Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2012 o načrtu za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050 (2011/2095(INI))

P7_TA(2012)0086 A7-0033/2012

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije „Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050“ (COM(2011)0112) ter priloženih delovnih dokumentov (SEC(2011)0288) in (SEC(2011)0289),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o analizi možnosti, da se preseže 20-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ter oceni tveganja selitve industrijskih virov toplogrednih plinov izven EU (COM(2010)0265) in spremnega dokumenta (SEC(2010)0650),

–  ob upoštevanju predlogov za prenovitev (COM(2011)0656) in spremembo direktive o trgih finančnih instrumentov (COM(2011)0652) ter direktive o zlorabi trga (COM(2011)0651) v zvezi s pravicami do emisij v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 23. oktobra 2011,

–  ob upoštevanju svežnja EU za podnebne spremembe in energijo,

–  ob upoštevanju člena 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije (socialna klavzula),

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varstvo hrane ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A7-0033/2012),

A.  ker je približno 90 pogodbenic okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah, tudi držav v gospodarskem vzponu, ki so skupaj odgovorne za več kot 80 % svetovnih emisij, podalo enostranske izjave o količinskih ciljih za zmanjšanje emisij v celotnem gospodarstvu, ki pa niso pravno zavezujoči;

B.  ker sta Evropski parlament in Svet izrazila namero, da bi do leta 2050 dosegli od 80- do 95-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov;

C.  ker se je treba znotraj Evropske unije dogovoriti o specifičnih ciljih za zmanjševanje emisij, da bi zagotovili osnovo in okvir za potrebne zakonodajne akte in druge ukrepe;

D.  ker načrt dokazuje, da sedanji podnebni cilj 20-odstotnega zmanjšanja (pri čemer bi bilo mogoče več kakor polovico doseči s tujimi nadomestili) ni stroškovno učinkovit način za doseganje 80-odstotnega zmanjšanja emisij do leta 2050 glede na leto 1990; ker je 80-odstotno zmanjšanje na spodnji meji razpona od 80 do 95 odstotkov, ki je po mnenju Medvladnega foruma o podnebnih spremembah potreben za industrijske države in ga je Evropski svet sprejel kot cilj, ki naj bi ga EU dosegla do leta 2050;

E.  ker mora imeti industrija jasno sliko nizkoogljične strategije EU, ki mora biti podprta z regulativno gotovostjo, ambicioznimi cilji in dobro zasnovanimi mehanizmi financiranja za zagotavljanje dolgoročnih zelenih naložb;

F.  ker je v interesu držav članic, da zmanjšajo svojo odvisnost od tujih dobaviteljev energije, predvsem iz politično spornih držav;

G.  ker so po ocenah Mednarodne agencije za energijo štiri petine vseh emisij CO2, ki so povezane z energijo in v skladu z načrtom „Scenarij 450“ dovoljene do leta 2035, že določene z osnovnimi sredstvi;

H.  ker je treba oceniti tveganja in ukrepati proti njim, da bi se ob nezadostnih prizadevanjih na svetovni ravni zaradi domačih ukrepov drugje dejansko povečal tržni delež energijsko manj učinkovitih obratov, kar bi povzročilo porast emisij na svetovni ravni, tj. selitev virov CO2;

I.  ker bodo po oceni iz Sternovega poročila stroški neukrepanja za zaščito podnebja enakovredni najmanj 5-odstotni izgubi svetovnega BDP na leto;

J.  ker proizvodnja in raba biomase kot vira energije po definiciji nista ogljično nevtralni;

K.  ker je treba socialne vidike upoštevati v okviru instrumenta „za oceno socialnega učinka“;

1.  se zaveda koristi, ki jih ima razvijanje nizkoogljičnega gospodarstva za države članice in, kjer je ustrezno, za njihove regije; zato podpira načrt Komisije za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050 in njegov potek, posebne mejnike za 40-, 60- in 80-odstotno zmanjšanje domačih emisij do let 2030, 2040 in 2050 ter razpone za mejnike za posamezne sektorje kot osnovo za zakonodajne in druge pobude glede gospodarske in podnebne politike; ugotavlja, da potek in mejniki temeljijo na modelu PRIMES z namenom priprave potrebne zakonodaje in regulativnih instrumentov;

2.  poziva Komisijo, naj določi vmesno zmanjševanje emisij toplogrednih plinov za leti 2030 in 2040, vključno s konkretnimi cilji za vsak sektor, skupaj z ambicioznim časovnim načrtom;

