Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. julija 2008 „Prenovljena socialna agenda: priložnosti, dostopnost in solidarnost v Evropi 21. stoletja“ (KOM(2008)0412),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. junija 2010 „Nova spodbuda za evropsko sodelovanje v poklicnem izobraževanju in usposabljanju v podporo strategiji EU 2020“ (KOM(2010)0296),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. novembra 2009 „Ključne kompetence za spreminjajoči se svet“ (KOM(2009)0640),

–  ob upoštevanju osmih ključnih kompetenc, ki so v Priporočilu Evropskega parlamenta in Sveta št. 2006/962/ES z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje(1) navedene kot evropski referenčni okvir,

–  ob upoštevanju predloga priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. aprila 2008 o vzpostavitvi Evropskega sistema prenašanja kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (ECVET) (KOM(2008)0180),

–  ob upoštevanju desetletnega delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“ in poznejših skupnih vmesnih poročil o napredku pri izvajanju tega programa,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. aprila 2009 „Strategija EU za mlade – vlaganje v mlade in krepitev njihove vloge in položaja“ (KOM(2009)0200),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. maja 2010 o strategiji EU za mlade – vlaganje v mlade ter krepitev njihove vloge in položaja(2)„,

–  ob upoštevanju Resolucije Sveta z dne 27. novembra 2009 o prenovljenem okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2010 o spodbujanju dostopa mladih na trg dela z okrepitvijo statusa med pripravništvom, delovno prakso in vajeništvom(3),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije „Pobuda Mladi in mobilnost za izkoriščanje potenciala mladih pri doseganju pametne, trajnostne in vključujoče rasti v Evropski uniji“ (KOM(2010)0477),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 12. maja 2009 o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju („ET 2020“),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 11. maja 2009 o oceni sedanjega okvira za evropsko sodelovanje na področju mladine ter o prihodnjih perspektivah prenovljenega okvira (09169/2009),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. avgusta 2010 „Evropska digitalna agenda“ (KOM(2010)0245),

–  ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 15. novembra 2007 o novih znanjih in spretnostih za nova delovna mesta(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. maja 2010 o ključnih kompetencah za spreminjajoči se svet: izvajanje delovnega programa Izobraževanje in usposabljanje 2010(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. decembra 2008 o vseživljenjskem učenju za znanje, ustvarjalnost in inovacije – izvajanje delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“(6),

–  ob upoštevanju raziskave o profesionalizaciji poklicnega usmerjanja: usposobljenost in kvalificiranost strokovnih delavcev v Evropi, ki jo je marca 2009 izvedel Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop),

–  ob upoštevanju raziskave o spretnostih in znanjih za prihodnost Evrope: predvidevanje potreb po strokovni usposobljenosti, ki jo je Cedefop izvedel maja 2009,

–  ob upoštevanju Sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (KOM(2010)2020),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 11. maja 2010 o kompetencah za vseživljenjsko učenje in pobudi „nova znanja in spretnosti za nova delovna mesta“,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 31. oktobra 2006 „Evropski sistem prenašanja kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (ECVET) – sistem prenašanja, zbiranja in priznavanja učnih rezultatov v Evropi“ (SEK(2006)1431),

–  ob upoštevanju izida posvetovanja v Svetu z dne 5. decembra 2008 o sklepih Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o prihodnjih prednostnih nalogah za okrepljeno evropsko sodelovanje na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja (16459/2008),

–  ob upoštevanju Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o vzpostavitvi Evropskega sistema prenašanja kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (ECVET)(7),

–  ob upoštevanju Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o vzpostavitvi evropskega referenčnega okvira za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja(8),

–  ob upoštevanju Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o uvedbi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje(9),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 21. novembra 2008 o mobilnosti mladih(10),

–  ob upoštevanju Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje,

–  ob upoštevanju Sporočila Komisije z dne 21. februarja 2007 „Skladen okvir kazalnikov in meril za spremljanje napredka pri doseganju lizbonskih ciljev v izobraževanju in usposabljanju“ (KOM(2007)0061),

–  ob upoštevanju Sporočila Komisije z dne 8. septembra 2006 „Učinkovitost in pravičnost v evropskih sistemih izobraževanja in usposabljanja“ (KOM(2006)0481),

–  ob upoštevanju študije Cedefop o vodenju rizičnih skupin mladih z učenjem do dela (Luxembourg, 2010),

–  ob upoštevanju obvestila Cedefop iz februarja 2010 o delovnih mestih, ki bodo bolj temeljili na znanju in kvalifikacijah („Jobs in Europe to become more knowledge- and skills-intensive“),

–  ob upoštevanju obvestila Cedefop iz junija 2010 o neusklajenosti kvalifikacij v Evropi („Skill mismatch in Europe“),

–  ob upoštevanju objave Cedefop o delu in staranju („Working and ageing“) (Luxembourg, 2010),

–  ob upoštevanju členov 165 in 166 Pogodbe o delovanju Evropske unije o izobraževanju, poklicnem usposabljanju, mladini in športu,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0082/2011),

A.  ker je brezposelnost mladih sedaj 21-odstotna, kar je dvakrat več kot splošna stopnja brezposelnosti na ravni EU in eden največjih izzivov v Evropi, zato je bil zastavljen cilj zmanjšati delež mladih, ki predčasno prekinejo šolanje, na manj kot 10 %, drugi cilj pa je do leta 2020 za 70 % povečati udeležbo žensk na trgu dela; ker je izobraževanje in usposabljanje odločilni dejavnik za uspešno udeležbo na trgu dela in zmožnost za odločanje v življenju, saj je več kot 5,5 milijona mladih Evropejcev brezposelnih, izpostavljenih socialni izključenosti in revščini ter mnogi mladi so prisiljeni sprejeti negotovo zaposlitev z nižjo plačo in nižjim socialnim varstvom, kar vpliva na njihovo zdravje in varnost na delovnem mestu,

