorialnega sodelovanja in bi ga bilo treba okrepiti;

97.  poziva vse organe, ki sodelujejo na lokalni ravni, naj uporabijo programe teritorialnega sodelovanja, da bi prenesli in uporabili zglede najboljše prakse za razvoj kulturne in ustvarjalne panoge;

98.  priporoča, da bi bilo treba okrepiti raziskave soodvisnosti med kulturno ponudbo in lokacijo podjetij kulturnih in ustvarjalnih industrij ter raziskati vseevropski pomen kulture kot dejavnika pri odločitvah podjetij za lokacijo, poleg tega pa je treba podpreti znanstvene raziskave učinkov podjetij kulturnih in ustvarjalnih industrij na njihovo neposredno okolje;

99.  poziva Komisijo in države članice, naj popišejo razpoložljivo znanje o praksah, potrebah in dobrih izkušnjah čezmejnega in teritorialnega kulturnega in ustvarjalnega sodelovanja, da pridobijo posebno strokovno znanje o kulturi, ustvarjalnosti in čezmejnih ozemljih (zlasti malo raziskanih področjih, kot je povezava med kulturo, ustvarjalnostjo in gospodarstvom) ter izdelajo čezmejne strategije za upravljanje kulturne dediščine in virov;

100.  poziva lokalne in regionalne organe, naj vzpostavijo prostore za srečanja in določijo osnovo za vzpostavitev lokalnih omrežij, da povečajo ozaveščenost o kulturnih in ustvarjalnih industrijah med vsemi zaposlenimi v sektorju z izmenjavo strokovnega znanja, poskusi, izboljšanjem znanja in izobraževanjem o inovativnih tehnologijah, kot so digitalne tehnologije, ter med širšo javnostjo z usposabljanjem, razpravami ter drugimi umetniškimi in kulturnimi dogodki, in naj razvijejo ustvarjalna središča in inkubatorje, da bi ustvarjalnim mladim iz stroke podjetjem omogočili delo v mreži, spodbudili inovacije in povečali prepoznavnost sektorja;

101.  poziva lokalne in regionalne organe, naj se združijo v mrežo zaradi izmenjave dobre prakse ter izvedbe čezmejnih in nadnacionalnih pilotskih projektov;

102.  poudarja, da lahko lokalni in regionalni organi z organizacijo, podporo in promocijo kulturnih dogodkov veliko prispevajo k boljšemu širjenju in kroženju kulturnih dobrin;

103.  poudarja, da imajo kulturna in ustvarjalna infrastruktura ter zmogljivosti pomembno vlogo za razvoj fizičnega okolja krajev in mest, za ustvarjanje privlačnega okolja za naložbe in zlasti za saniranje in ponovno oživitev nekdanjih industrijskih območij ter da kulturna dediščina prinaša dodano vrednost in prispeva k individualnosti pri razvoju in obnovi podeželskih območij, zlasti s svojim prispevkom h kmečkemu turizmu ter preprečevanju upadanja prebivalstva na teh območjih;

104.  meni tudi, da je to tudi izredno pomemben dejavnik v strategijah za sanacijo nekdanjih industrijskih območij ter v politikah za opredelitev porajajočih se panožnih področij turizma in pri ponovni opredelitvi tradicionalnega turizma;

105.  zato meni, da bi bilo treba z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi razvojnimi strategijami podpreti osnovanje kulturnih in ustvarjalnih industrij ter razvoj že obstoječih industrij v partnerstvu med javnimi organi, ki predstavljajo različna politična področja, malimi in srednjimi podjetji ter zadevnimi predstavniki civilne družbe;

106.  zato spodbuja države članice in regije, naj ustvarijo priložnosti za takšno sodelovanje, oblikujejo politike, ki združujejo naložbe v infrastrukturo z naložbami v človeški kapital ter preučijo programe inovacijskih bonov, s katerimi bi kulturnim in ustvarjalnim malim in srednjim podjetjem ter posameznikom pomagali pridobiti strokovna znanja;