3.  poziva Komisijo, naj v naslednjih dveh letih pripravi ukrepe, potrebne za doseganje ciljev do leta 2030, ob tem pa naj upošteva zmogljivosti in zmožnosti posameznih držav ter mednarodno napredovanje pri ukrepanju glede podnebnih sprememb;

4.  meni, da bi bilo treba ukrepe izvajati usklajeno, stroškovno učinkovito in uspešno ter ob tem upoštevati posebne značilnosti držav članic;

5.  poziva k večji skladnosti med programi in politikami Unije, da bi dosegli cilje časovnega načrta in zagotovili, da bodo njegove prednostne naloge v celoti vključene v novi večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020; priznava, da bi uresničitev 20-odstotnega cilja na področju energetske učinkovitosti Evropski uniji omogočila, da notranje emisije CO2 do leta 2020 zmanjša za 25 % ali več, in da bi bilo to zmanjšanje še vedno stroškovno učinkovit način doseganja dolgoročnega cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 80–95 % do leta 2050 v primerjavi z vrednostmi iz leta 1990; ugotavlja, da bi glede na načrt manj širokopotezen pristop občutno povečal stroške skozi vse obdobje; obenem pa opozarja, da je treba stroškovno učinkovitost naložb vedno meriti ob upoštevanju proračuna držav članic;

6.  opozarja, da je Evropski parlament pred podnebno konferenco v Durbanu pozval k zvišanju cilja glede zmanjšanja emisij CO2 do leta 2020 nad 20 %;

7.  poudarja, da bodo jasni cilji v zvezi z emisijami spodbujali potrebne zgodnje naložbe v raziskave, razvoj, predstavitev in razširjanje tehnologij z nizkimi emisijami ter da je opredelitev dolgoročne strategije izredno pomembna, da bi EU dosegla cilje v zvezi z zmanjšanjem emisij do leta 2050, ki si jih je zastavila;

8.  poziva Komisijo, naj predstavi analizo stroškov in koristi doseganja predlaganega pristopa na ravni držav članic, pri čemer naj upošteva nacionalne razmere, ki izhajajo iz različnega tehnološkega razvoja, pa tudi potrebne naložbe (ter z njimi povezano družbeno sprejemljivost) in obstoj obsežnejše palete morebitnih globalnih pogojev;

9.  poudarja, da bi imel prehod na nizkoogljično gospodarstvo izjemen potencial za ustvarjanje novih delovnih mest ter zagotavljanje gospodarske rasti in konkurenčne prednosti za evropsko industrijo;

10.  poudarja, da bi s prehodom na čiste tehnologije drastično zmanjšali onesnaževanje zraka ter s tem zagotovili boljše zdravje in koristi za okolje;

Mednarodna razsežnost

11.  ugotavlja, da razvoj in uporaba nizkoogljičnih tehnologij v svetu hitro naraščata ter da je treba za prihodnjo konkurenčnost Evrope povečati naložbe v raziskave, razvoj in uporabo teh tehnologij;

12.  ugotavlja premik trajnostnih znanstvenih in tehnoloških inovacij iz Evrope v druge predele sveta, zaradi česar lahko EU izgubi vodilno vlogo na tem tehnološkem področju in se spremeni v neto uvoznico teh tehnologij in z njimi povezanih končnih izdelkov; zato poudarja pomembnost evropske dodane vrednosti za razvoj ter domačo proizvodnjo tehnologij in izdelkov, zlasti za energetsko učinkovitost in izrabo obnovljivih virov energije;

13.  poudarja, da je Kitajska vodilna svetovna sila v smislu zmogljivosti polj vetrnih elektrarn, da kitajski in indijski proizvajalci vetrnih turbin sodijo med največjih deset takih proizvajalcev ter da Kitajska in Tajvan trenutno izdelata večino fotovoltaičnih panelov na svetu; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za spodbujanje okoljsko učinkovitega razvoja ter proizvodnje teh in novih inovativnih tehnologij, ki so potrebne za dosego ambicioznih ciljev zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, v EU;

14.  poziva EU, naj ima še naprej aktivno vlogo na mednarodnih pogajanjih, da bi dokončno oblikovala ambiciozen, celovit in pravno zavezujoč sporazum; ugotavlja, da mora EU stati za svojimi prepričanji in biti zgled pri dokazovanju koristnosti in vzdržnosti nizkoogljičnega gospodarstva; pozdravlja rezultate konference v Durbanu, kjer so se dogovorili o jasnem časovnem načrtu za pripravo osnutka za mednarodni sporazum za obdobje po letu 2012 in, da morajo veliki onesnaževalci, bodisi nerazvite bodisi razvite države, sprejeti ambiciozne in ustrezno stroge cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov;