B.   ker je bilo v Evropski uniji med diplomanti na univerzah 58,9 % žensk, delež doktoric znanosti pa je le 43 % in je ponovno nižji na ravni rednih profesorjev, kjer je žensk zgolj 15 %,

C.   ker v Sporočilu Komisije o novi spodbudi za evropsko sodelovanje v poklicnem izobraževanju in usposabljanju v podporo strategiji EU 2020 (KOM(2010)0296) ni bilo upoštevano načelo enakosti med spoloma,

D.   ker je prehod iz izobraževanja na trg dela in prehajanje med zaposlitvami strukturni izziv za delavce v vsej EU; ker je zato varno prehajanje bistveno pri motiviranju delavcev za usposabljanje zunaj delovnega mesta; ker kakovostno pripravništvo večinoma pozitivno vpliva na dostop mladih do zaposlitve,

E.   ker ima zgodnja brezposelnost trajne škodljive posledice, med drugim večje tveganje za prihodnjo brezposelnost in manjši zaslužek v vsej delovni dobi;

F.  ker bo zaradi demografskih sprememb in daljše življenjske dobe daljši in bolj raznolik seznam delovnih izkušenj postal nekaj običajnega in bodo na primer vseživljenjsko učenje, izobraževanje, novo digitalno gospodarstvo, prilagajanje novim tehnologijam in izvajanje ciljev strategije EU 2020 zagotavljali zaposlovanje in boljši življenjski standard,

G.  ker je poklicno izobraževanje in usposabljanje, ki je prilagojeno individualnim potrebam učencev, izjemno pomembno, saj povečuje zmožnost posameznika za soočanje s pritiski konkurence in njegov življenjski standard, poleg tega pa uresničuje družbenogospodarsko kohezijo in zlasti posebnim skupinam, kot so priseljenci, invalidi ali osipniki in ranljive ženske, omogoča boljše vključevanje v družbo,

H.   ker mala podjetja tradicionalno ustvarijo več kot polovico novih delovnih mest v Evropi – ta pa so vzdržna in imajo pomnoževalni učinek,

I.   ker bi morala biti vloga držav članic in Komisije predvsem pomagati ustvariti okolje, v katerem bodo podjetja lahko uspela, se razvijala in rasla – za to pa potrebujejo manjše davčne obremenitve in predvidljive razmere, tako da bodo lahko načrtovala in vlagala,

J.   ker bi bila glede na velike razlike med državami članicami v stopnji udeležbe učencev v poklicnem usposabljanju pomembna izmenjava najboljše prakse, zato da bi povečali število in kakovost učencev, ki se v državah članicah odločajo za tehniško usposabljanje, saj so zaenkrat razmere glede številčnosti in kakovosti teh učencev slabe,

1.   priznava, da je pomembno posodobiti poklicno izobraževanje in usposabljanje, saj je človeški kapital za uspešnost Evrope odločilnega pomena;

2.  priznava pomen začetnega in nadaljnjega poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter poudarja, da je odvisno od udeležbe in sodelovanja vseh akterjev pri oblikovanju, pripravi in financiranju strategij s tega področja; poziva države članice, naj izkoristijo pozitivne izkušnje z dualnim sistemom poklicnega izobraževanja in usposabljanja v vzornih državah, v katerih ta sistem pripomogel k dolgoročnejšemu vključevanju mladih delavcev na trg dela in do višje stopnje zaposlenosti med njimi, pa tudi do višjih ravni usposobljenosti, kar povečuje delavčeve zaposlitvene možnosti v kasnejši dobi;

3.  ponovno poudarja, da bi bilo treba programe poklicnega izobraževanja in usposabljanja razširiti, da bi bili skladni z načeli vseživljenjskega učenja ter začetnega in nadaljnjega usposabljanja;

4.   poudarja pomen spodbujanja rednega dodatnega usposabljanja kot dela vseživljenjskega učenja;

5.  poziva države članice, naj bodo učenci po koncu osnovnega izobraževanja pripravljeni na opravljanje poklica;

6.   opozarja, da utegnejo mladi Evropejci postati izgubljena generacija, saj v tem času, ko zaradi vse hujše revščine narašča odsotnost iz šole, nimajo praktične podpore pri iskanju službe in nadaljevanju študija;

7.  pozdravlja ukrepe Komisije za večjo prepustnost, preglednost in primerljivost pri priznavanju v izobraževalnih sistemih in med njimi;

8.  poziva države članice, naj zagotovijo, da bo poklicno usposabljanje in vseživljenjsko učenje bolj prilagojeno potrebam na trgu dela ter bo omogočilo vstop vanj in mobilnost znotraj njega; nadalje poudarja, da je potrebno boljše in obsežnejše vzajemno delovanje med izobraževalno sfero, trgom dela ter poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem, kar je bistvena povezava med izobraževalno sfero in trgom dela; zato poziva države članice, naj spodbujajo nenehne potrebe posameznikov po kvalifikacijah, razvoju in vseživljenjskem učenju;

9.  poudarja, da povezava med izobraževanjem in usposabljanjem, zlasti pot od poklicnega izobraževanja k visoki izobrazbi, zahteva več priložnosti za povezavo med poklicnim usposabljanjem in univerzitetno izobrazbo, s posebnim poudarkom na njihovi vključitvi v mehanizme za zagotavljanje informacij o poklicih ter poklicnega usmerjanja in svetovanja; meni tudi, da prehod med usposabljanjem in zaposlitvijo zagotavlja, da udeleženci poklicnega usposabljanja pridobijo znanja in spretnosti v skladu z zahtevami trga dela;

10.  poudarja, da je treba na lokalni in regionalni ravni spodbujati učinkovito sinergijo ter zanesljive oblike sodelovanja med šolami, agencijami za usposabljanje, raziskovalnimi središči in podjetji, da bi presegli usmerjenost navznoter izobraževalnih sistemov in vrzel med znanjem in spretnostmi ter potrebami trga dela in s tem zagotovili lažjo zaposljivost mladih, predvsem žensk, s posebnim poudarkom na kompetencah, pridobljenih z nadaljnjim poklicnim izobraževanjem;