107.  meni, da bi lahko Komisija namenila več pozornosti pobratenju mest, občin in regij, kar je bilo dolga leta odlična podlaga za kulturno in ustvarjalno sodelovanje in izmenjavo informacij; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z evropskimi združenji lokalnih in regionalnih organov spodbuja sodobne ter kakovostne pobude pobratenja in izmenjave, ki bodo vključevale vse dele družbe;

108.  predlaga, naj se v okviru evropskega leta prostovoljstva oblikuje program ukrepov, namenjenih čezmejni promociji kulture in sodelovanju;

Evropska prestolnica kulture

109.  poudarja splošno priznavanje pobude evropska prestolnica kulture kot „laboratorija“ za urbani razvoj prek kulture; poziva Komisijo, naj spodbuja to pobudo in zagotovi ustrezne pogoje za prenos najboljše prakse, kulturno sodelovanje in postavitev mrež za izmenjavo izkušenj o priložnostih kulturnih in ustvarjalnih industrij, da bi v celoti izkoristili potencial teh sektorjev;

110.  poziva, naj se v program dogodkov za proslavljanje evropskih kulturnih prestolnic vključi razprava o potencialu kulturnih in ustvarjalnih industrij;

Moda in turizem

111.  meni, da je treba na seznam sektorjev, ki tvorijo kulturne in ustvarjalne industrije, naveden v Zeleni knjigi, dodati modo ter kulturni in trajnostni turizem; poudarja, da ta sektorja odlikujeta močna ustvarjalnost in podjetniški duh, pomemben za gospodarstvo in mednarodno konkurenčnost EU;

112.  poudarja, da je turizem zelo pomemben za kulturne in ustvarjalne industrije, in priporoča Komisiji, naj spodbuja mesta in regije, da bodo v večji meri uporabljale kulturo kot edinstven adut in tesneje medsebojno sodelovala na kulturno-turističnem področju, spodbujala sodelovanje med kulturnim in turističnim sektorjem, ter podpirala oba sektorja pri tržnih prizadevanjih;

Mednarodni odnosi in trgovina

113.  poudarja pomen zgoraj omenjene Unescove konvencije bistvenega instrumenta, s katerim se lahko v mednarodnem okviru STO zagotovi ohranitev „kulturne izjeme“ v mednarodni trgovini z blagom in storitvami kulturne in ustvarjalne narave;

114.  ugotavlja, da je pri spodbujanju kulturnih izmenjav in raznolikosti dostop na trge tretjih držav oviran s številnimi tarifnimi in netarifnimi ovirami, ki v povezavi z nestabilnimi mrežami za širjenje in uporabo otežujejo resnično prisotnost evropske kulture;

115.  poudarja velik potencial kulturnih in ustvarjalnih industrij v mednarodni trgovini in meni, da je zaradi zahtevnega zbiranja podatkov njen pomen premalo cenjen;

116.  v skladu s povečanjem števila dvostranskih trgovinskih sporazumov poziva Komisijo, naj Parlamentu predloži jasno splošno strategijo o protokolih kulturnega sodelovanja, priloženih k tem sporazumom, da se ponudba za evropsko sodelovanje prilagodi potrebam in posebnostim kulturnih in ustvarjalnih industrij partnerskih držav, ob upoštevanju obveznosti do STO ter duha in besedila Unescove konvencije;

117.  poziva države članice in Komisijo, naj spodbudijo izvoz kulturnih in ustvarjalnih proizvodov in storitev ter naj si prizadevajo za večjo prepoznavnost kulturnih in ustvarjalnih industrij zunaj EU;

o
o   o

118.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 201, 25.7.2006, str. 15. (2) UL L 95, 15.4.2010, str. 1. (3) UL L 372, 27.12.2006, str. 1. (4) UL L 327, 24.11.2006, str. 12. (5) UL C 81 E, 15.3.2011, str. 16. (6) UL C 76 E, 25.3.2010, str. 16. (7) UL C 247 E, 15.10.2009, str. 32. (8) UL C 247 E, 15.10.2009, str. 25. (9) UL C 125 E, 22.5.2008, str. 223. (10) http://ec.europa.eu/culture/our-policy-development/doc/CONS_NATIVE_CS_2009_08749_1_EN.pdf (11) UL L 95, 15.4.2010, str. 1.