15.  poudarja, da mora EU še naprej konstruktivno sodelovati pri globalnih pogajanjih o podnebju ter da je treba pod okriljem Evropske službe za zunanje delovanje dodatno razviti evropsko diplomacijo v zvezi s podnebjem;

16.  poudarja, da je glavni izziv trajnostnega nizkoogljičnega gospodarstva zagotoviti, da bodo politike o podnebnih spremembah vključene v vsa pomembna področja delovanja v zvezi z energijo, prometom, kmetijstvom, izobraževanjem, inovacijami itd.;

17.  poudarja, da odlašanje s podnebnimi ukrepi na globalni in evropski ravni ne bi le povečalo stroškov za doseganje cilja za leto 2050 zaradi nasedlih naložb v visokoogljična osnovna sredstva in počasnejšega tehnološkega učenja, ampak bi zaradi tega EU tudi izgubila inovativno in vodilno vlogo na področjih raziskav, ustvarjanja delovnih mest in usmerjanja v trajnostno zeleno gospodarstvo; poleg tega poudarja, da bo zapoznelo ukrepanje v okviru strategije do leta 2020 omejilo možnosti za zmanjševanje emisij do leta 2030 in pozneje;

18.  ponovno poudarja, da so za podnebje odločilne skupne emisije; opozarja, da bi bila EU celo pri 30-odstotnem zmanjšanju do leta 2020, 55-odstotnem do leta 2030, 75-odstotnem do leta 2040 in 90-odstotnem do leta 2050 še vedno odgovorna za približno dvakrat več emisij na prebivalca, kot je njen delež v svetovnem ogljičnem proračunu, skladnem s ciljem 2 °C, in da odlašanje z zmanjševanjem emisij močno povečuje skupni delež;

19.  opozarja, da omejitev povečanja globalne temperature na povprečni 2 °C ne zagotavlja preprečitve precejšnjih negativnih podnebnih učinkov;

Sistem za trgovanje z emisijami

20.  se zaveda, da je sistem EU za trgovanje z emisijami glavno, vendar ne edino sredstvo za zmanjševanje emisij v industriji in spodbujanje naložb v nizkoogljične tehnologije; ugotavlja, da je potrebno dodatno izboljšanje sistema; poziva Komisijo in države članice, naj sistem EU za trgovanje z emisijami dopolnijo s pristopom na osnovi tehnologij in inovacij, da bi dosegle potrebno precejšnje znižanje emisij;

21.  ugotavlja, da sistem EU za trgovanje z emisijami deluje, kot je bilo predvideno in da je nižja cena ogljika rezultat zmanjšane gospodarske dejavnosti in razpoložljivih pravic, ki močno presegajo povpraševanje; izraža zaskrbljenost, da bo pomanjkanje spodbud za nizkoogljične naložbe in energetsko učinkovitost EU postavilo v neugodnem položaju v primerjavi z njenimi industrijskimi tekmeci; je seznanjen s poročili, da se pričakuje, da cena ogljika ne bo narasla, če ne bo veliko večje rasti ali sprememb sistema za trgovanje z emisijami;

22.  priznava, da trenutna cena ogljika ne spodbuja naložb v nizkoogljične tehnologije, zato bo zelo malo vplivala na zmanjšanje emisij, obenem pa obstaja nevarnost, da bo EU zaradi tega v prihodnjih desetletjih še naprej usmerjena v infrastrukturo z večjo emisijo ogljika;

23.  poudarja, da politike za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ne morejo temeljiti le na tržnih mehanizmih;

24.  ugotavlja, da ima evropski sistem trgovanja z emisijami nekaj nepredvidenih težav in da bo kopičenje viška pravic za dolgo časa zmanjšalo spodbudo za uveljavljanje nizkoogljičnih naložb; želi spomniti, da to ogroža učinkovitost tega sistema kot osrednjega mehanizma EU za zmanjševanje emisij, s katerim bi imele konkurenčne tehnologije enake konkurenčne pogoje, podjetjem bi bila omogočena prožnost, da bi razvijala lastne strategije blaženja, in bi bili omogočeni specifični ukrepi za boj proti selitvi virov ogljika; poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za odpravljanje pomanjkljivosti sistema za trgovanje z emisijami in omogoči prvotno predvideno delovanje; ti ukrepi lahko obsegajo:

25.  ugotavlja, da bodo ti ukrepi povečali prihodke držav članic od dražb; opominja vlade, da delež takšnih sredstev, ki se ga lahko porabi za namene v zvezi s podnebjem, ni omejen; priporoča, naj se ta sredstva uporabijo za pospešitev nizkoogljičnih naložb v industriji ali za spodbujanje drugih načinov ustvarjanja delovnih mest, na primer z nižjo obdavčitvijo dela;

26.  poziva Komisijo, naj do konca leta 2013 poda predloge za razširitev zahteve, da se pravice kupujejo na dražbi, na tiste energetsko intenzivne panoge, ki jih tuja konkurenca ogroža zgolj minimalno;

27.  priznava, da bo treba prilagoditi odločbo o skupnih prizadevanjih (Odločba št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta), če želimo izpolniti cilje načrta za nizkoogljično gospodarstvo;

Selitev virov CO2

28.  poziva Komisijo, naj objavi podrobnosti o dejanskem prispevku EU k svetovnemu zmanjšanju emisij CO2 od leta 1990 in pri tem upošteva porabo izdelkov v EU, ki se proizvajajo drugje;

29.   vztraja, da bi bilo treba prehod na nizkoogljično gospodarstvo podpreti s smiselnim in premišljenim regulativnim pristopom; trdi, da upravno in finančno breme izpolnjevanja okoljskih zahtev močno vpliva na zaposlovanje in produktivnost v energetsko intenzivnih panogah ter povečuje tveganje za selitev virov CO2, hkrati pa je vzrok za selitev podjetij in delovnih mest iz EU;

30.  soglaša z mnenjem Komisije, da bi bilo treba ukrepe za prilaganje na mejah ali vključitev uvoza v sistem trgovanja z emisijami pospremiti s popolno dražbo v zadevnih sektorjih;poziva Komisijo, naj analizira sektorje, v katerih brezplačno dodeljevanje pravic ne preprečuje selitve virov CO2;

31.  poziva Komisijo, naj državam članicam čim hitreje zagotovi smernice za sprejetje kakršnih koli ukrepov, namenjenih kompenzaciji v panogah, v katerih je ugotovljena izpostavljenost velikim tveganjem za selitev virov CO2 zaradi posrednih stroškov v zvezi z emisijami toplogrednih plinov, kakor je predvideno v direktivi;

32.  poziva Komisijo, naj pripravi analizo odsotnosti geografskega merila v oceni selitve virov CO2 za trg električne energije v jugovzhodni Evropi;

33.  je seznanjen s sklepom načrta, da bi morala elektroenergetika skoraj v celoti odpraviti emisije ogljika do leta 2050 (93- do 99-odstotno zmanjšanje emisij); priznava, da bodo s stališča evropske industrije prvi na trgu tehnologij z nizkimi emisijami imeli prednost v današnjem in jutrišnjem nizkoogljičnem svetu; meni, da bi bilo treba zmanjšanje emisij doseči na tak način, da ne bi škodili konkurenčnosti EU in bi obravnavali tveganje selitve virov CO2, zlasti v energetsko intenzivnih sektorjih;

Energetska učinkovitost

34.  opozarja na obstoječe ocene, ki kažejo, da izboljšanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje porabe energije za 20 % v primerjavi z napovedmi za leto 2020 zaenkrat ne potekata zadovoljivo; poziva k hitremu ukrepanju, bolj ambicioznim ciljem in trdnejši politični zavezanosti za doseganje ciljev za leto 2020 ter za obdobje po tem letu, s čimer bi pritegnili ustrezne naložbe; podpira ugotovitev iz časovnega načrta Komisije, da so politike glede energetske učinkovitosti ključne za nadaljnje zmanjševanje emisij ogljika; meni, da ne bi smeli izključiti možnosti zavezujočih ciljev; poudarja, da vodijo ukrepi za energetsko učinkovitost do novih delovnih mest, prihrankov v gospodarstvu ter boljše oskrbe in konkurenčnosti; v zvezi s tem pozdravlja prednostne naloge, določene v predlagani direktivi o energetski učinkovitosti za izboljšanje energetske učinkovitosti v vseh sektorjih, zlasti v gradbeništvu, in sicer s prenovo obstoječega stavbnega fonda, pri čemer je poudarek na prenovi javnih stavb; poziva k povečanju sredstev in ukrepov za uporabo novih virov financiranja na evropski in nacionalni ravni, vključno z novimi finančnimi instrumenti; poudarja pomen zasebnih naložb pri premagovanju trenutnih proračunskih omejitev v javnem sektorju;