11.   poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo bolj prilagodljivo upravljanje Evropskega socialnega sklada, pri čemer naj upoštevajo spremenljivo naravo trga dela;

12.   pozdravlja, da je način učenja vse bolj usmerjen k rezultatom in da se širše priznavajo priložnostno ali neformalno pridobljena znanja in spretnosti;

13.   poudarja pomembnost začetnega usposabljanja za učitelje, saj se kakovost učiteljev in nosilcev izobraževanja izkaže v kakovosti učnih programov in izobraževanju kot celoti;

14.   poziva države članice in Komisijo, naj izboljšajo priznavanje priložnostnega in neformalnega učenja; opozarja na primere dobre prakse na tem področju, zlasti s financiranjem iz Evropskega socialnega sklada, kar dokazuje, da priznavanja znanja in spretnosti ne glede na to, kje so pridobljeni, omogoča bolj uspešno vključevanje na trg dela;

Poklicno izobraževanje

15.  poziva države članice, naj zagotovijo visokokakovostno ponudbo za izobraževanje in usposabljanje, ki bo usmerjena v praktično učenje na delovnem mestu in upoštevala individualne potrebe; obenem meni, da je visokokakovostno poklicno izobraževanje in usposabljanje temelj, ki bo Evropi omogočil, da se uveljavi kot družba znanja in uspešno konkurira na svetovnih trgih;

16.  opozarja, da obstaja tudi notranji trg za ponudbe poklicnega izobraževanja, in poziva države članice, naj zagotovijo več centrov za svetovanje o ponudbah za usposabljanje in o poklicni mobilnosti na svojem ozemlju ter v drugih državah članicah;

17.  meni, da bi morale institucije EU za dosledno uresničevanje poglavitne pobude strategije Evropa 2020 „Program za nova znanja in spretnosti in nova delovna mesta“ doseči bolj pragmatičen, celovit in obsežen dogovor, ki ga bodo podprle vse države članice, ki bi se morale osredotočiti na povezovanje področij poklicnega izobraževanja, poklicnih kvalifikacij, vseživljenjskega učenja in pripravništva s trgom dela, da bi zagotovile, da bo vsaka država članica resnično izvajala cilje iz strateškega okvira za evropsko sodelovanje na področju izobraževanja in usposabljanja (ET 2020);

18.  poziva države članice, naj zagotovijo, da bo poklicno izobraževanje in usposabljanje bolj prilagojeno potrebam na trgu dela;

19.  poziva, naj ima usposabljanje na podlagi vajeništva prednost pred drugimi vrstami usposabljanja, npr. praksami; spodbuja države članice, naj ne načrtujejo univerzitetnega študija poklicnega značaja, ki ne vključuje vajeniške pogodbe;

20.  poziva države članice, naj manj sposobnim študentom omogočijo vrnitev k splošnemu izobraževanju na sekundarni ali terciarni ravni;

21.  spodbuja države članice, naj z aktivno udeležbo socialnih partnerjev pomagajo posodobiti programe poklicnega izobraževanja in posredovano znanje, tako da skupaj pripravijo modele poklicnega izobraževanja, ki bodo temelj izobraževalnih učnih načrtov in bodo prenovljeni vsake dve ali tri leta v skladu z znanstvenim in tehnološkim razvojen na posameznem področju;

22.  poudarja, da morajo biti izobraževalni sistemi posameznih državah članicah bolj združljivi in sinergijski, s poudarkom na učenju jezikov in učnih načrtih, ki so prilagojeni ciljem Unije inovacij; poudarja, da je treba odpraviti vse zakonske in upravne ovire za razvoj evropskega okvira, ki bo zagotavljal široko paleto visokokakovostnih pripravništev povsod v Uniji;

23.  poziva k večji uravnoteženosti izbire poklicev deklet in fantov, da bi preprečili segregacijo na trgu dela zaradi spola in za boljšo pripravljenost na doseganje prihodnjih ciljev višje in bolj uravnotežene zaposlenosti v EU, in sicer s predlaganjem pobud, ki bodo ženskam omogočale izbrati kariero, ki je bila običajno rezervirana za moške in obratno; poziva države članice, naj nudijo visokokakovostno svetovanje v zvezi z izbiro poklicev ter omogočijo bolj uravnoteženo izbiro poklica med dekleti in fanti, pri tem pa upoštevajo stereotipe, ki še vedno obstajajo in vplivajo na poklicno usmeritev;

24.  ugotavlja, da dobra poklicna izobrazba temelji na solidni splošni izobrazbi, ki ne razlikuje med spoloma, in poziva države članice, naj v učnem gradivu odpravijo primere tradicionalno ženskih oziroma moških poklicev, da bi zagotovili, da se bodo fantje in dekleta od samega začetka zanimali za vse poklice;

25.  se zaveda pomembne vloge, ki jo imajo spolni stereotipi v naši pedagoški praksi, zato poudarja, da je pomembno pripraviti strategije za oblikovanje izobraževanja, ki bo nevtralno z vidika spola, s čimer bi denimo dosegli enak dostop za moške in ženske do poklicnega usposabljanja in izobraževanja ter zaposlitve;

26.  poziva države članice in socialne partnerje, naj zagotovijo lažje usklajevanje poklicnega izobraževanja in usposabljanja, učenja in družinskega življenja v smislu dostopnega otroškega varstva in ur praktičnega pouka, ki se lahko uskladijo z otrokovim šolskim urnikom;

27.   poziva k institucionaliziranemu dialogu med vsemi akterji, zlasti izobraževalnimi ustanovami, delodajalci, delojemalci in sindikati, da se zagotovi kakovostno poklicno izobraževanje in usposabljanje, ki bo bolj prilagojeno trenutnim potrebam trga dela;