35.  graja pomanjkanje ukrepov za vključitev potenciala za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov na področju učinkovite rabe virov in energetske učinkovitosti, ki hkrati pomenita prihranek pri stroških, ter poziva k hitrejšemu uresničevanju direktive o okoljsko primerni zasnovi izdelkov (2009/125/ES), k strogi uporabi načela najnižjih stroškov življenjskega kroga ali k izvedbenim ukrepom, ki bi bili določeni na ravni najboljših, pa tudi k določitvi minimalnih zahtev tudi za neelektrične izdelke;

36.  poziva, naj se direktiva o okoljsko primerni zasnovi izdelkov izvaja tudi za grelne naprave, kurilne naprave in izolacijske materiale, ki lahko prispevajo k zmanjševanju porabe energije in virov, hkrati pa naj se omogoči več recikliranja; poziva tudi k razširitvi in razvoju zahtev o označevanju, ki lahko potrošnikom pomagajo do ozaveščenih odločitev;

37.  poudarja, da je treba akcijski načrt za energetsko učinkovitost posodobiti z zavezujočimi cilji, vključno s celovitim svežnjem konkretnih količinskih ukrepov v verigi preskrbe z energijo;

38.  meni, da je energetska učinkovitost najučinkovitejši instrument za boljše industrijske tehnološke inovacije, ki prispeva k ekonomičnemu zmanjševanju skupnih emisij, hkrati pa spodbuja ustvarjanje delovnih mest; zato poziva Komisijo, naj podpre prizadevanja držav članic za spodbujanje energetske učinkovitosti z uvedbo stabilnih dolgoročnih programov spodbud za tehnologije, ki so najučinkovitejše z vidika razmerja med stroški in koristmi; poudarja, da je treba zagotoviti zadostno stopnjo usklajenosti evropskih standardov glede učinkovitosti, če želimo doseči cilj energetske učinkovitosti za leto 2020;

39.  ponovno poudarja pomen zagotavljanja spodbud za javne in zasebne naložbe, usmerjene v oblikovanje in razvoj preprosto ponovljivih tehnologij za izboljšanje kakovosti varčevanja z energijo in energetske učinkovitosti;

40.  poziva Komisijo, naj pri spodbujanju energetske učinkovitosti določi specifične ukrepe za reševanje problematike nasprotnih spodbud, ki se pojavljajo med potrošniki in distributerji energije;

41.  poziva Komisijo, naj določi dolgoročni cilj za zmanjšanje porabe energije v stavbah v EU do leta 2050;

42.  opozarja, da EU in njene države članice niso dovolj vlagale v zmanjšanje emisij CO2 ali povečanje energetske učinkovitosti v gradbenem ali prometnem sektorju; poziva Komisijo in države članice, naj namenijo več sredstev ukrepom za povečanje energetske učinkovitosti stavb ter centraliziranih omrežij daljinskega ogrevanja in hlajenja v mestih tako v okviru pregleda sedanje finančne perspektive kot v prihodnjih večletnih finančnih okvirih;

Obnovljivi viri energije

43.  poziva Komisijo, naj oblikuje politiko preskrbe z biomaso, ki bo spodbujala trajnostno proizvodnjo in uporabo biomase; poudarja, da bi morala vključevati trajnostna merila za različne biomase in pri tem upoštevati ogljični odtis življenjskega kroga različnih virov, prednost pa bi bilo treba dati primarnemu namenu surovin biomase in ne rabi v energetske namene; vztraja, da doseganje cilja EU na področju biogoriv ne sme negativno vplivati na proizvodnjo hrane in krme ali povzročiti izgube biotske raznovrstnosti;

44.  zato poziva Komisijo, naj pri vprašanju posrednih sprememb v rabi zemljišč uporablja širši pristop in spodbuja ustrezno varstvo okolja v tretjih državah, ki so jih prizadele dvo- in večstranske sprememb v rabi zemljišč, da bo mogoče upoštevati emisije toplogrednih plinov zaradi sprememb v vzorcih rabe zemljišč; to bi lahko dosegli z uvedbo dodatnih trajnostnih zahtev za nekatere kategorije biogoriv, uvoženih iz tretjih držav;

45.  poudarja pomen novih tehnologij za razvoj obnovljivih virov energije in proizvodnjo bioenergije ter poudarja, da mora EU izkoristiti vsako inovacijo, ki je na voljo, da bi dosegla svoje cilje v zvezi z zmanjšanjem emisij CO2;