28.  poziva k podpori čezmejnih povezav in komunikacijskih platform med izobraževalnimi ustanovami in delodajalci za izmenjavo primerov dobre prakse;

29.  poziva vse akterje na trgu dela, tudi iz strokovnih sektorjev, podjetij, sindikatov, ministrstev in zavodov za zaposlovanje, naj začnejo strukturiran socialni dialog o tem, kako bolje zagotoviti vključevanje mladih na trg dela ter spodbujati vseživljenjsko učenje in formalno/neformalno usposabljanje;

30.  pozdravlja cilj strategije EU 2020, da se okrepijo sistemi poklicnega izobraževanja, ter poziva države članice, naj te sisteme usmerjajo k široko zasnovanim kvalifikacijam, udeležbi in humanizaciji dela;

31.  priporoča spodbujanje ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetništva na vseh ravneh izobraževanja, tudi poklicnega usposabljanja, in priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih prek kakršne koli oblike izobraževanja, vključno z neformalnim in priložnostnim; priporoča tudi spodbujanje projektov, ki zagotavljajo medgeneracijski prenos znanja in spretnosti;

32.  meni, da bi moralo biti podjetniško izobraževanje pomemben del poklicnega izobraževanja in usposabljanja, saj bi bilo tako bolj privlačno za vse študente, podjetništvo pa bi se okrepilo v skladu z določbami strategije EU 2020;

33.   opozarja na letos določene cilje strategije EU 2020, ki poudarjajo potrebo po visoko kvalificirani in izobraženi evropski delovni sili, da bi dosegli močno in trajnostno rast ter izpolnili cilje strategije glede zaposlovanja; poudarja pomembno vlogo, ki jo ima cenovno ugodno in dostopno poklicno izobraževanje in usposabljanje pri procesu izobraževanja in dodatnega usposabljanja evropske delovne sile;

34.   poudarja pomen krepitve postopka za opredeljevanje potreb na lokalni, nacionalni in evropski ravni, da bi dosegli kar najboljšo povezavo med ponujenim znanjem in spretnostmi ter zahtevami trga dela;

35.  poziva države članice, naj zagotovijo znanja in spretnosti, prilagojene trgu dela, in se tako pripravijo na daljše delovno obdobje z več prekinitvami v prihodnosti,

36.   poudarja, da mora poklicno izobraževanje in usposabljanje delavcem zagotoviti znanja in spretnosti, potrebne za nova, trajna delovna mesta, ki bodo vzpostavljena v prihodnjem trajnostnem gospodarstvu;

37.   poziva države članice, naj spremljajo ukrepe za lažji prehod iz izobraževanja na trg dela z oblikovanjem integriranega poklicnega usmerjanja in programov svetovanja;

38.  ugotavlja, da se je dualni sistem (praktično in šolsko izobraževanje) v nekaterih državah članicah izkazal za uspešnega, ker podjetja sodelujejo pri poklicnem izobraževanju in ga dopolnjujejo;

39.   poziva podjetja, naj bolj uporabljajo skupne programe usposabljanja, da bi bolje izpolnjevali cilje posebnega usposabljanja, ki ga zahteva trg dela;

40.   glede na preusmeritev k trajnostnemu gospodarstvu in trajnostni rasti poziva države članice, naj okrepijo poklicno izobraževanje in usposabljanje, saj se s povečanjem zaposljivosti delavcev lahko borimo proti socialnim posledicam prestrukturiranja podjetij;

41.   poudarja pomen modelov socialnega in vključujočega gospodarstva za to novo podjetniško kulturo ter opozarja, da morajo ustanove za poklicno izobraževanje in usposabljanje, tudi visokošolske, svojim študentom nujno posredovati temeljito znanje o vseh oblikah podjetništva, vključno s socialnim in vključujočim gospodarstvom, ter načela odgovornega in etičnega upravljanja;

42.   poudarja, da je treba pripraviti popis področij, kjer Evropska unija ima ali bi lahko imela prednost v primerjavi s svetom in za katera bi bilo treba oblikovati dodatne strategije usposabljanja;

Poklicno usposabljanje

43.   poziva države članice, naj upoštevajo vedno večjo potrebo po bolj kvalificiranem nadaljnjem poklicnem izobraževanju in usposabljanju in naj prek svetovalnih služb delojemalce podprejo pri načrtovanju ustreznega poklicnega usposabljanja; poziva delodajalce, naj vsem zaposlenim omogočijo dodatno usposabljanje;

44.   priporoča zagotovitev spodbud, s katerimi bi delodajalci svoje zaposlene spodbujali k udeležbi v programih usposabljanja;

45.  poziva države članice, naj razvijejo pobude za delodajalce, da bi lažje poskrbeli za stroškovno učinkovito in prožno usposabljanje v mikro in malih podjetjih, ki bi bilo prilagojeno potrebam žensk; poziva Komisijo in vse države članice, naj si odločno prizadevajo za boj proti neenakosti pri plačilu med moškimi in ženskami, da bi do leta 2020 odpravili sedanjo 18-odstotno razliko v plačilu med moškimi in ženskami;

46.   poziva države članice, naj s pomočjo Komisije prek ustreznih univerzitetnih programov spodbujajo modele upravljanja in uporabe človeških virov, ki bodo temeljili na priznavanju poklicnega izobraževanja in usposabljanja v okviru vseživljenjskega učenja kot dodane vrednosti in konkurenčne prednosti za podjetja;

47.  priporoča, naj se spodbuja neodvisnost središč za poklicno izobraževanje in usposabljanje pri načrtovanju, financiranju, upravljanju in ocenjevanju dejavnosti ter naj se uvedejo bolj dinamični načini sodelovanja med temi središči in podjetji;