46.  poudarja pomembno vlogo obnovljivih virov energije, tudi inovativnega razvoja na tem področju, in da je nujno treba poiskati zmogljivejše rešitve glede skladiščenja, večanja energetske učinkovitosti in zagotavljanja učinkovitega prenosa energije, vključno z ustreznimi infrastrukturnimi ukrepi; priznava izjemno velik napredek v razvoju obnovljivih virov energije, ki so ga dosegle države članice, odkar so bili zastavljeni zavezujoči cilji do leta 2020, opozarja, da je pomembno nadaljevati ta pristop in določiti nadaljnje zavezujoče cilje za obnovljive vire energije do leta 2030, pri tem pa upoštevati možnost makroekonomskega učinka tega početja; poudarja, da bi s takim delovanjem pomagali uresničiti cilje za leto 2050, industriji dali gotovost glede naložb, ki jo potrebuje, bistveno zmanjšali emisije toplogrednih plinov, ustvarili delovna mesta, spodbujali energetsko neodvisnost EU ter krepili vodilno tehnološko vlogo ter industrijske inovacije; poudarja, da je doseganje ciljev, določenih v nacionalnih akcijskih načrtih za obnovljive vire energije, bistveno za doseganje splošnih ciljev EU do leta 2050; meni, da bi morala Komisija ukrepati, če nacionalni cilji ne bodo izpolnjeni;

47.   poudarja, da mora Komisija zagotoviti, da zaradi sprejetja takšnega cilja ne bodo zmanjšane spodbude za naložbe v druge oblike pridobivanja električne energije z nizkimi emisijami ogljika;

48.  poziva Komisijo, naj hkrati s poročilom o napredku vseh držav članic pri izpolnjevanju zakonskih zahtev v zvezi s proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, ki ga mora objaviti pred koncem leta 2012, in oceno, ali bodo cilji za leto 2020 doseženi, predlaga program ukrepov, s katerimi bo države članice, ki zaenkrat niso na poti k izpolnitvi zahtev, spodbudila k njihovemu izpolnjevanju;

49.  opozarja, da bo treba električna omrežja nadgraditi in razviti, predvsem za prenos energije iz obnovljivih virov, proizvedene na območjih z večjim potencialom, na primer vetrne energije iz Severnega morja ali sončne energije iz južne Evrope, in za prilagoditev decentralizirani proizvodnji energije iz obnovljivih virov;

50.  poudarja, da ima povečanje učinkovitosti rabe virov, kar je na primer mogoče doseči z recikliranjem odpadkov, boljšim ravnanjem z odpadki in spremembo vedenja, zelo pomembno vlogo pri doseganju strateških ciljev EU glede zmanjševanja emisij CO2;

51.  ugotavlja, da lahko kmetijska gospodarstva z izkoriščanjem že danes razpoložljivega znanja in tehnik postanejo samozadostna z vidika oskrbe z energijo, pri tem pa imajo možnost, da povečajo donosnost in ustvarijo okoljske koristi na podlagi lokalne proizvodnje bioenergije iz organskih odpadkov;

52.  ugotavlja, da bi bilo treba kmete v smislu učinkovite rabe virov spodbujati k boljšemu izkoriščanju potenciala bioplina in njegovih stranskih produktov pri nadomeščanju gnojil;

53.  v zvezi s tem poudarja pomen predelave živalskega gnoja, s čimer dobimo ne le obnovljiv vir energije, temveč tudi razbremenimo okolje in nadomestimo umetna gnojila v obliki mineralnih koncentratov; v zvezi s tem poudarja, da je treba v direktivi o nitratih predelan živalski gnoj opredeliti kot nadomestek za umetno gnojilo, če naj šteje živalski gnoj kot vir energije;

54.  poudarja, da je treba povečati energetsko samozadostnost na kmetijah, tako da se spodbudi pridobivanje energije iz obnovljivih virov na kmetijah, npr. z vetrnimi turbinami, sončnimi celicami in tehnologijo za biofermentacijo, kar bi zmanjšalo proizvodne stroške ter povečalo ekonomsko sposobnost preživetja kmetij z omogočanjem dodatnih prihodkov iz alternativnih virov.