48.  opozarja, da so naložbe v izobraževanje in usposabljanje bistvene za boljšo prihodnost Evropejcev; meni, da ključne kompetence ter nova znanja in spretnosti, predvsem tiste, ki jih zahtevajo delovna mesta v strateških sektorjih za rast, posameznikom ponujajo nove možnosti, poleg tega pa postavljajo temelj za dolgoročni trajnostni gospodarski in družbeni razvoj; meni, da morajo države članice in vsi vključeni akterji zagotoviti, da bodo delavci pridobili potrebne ključne kompetence;

49.  poziva Komisijo, naj razvije orodja, na primer sistem za ocenjevanje vseživljenjskega učenja, da bi delavce spodbudili, da se bodo sistematično in na lastno pobudo udeleževali vseživljenjskega učenja/poklicnega izobraževanja in usposabljanja, in jih pri tem podprli, ter redno preverjali, katera znanja in spretnosti so potrebne za nadaljnjo uspešnost na trgu dela; pri tem je treba posebno pozornost nameniti osebam, ki morajo usklajevati družinsko in poklicno življenje;

50.  poziva države članice, naj organizirajo nadaljnje izobraževanje na področju računalništva, ki bo delavkam omogočilo opravljanje poklica od doma, saj bi s tem pripomogli k boljšemu usklajevanju družinskega in poklicnega življenja ter pomagali ženskam na podeželju;

51.  odločno poziva vlade, naj spodbujajo prožno poklicno izobraževanje in usposabljanje, ki bo prilagojeno posebnim potrebam organizacij in podjetij, s čimer bo vse pridobljeno znanje dobro uporabljeno, usklajevanje tega usposabljanja z zasebnim življenjem in drugimi poklicnimi dejavnostmi ter spodbujanje evropske mobilnosti s posebnim poudarkom na lažjem dostopu organizacij, ki jim grozi marginalizacija, do poklicnega izobraževanja in usposabljanja, da bi s tem podaljšali njihovo usposabljanje;

52.  poudarja, da bo imelo vseživljenjsko učenje osrednji pomen pri preprečevanju brezposelnosti in upoštevanju raznolikih izkušenj v poklicnih življenjepisih; zato meni, da je treba okrepiti ozaveščenost delavcev, da se morajo nenehno strokovno izpopolnjevati;

53.   poziva Komisijo, naj pripravi študijo rezultatov udeležbe v poklicnem izobraževanju in usposabljanju z vidika produktivnosti delavcev ter konkurenčnosti podjetij in kakovosti dela;

54.  poudarja pomen lahko dostopnega, prožnega in individualnega poklicnega usposabljanja za ljudi v različnih življenjskih obdobjih, ki bo olajšalo in izboljšalo poklicno udeležbo na trgu dela; meni, da bi moralo biti poklicno izobraževanje in usposabljanje razpoložljivo, cenovno ugodno in dostopno za ljudi v vseh življenjskih obdobjih in ne glede na njihov status na trgu dela ali dohodek, da bi ne le spodbujali vseživljenjsko učenje, temveč tudi prispevali k razvoju obstoječih poklicev in ustvarjanju novih, ki bi temeljili na dejanskih potrebah družbe; nadalje meni, da bi moral veljati za pomemben instrument za podaljšanje poklicnega življenja posameznikov;

55.  poziva države članice, naj ženskam omogočijo visokokakovosten, obsežen, prožen in cenovno sprejemljiv dostop do poklicnega izobraževanja in usposabljanja, vključno s posebnim vseživljenjskim poklicnim usmerjanjem in svetovanjem o kvalifikacijah v vseh vrstah poklicev, ki bo namenjeno ženskam iz raznolikih okolij, da bodo učinkovito vključene v kakovostna delovna mesta s primernim plačilom in da bodo obravnavane njihove večrazsežnostne potrebe po usposabljanju, kot na primer:

56.  poudarja, da je zaradi vedno večjega staranja prebivalstva v Evropi čedalje bolj pomembno vseživljenjsko učenje in programi izobraževanja, ki jih je zato treba podpirati;

57.   poudarja, da je treba okrepiti prizadevanja na evropski in nacionalni ravni za večjo udeležbo malih in srednjih podjetij pri poklicnem usposabljanju in vseživljenjskem učenju ter večjo udeležbo nižje kvalificiranih delavcev, katerih registrirana udeležba je še posebej nizka;

58.   poudarja, da je kot del prizadevanj za uresničitev cilja prožnosti in varnosti nujno dejansko povečati udeležbo delavcev v prožnih oblikah zaposlovanja in poklicnega izobraževanja; zato poziva države članice, naj sprejmejo ustrezne pobude;

59.  poziva države članice, naj se v okviru nadaljevalnega poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter vseživljenjskega učenja bolj oprejo na spletne programe učenja, s čimer bodo družinam omogočile uskladitev družinskega in poklicnega življenja;

60.   poudarja vlogo lokalnih vlad, podjetnikov, partnerstev in izobraževalnih ustanov pri oblikovanju poklicnega izobraževanja v skladu z dejanskimi potrebami na trgu dela;

61.  meni, da imajo regionalni in lokalni organi bistveno vlogo pri sodelovanju s središči za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter podjetji, pa tudi podpiranju izvajalcev tega izobraževanja in usposabljanja pri vzpostavljanju prijaznega okolja za uspešen vstop udeležencev poklicnega izobraževanja in usposabljanja na trg dela;

62.   poziva k sklepanju vajeniških pogodb, ki bodo ščitile vajence, ter zagotavljanju prožnosti in prožnih ukrepov pri njihovem izvajanju, da bi omogočili prekinitev pogodbe, če se izkaže, da zadevna oseba ni primerna za delovno mesto ali je resno kršila delovne obveznosti;

63.  poziva države članice, naj v skladu s cilji in vodilnimi pobudami strategije Evropa 2020 izboljšajo povezave med poklicnim usposabljanjem in potrebami trga dela, tudi s krepitvijo storitev šolskega in poklicnega usmerjanja ter s spodbujanjem pripravništva in vajeništva za ženske, ter ustvarijo nove možnosti za usposabljanje, tudi na znanstvenem, matematičnem in tehničnem področju, da bi povečali zaposljivost žensk v tehničnih in znanstvenih poklicih, na netradicionalnih delovnih mestih ter v nizkoogljičnih in tehnoloških gospodarskih panogah ter oblikovali trajna delovna mesta s primernim plačilom;