Raziskave

55.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da se v programu Horizon 2020 in v evropskih partnerstvih za inovacije v okviru Unije inovacij prednostno obravnava potreba po razvoju vseh vrst trajnostnih nizkoogljičnih tehnologij, ki bi spodbudile konkurenčnost EU, spodbujale priložnosti za oblikovanje zelenih delovnih mest in zagotovile spremembo vedenja potrošnikov;

56.  poudarja, da je za razvoj in uveljavitev podnebno učinkovite kmetijske prakse, energetsko manj intenzivnih in manj onesnažujočih kmetijskih metod ter učinkovitejše proizvodnje energije nujno potrebno okrepiti prizadevanja in financiranje na področju raziskav; poleg tega ugotavlja, da že obstajajo alternativne rešitve, ki manj onesnažujejo in so energetsko učinkovitejše; meni, da so raziskave in razvoj na tem področju ključni za celovito izvajanje strateškega načrta za energetsko tehnologijo in da so zato potrebna dodatna vlaganja; poudarja, da je treba v zvezi s tem zagotoviti, da se bodo rezultati raziskav prenesli v prakso na ravni kmetijskih gospodarstev; pozdravlja predlog Komisije o oblikovanju novega okvira raziskav (Horizon 2020);

57.  poziva, naj bo proračunska podpora skladna z oceno, da je za polno izvajanje načrta SET potrebnih 50 milijard EUR iz javnih in zasebnih virov;

58.  poudarja, kako pomembne so raziskave in razvoj za razvoj energetsko učinkovitih tehnologij z nizkimi emisijami; poziva EU, naj prevzame vodilno vlogo pri raziskavah o podnebju prijaznih in energetsko učinkovitih tehnologijah ter na znanstvenem področju razvije tesno sodelovanje z mednarodnimi partnerji, pri tem pa naj poseben poudarek nameni čistim in trajnostnim tehnologijam, ki bodo do leta 2020 omogočile uresničitev ciljev iz načrta SET – vodilne pobude EU o nizkoogljičnih tehnologijah; poudarja, da je treba povečati sredstva za vse vrste energetskih raziskav v okviru programa Horizon 2020, zlasti za obnovljive vire energije; opozarja, da sedanja dodeljena finančna sredstva na energetskem področju znašajo le 0,5 % proračuna za obdobje 2007–2013 in da to ni v skladu s političnimi prednostnimi nalogami EU;

Zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida

59.  priznava pomen uporabe tehnologije zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida, kjer je to primerno za doseganje ciljev glede zmanjševanja emisij ogljika z najnižjimi možnimi stroški, in priznava, da bodo zamude pri postopkih in finančni primanjkljaji ter tudi pomanjkanje zavezanosti nekaterih držav članic verjetno upočasnili uresničitev ambicije Evropskega sveta, da se do leta 2015 vzpostavi delovanje do 12 predstavitvenih projektov zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida; poziva Komisijo, naj objavi akcijski načrt za zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida; priznava, da tehnologija zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida ne bo ustrezna v vseh okoliščinah, tudi leta 2050, temveč bo njihova uporaba omejena na velike obrate; poziva k podpori revolucionarnih tehnologij na drugih področjih, da bi povečali energetsko učinkovitost in zmanjšali porabo energije ter zagotovili rešitve zunaj okvira zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida;

60.  poziva Komisijo, naj predlaga, da se neporabljena sredstva za projekte zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida iz Evropskega načrta za oživitev gospodarstva prerazporedijo na alternativne predstavitvene projekte zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida;

Nacionalni načrti in načrti za posamezne sektorje

61.  ugotavlja, da sporazum iz Cancuna predvideva, da vse razvite države razvijejo strategije za nizke emisije ogljika;

62.  pozdravlja nizkoogljične strategije, ki so jih pripravile nekatere države članice EU, vendar poziva vse, naj jih izdelajo najpozneje do julija 2013; vztraja, da mora Komisija pripraviti zakonodajne predloge, ki bi zahtevali pripravo strategij, če se do konca leta 2012 vse države članice ne bi zavezale k temu;

63.  poziva Komisijo, naj oceni ustreznost teh načrtov glede na cilj iz Cancuna, da se svetovno povečanje temperature ohrani pod 2 oC nad predindustrijsko stopnjo;

64.  poziva Komisijo, naj zagotovi da bodo nacionalni načrti in načrti za posamezne sektorje neodvisno pregledani, da se oceni, ali je bila v celoti upoštevana potencialna uporaba najboljše možne tehnologije in ali so predlagani stroški v skladu z dogovorjeno prakso;

65.  pričakuje, da bo Komisija v celoti upoštevala načrte pri pripravi pobud politik in da bo izpostavila primere, ko industrijski sektorji niso pripravili takih akcijskih načrtov;

66.  poziva ustrezne industrijske skupine, naj pripravijo načrte za posamezne sektorje, ki bi predstavili, kako je mogoče doseči cilje glede zmanjševanja emisij ogljika v EU, vključno z obsegom potrebnih naložb in predvidenimi viri financiranja;