64.   meni, da so obstoječi evropski programi na področju poklicnega usposabljanja dobri in da bi jih bilo potrebno v prihodnje dodatno podpreti;

Kakovost in učinkovitost poklicnega izobraževanja in usposabljanja

65.  poziva države članice, naj mentorjem omogočijo pridobitev strokovne izobrazbe za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter vzpostavijo podlago za bolj spodbuden odnos med mentorjem in učencem, zlasti na regionalni in lokalni ravni, da bi zagotovile učinkovite sisteme poklicnega izobraževanja in usposabljanja, pa tudi učinkovito in uspešno prenašanje znanja;

66.  poudarja, da je visokokvalificirana in izobražena delovna sila gonilo inovacij in prispeva k občutni konkurenčni prednosti Unije; poudarja, da visokokakovostno poklicno izobraževanje in usposabljanje bistveno prispevata k trajnemu razvoju in oblikovanju učinkovitega enotnega trga ter da ju je treba nenehno prilagajati potrebam in razvoju evropskega trga dela, in sicer na podlagi obširnega dialoga med vsemi zainteresiranimi stranmi;

67.  poudarja, da lahko v novem digitalnem gospodarstvu ustvarjalnost ter informacijske in komunikacijske tehnologije, ki gradijo novo podjetniško kulturo, spodbujajo sodelovanje in izmenjavo primerov dobre prakse med državami članicami, da bi izboljšale kakovost poklicnega izobraževanja in usposabljanja, zato je čas, da se ga postavi v središče pozornosti, zlasti zato, da bi se lahko soočili z izzivi, ki jih postavlja strategija 2020, denimo za uresničitev poglavitnega cilja EU, da bi 40 % oseb v starosti med 30 in 34 dokončali terciarno ali enakovredno stopnjo izobrazbe;

68.   poziva države članice, naj vzpostavijo in izvajajo sisteme za zagotavljanje kakovosti na nacionalni ravni ter oblikujejo ogrodje kompetenc za učitelje in mentorje;

69.   poziva Komisijo, naj zagotovi informacije o predvidenih spremembah na trgih dela v EU, ter države članice, naj te informacije vključijo v svoje strategije in programe izobraževanja;

70.   poziva države članice, naj na lokalni ravni spodbujajo sinergije med socialnimi partnerji, lokalnimi strokovnimi združenji, univerzami, organi za upravljanje šol ter izobraževalnimi oddelki, da bi prek znanstvenih študij in sistematičnega posvetovanja pripravili srednjeročni načrt za prihodnje potrebe po spretnostih in znanju ter izračunali število potrebnih učencev na posameznih območjih, kar bi povečalo učinkovitost poklicnega izobraževanja z neposrednim in trajnim prehodom na trg dela;

71.  spodbuja Komisijo, naj oblikuje in redno posodablja razpredelnico kvalifikacij in povpraševanja po regijah;

72.  ugotavlja, da je poklicno izobraževanje in usposabljanje osredotočeno na ključne kompetence v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, tudi na podjetništvo, in jih je treba spodbujati od začetka izobraževanja otrok; meni, da se mora ta proces nadaljevati poleg praktičnega učenja na delovnem mestu;

73.   poziva k podpori na nacionalni in evropski ravni pri ustvarjanju skupne osnove za ukrepe v zvezi s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem, da bi izpolnili cilje o učinkovitosti, mobilnosti delavcev in ustvarjanju novih delovnih mest v Evropski uniji;

74.  poziva države članice, naj pritegnejo k dejavnemu sodelovanju zasebne institucije visokega šolstva, pa tudi javne institucije, kot so univerze, pri nadgradnji in razširitvi razvoja poklicnih znanj in spretnosti, in sicer za poklice na področjih matematike, informatike, naravoslovnih znanosti in tehnike;

75.  poziva k oblikovanju posebne pobude EU za pritegnitev deklet v poklice na področju matematike, informatike, naravoslovja in tehnologije ter za boj proti stereotipom, ki v teh poklicih še vedno prevladujejo; poudarja, da je v boju proti takšnim stereotipom bistvenega pomena vloga medijev in izobraževanja;

76.  poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo dosledni prenos, izvajanje in izvrševanje zakonodaje EU s spodbujanjem programov usposabljanja, katerih namen je zagotovitev, da bi zainteresirane strani ustrezno razumele veljavno zakonodajo ter svoje pravice in dolžnosti.

77.   poziva države članice, naj se zavzemajo za inovativne dejavnosti ter doktorske in postdoktorske programe, ki bodo podprli konkurenčnost in trajnostno gospodarsko rast;

Ponudbe za posebne skupine ljudi

78.  poziva države članice, naj pri poklicnem izobraževanju in usposabljanju upoštevajo individualne potrebe nižje kvalificiranih delavcev, učencev z migrantskim ozadjem, pripadnikov etničnih manjšin, ranljivih žensk, brezposelnih, invalidov in mater samohranilk; obenem priporoča, da se posebna pozornost nameni romski manjšini, saj sta obiskovanje pouka in vključevanje na področju zaposlovanja bistveni sestavini za lažje družbeno vključevanje Romov;

79.  poziva države članice, naj mladim brez izobrazbe ali z nizko stopnjo izobrazbe zagotovijo možnosti, da bodo lahko vstopili na trg dela, pri čemer bi moralo bi moralo biti tudi mogoče še naprej spodbujati in priznavati delne kvalifikacije; poziva, da je treba nujno začeti celovito strategijo za reševanje vprašanja brezposelnosti mladih in žensk, ki bo državam članicam v podporo pri vzpostavljanju mrež med šolami, podjetji, službami za pomoč mladim in mladimi;

80.   opozarja na ovire za vključevanje, s katerimi se soočajo državljani tretjih držav, kadar njihove kvalifikacije niso priznane; poziva Komisijo, naj oceni vpliv evropskega ogrodja kvalifikacij na priznavanje kvalifikacij državljanov iz tretjih držav;

81.   poziva države članice, naj v sodelovanju s socialnimi partnerji sprejmejo pobude za učinkovito pomoč starejšim delavcem pri vseživljenjskem učenju in poklicnem usposabljanju;

82.  meni, da je lahko mobilnost pomemben del poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter zato priporoča nadgradnjo programa Leonardo da Vinci;

Prožnost in mobilnost

83.  pozdravlja predlog, da bi bila čezmejna mobilnost možen sestavni del poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter razvoja potenciala čezmejnega trga dela za sodelujoče, po vzoru programa Leonardo da Vinci; odločno poziva zainteresirane strani k izboljšanju poznavanja tega, pa tudi drugih pomembnih programov; zato poziva k večjem spodbujanju mobilnosti, da bi mladim olajšali pridobivanje izkušenj v tujini;

84.  poziva Evropsko komisijo, države članice in Evropski parlament, naj podprejo in razširijo evropske programe za mobilnost pripravnikov, zlasti program Leonardo da Vinci, da bi se spodbujala čim večja mobilnost pripravnikov na notranjem trgu;

85.  meni, da bi moralo poklicno izobraževanje in usposabljanje ustvarjati okoliščine za mobilnost delavcev tako med začetnim izobraževanjem kot v procesu vseživljenjskega izobraževanja;

86.  meni, da je čezmejna mobilnost na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja prav tako pomembna kot mobilnost na področju splošnega izobraževanja, in meni, da bi bilo potrebno vložiti več naporov v razvoj tovrstne mobilnosti;

87.  meni, da je treba dati poudarek večjemu sodelovanju med različnimi izobraževalnimi sistemi držav članic, premagovanju teh razlik ter priznavanju spričeval in diplom med državami članicami, da bi povečali čezmejno sodelovanje in mobilnost;

88.  poziva države članice, naj olajšajo priznavanje neformalnega in priložnostnega učenja ter spodbujajo izmenjavo delovnih izkušenj, da bi čim bolj izkoristile prednosti mobilnosti delovne sile in izmenjave znanja in s tem dopuščale večjo svobodo pri izbiri učnih oblik;

89.  poudarja, da je nadvse pomembno spodbujati mobilnost delavcev na notranjem trgu; pozdravlja in v celoti podpira pobudo Komisije za ponovni pregled sistema priznavanja poklicnih kvalifikacij; meni, da bi morala Komisija pri pregledu omenjene direktive v celoti upoštevati pomembno oceno sedanje direktive o priznavanju poklicnih kvalifikacij; meni, da mora vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij med državami članicami za Komisijo ostati prednostnega pomena;

90.  meni, da bo vzpostavitev nove strategije za učenje jezikov za izboljšanje splošnega znanja na posameznih področjih olajšala mobilnost učiteljev in učencev; poleg tega poudarja, da lahko zagotovitev tekočega prehajanja med poklicnim in visokošolskim izobraževanjem pripomore k večji privlačnosti posameznega poklicnega usposabljanja;

91.   poziva države članice, naj s pomočjo Komisije in v sodelovanju z socialnimi partnerji izboljšajo in spremljajo sisteme za potrjevanje poklicnih kvalifikacij v okviru vseživljenjskega učenja in poklicnega usposabljanja;

92.  pozdravlja predlog Komisije, da se ponudba izobraževanja in usposabljanja oblikuje tako, da bo nudila modularne oblike učenja; vendar poziva, da mora celostna podoba splošnih poklicnih kvalifikacij ostati absolutna prednostna naloga, posamezne učne poti pa je treba jasno opredeliti in omogočiti primerjavo med njimi;

93.  poudarja vlogo učiteljev in mentorjev pri spodbujanju vključevanja načela enakosti med spoloma v nacionalne programe izobraževanja in usposabljanja ter poziva k razvoju programov mobilnosti, kot sta program Leonardo da Vinci in projekt za vajence, ki bodo vsebovali posebne dejavnosti za ženske in jim omogočili lažje vseživljenjsko pridobivanje znanj in spretnosti, pomembnih za njihovo vključitev ali ponovno vključitev na trg dela;

94.  je prepričan, da so partnerstva med zainteresiranimi stranmi v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, ki so izpostavljena v strategiji Evropa 2020, pogoj za doseganje učinkovitosti in ustreznosti za potrebe trga dela ter da bi morala potekati v obliki dolgoročnih svetov za znanja in spretnosti, usmerjenih v potrebe trga dela;

95.  poziva države članice, naj pri poklicnem izobraževanju in usposabljanju poudarijo učenje tujih jezikov in se pri tem osredotočijo na mala in srednja podjetja, da bi ustvarile pogoje za povečanje njihove konkurenčnosti v okviru enotnega trga;

96.  poudarja, da je učenje tujih jezikov in njihovo izpopolnjevanje izrednega pomena, saj spodbuja samozaupanje, prilagodljivost in medkulturne kompetence;

97.  poudarja, da je omogočanje mladim, da del svojega študija ali usposabljanja opravijo v tujini, bistveno za pridobivanje novih znanj in spretnosti, tudi jezikovnega znanja, in tako izboljšuje njihove možnosti za vključevanje na trg dela; zato pozdravlja namen Komisije, da razvije kartico „Mladi in mobilnost“, ki bo vsem mladim pomagala, da bodo lahko študirali v drugi državi članici, in da oblikuje posojila za mobilnost, namenjena evropskim študentom, zlasti najbolj prikrajšanim med njimi, ki bi jim omogočila študijsko obdobje, usposabljanje ali delo v drugi državi;

Evropsko in mednarodno sodelovanje na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja

98.  pozdravlja oblikovanje skupnega referenčnega orodja (Europass, evropsko ogrodje kvalifikacij, evropski sistem kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju ter evropski referenčni okvir za ugotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja), ki ga spodbuja københavnski proces;

99.  poziva Komisijo, naj preuči medsebojno vplivanje – in vzpostavi večjo sinergijo – med Direktivo 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij, bolonjskim procesom v visokem šolstvu in københavnskim procesom za poklicno izobraževanje in usposabljanje, z boljšo uporabo evropskega ogrodja kvalifikacij, evropskega sistema kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (ECVET) ter Europassa; meni, da bi morale države članice ohraniti pristojnost za organizacijo svojih izobraževalnih sistemov v skladu s svojimi družbenimi in kulturnimi razmerami;

100.  poziva Komisijo, naj še naprej podpira in dosledno izvaja potrjevanje kakovosti, ki je bistveno za spodbujanje inovacijskih postopkov z vidika ukrepanja, učinkovitosti in uspešnosti, kot so postopki na priporočilo evropskega okvira za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja (EQAVET) in instrumentov, oblikovanih v okviru københavnskega procesa, denimo Europass in evropsko ogrodje kvalifikacij; države članice pa poziva, naj poenostavijo postopke priznavanja poklicnih kvalifikacij iz drugih držav, tako da bo mogoče poklicne kompetence dokazati ne le na podlagi formalnih kvalifikacij, temveč tudi s poskusnimi dobami, praktičnim in teoretičnim testiranjem ter strokovnimi ocenami;

101.  meni, da izzivi, ki jih postavljata københavnski proces in strategija EU 2020, zahtevajo ustrezna finančna sredstva, tudi iz strukturnih skladov, zlasti Evropskega socialnega sklada, ter večje spodbujanje poklicnega izobraževanja in usposabljanja s konkretnimi ukrepi ter vključitvijo novih modelov in metod usposabljanja, na primer z objavo zgodb o uspehu študentov na trgu dela, oglaševanjem ugleda poklicnega izobraževanja in usposabljanja v večjih podjetjih ter zagotavljanjem boljših informacij in smernic o poklicnem izobraževanju in usposabljanju pred zaključkom obveznega šolanja; meni, da bi bilo zelo koristno spodbujati izmenjave izkušenj s podpornimi programi in bivanjem v tujini, denimo sodelovanje v programu Leonardo da Vinci;

102.  poziva države članice, naj poenostavijo postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij iz tujih držav, ki ne bo omogočal dokazovanja poklicnih usposobljenosti samo z uradnim potrdilom, ampak tudi s poskusnim delom, praktičnimi in teoretičnimi testiranji ter izvedenskim mnenjem;

103.   poziva k spodbujanju meddržavnega sodelovanja med državami članicami in tretjimi državami, da bi vzpostavili programe za izmenjavo primerov dobre prakse na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja;

104.   poziva Komisijo, naj izvaja sistem ocenjevanja učinkovitosti usposabljanja, da bi dosegla in ohranila visoko stopnjo zaposlenosti;

105.  poziva Komisijo in Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja, naj v dokumente, ki bodo sledili sporočilu iz Brugesa o okrepljenem evropskem sodelovanju pri poklicnem izobraževanju in usposabljanju za obdobje 2011–2010, vključita načelo enakosti med spoloma, zlasti z zagotavljanjem dostopa do vseživljenjskega učenja, da bodo imele ženske in moški možnost za učenje v vseh življenjskih obdobjih, ter z bolj odprtim in prožnejšim dostopom do izobraževanja in usposabljanja;

Financiranje

106.   poziva Komisijo, naj ustrezno prilagodi Evropski socialni sklad, celotni program vseživljenjskega učenja in program Erasmus za mlade podjetnike, da bodo povsod v EU zagotovljena sredstva za projekte za izobraževanje in usposabljanje, reševanje vprašanja brezposelnosti med mladimi ter dodatno izobraževanje in usposabljanje starejših, in da bo olajšan dostop do teh sredstev; poziva Komisijo, naj podpira programe Skupnosti za pomoč mladim pri pridobivanju znanja, spretnosti in izkušenj, ki jih potrebujejo pri iskanju prve zaposlitve;

107.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo optimalno uporabo strukturnih skladov, kot je Evropski socialni sklad, za posebne programe, ki spodbujajo vseživljenjsko učenje in udeležbo žensk v njem ter katerih cilj je večja udeležba žensk v sistemu poklicnega izobraževanja in usposabljanja, tudi z izvajanjem ustrezno financiranih usmerjenih ukrepov; poziva k razvoju posebnih ukrepov v okviru pilotnega projekta Erasmus za mlade podjetnike, da bi spodbudili podjetništvo med ženskami;

108.   ponovno kritizira odločitev Sveta o zmanjšanju proračunskih sredstev za leto 2011 za glavne programe EU s področja izobraževanja (program za vseživljenjsko učenje in program People – za 25 milijonov EUR oziroma 100 milijonov EUR); ugotavlja, da je so velikopotezne zahteve iz strategije Evropa 2020 in proračunska stvarnost tako v precejšnjem nesorazmerju;

109.   poziva države članice, naj preučijo možnost uvedbe sistema bonov, da bi usposabljanje omogočile tudi osebam z nižjimi dohodki; poziva države članice, naj po potrebi zaprosijo za financiranje iz teh sistemov bonov v sklopu Evropskega socialnega sklada;

o
o   o

110.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 394, 30.12.2006, str. 10. (2) UL C 161 E, 31.5.2011, str. 21. (3) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0262. (4) UL C 290, 4.12.2007, str. 1. (5) UL C 161 E, 31.5.2011, str. 8. (6) UL C 45 E, 23.2.2010, str. 33. (7) UL C 155, 8.7.2009, str. 11. (8) UL C 155, 8.7.2009, str. 1. (9) UL C 111, 6.5.2008, str. 1. (10) UL C 320, 16.12.2008, str. 6.