67.  pričakuje, da bodo Komisija in države članice podprle tiste sektorje, ki so izdelali načrte za nadaljnji razvoj pobud in partnerstev, ki iz teh načrtov sledijo, za razvoj prodornih tehnologij za zmanjšanje ogljika v zadevnih energetsko intenzivnih panogah;

68.  poziva Komisijo, naj vsakih 3 do 5 let posodobi načrt in napoved za obdobje do leta 2050 ter poveže sektorske in regionalne načrte ter načrte držav članic v posodobljeno različico svojih načrtov; modeli in metodologije, ki se v ta namen uporabijo, morajo biti popolnoma pregledni;

69.  poudarja, da je za dosego nizkoogljičnega gospodarstva potrebna mnogo učinkovitejša uporaba virov; zato poziva države članice, naj razvijejo ali okrepijo obstoječe strategije za učinkovito rabo virov ter jih do konca leta 2013 vključijo v nacionalne politike za rast in delovna mesta;

Proizvodnja električne energije

70.  opozarja, da se bo povpraševanje po energiji v svetu do leta 2035 povečalo za več kot 30 %, zaradi česar se bo povečala svetovna konkurenca za vire energije;

71.  meni, da morajo imeti države članice kar največ možnih sredstev za dosego proizvodnje energije z nizkimi emisijami ogljika (vključno z obnovljivimi viri energije, jedrsko energijo, uporabo tehnologij zajemanja in shranjevanja CO2 ter trajnostno pridobljeno biomaso) ter nobena možnost ne sme biti izključena iz razpona tistih, ki so na razpolago za dosego teh zahtev;

72.  poziva Komisijo, naj posebno budno spremlja selitev proizvodnje energije iz sistema EU za trgovanje z emisijami in naj bo pri tem pozorna na države članice, ki imajo energetske medsebojne povezave z državami zunaj EU;

73.  poziva Komisijo, naj oceni učinkovitost mehanizmov, ki omogočajo tekoče delovanje trgov električne energije v nizkoogljičnem gospodarstvu, in po potrebi predstavi zakonodajne predloge za boljše povezovanje čezmejnih trgov električne energije ter druge ukrepe za obravnavo potrebe, da se določi ravnovesje in razpoložljivost proizvodne zmogljivosti;

74.  poziva EU, naj se zaveže odpravi emisij ogljika v energetskem sektorju do leta 2050;

75.  poziva države članice in Komisijo, naj bolj vlagajo v energetsko infrastrukturo, ki je potrebna za prehod v energetsko trajnostno gospodarstvo; poudarja, da bi morala biti Evropa v samem vrhu na področju razvoja standardov in interoperabilnih internetnih tehnologij, povezanih z energijo, in energetsko učinkovitih aplikacij IKT, kamor sodijo zlasti pametna omrežja, popolna in pravočasna uvedba avtomatizacije stavb, npr. pametnih števcev, katerih zasnova naj bi koristila uporabnikom, ter posodobitev in razvoj medsebojno povezanega evropskega nadomrežja električne energije in infrastrukture za utekočinjeni zemeljski plin; v zvezi z medregionalnimi povezavami poudarja potrebo po začetku naložbenega načrta zlasti na podlagi svežnja o energetski infrastrukturi EU, da bi zagotovili veliko raznolikost virov oskrbe z energijo; poziva Komisijo, naj predlaga praktične rešitve za učinkovito vključevanje velikih količin energije z obnovljivih virov s spodbujanjem tržnih pravil, ki omogočajo učinkovito in pregledno mednarodno izmenjavo električne energije; zato poziva k hitremu združevanju in uporabi čezmejnih trgov električne energije; priznava nujno potrebo po dolgoročni viziji, saj je za izgradnjo energetske infrastrukture z dolgo življenjsko dobo potrebnih več let; pozdravlja poudarek na energetski infrastrukturi v predlaganem instrumentu za povezovanje Evrope;

76.  opozarja na dejstvo, da trenutni 20-odstotni cilj temelji na prispevku jedrske energije v mešanico energetskih virov v nekaterih državah članicah; ugotavlja, da je v poročilu Mednarodne agencije za energijo World Energy Outlook 2011 predstavljen scenarij manjše uporabe jedrske energije, v skladu s katerim naj bi bil porast svetovnih emisij CO2 v energetskem sektorju srednjeročno občutno višji zaradi povečane porabe fosilnih goriv; meni, da odločitev nekaterih držav članic, da ustavijo nekatere obstoječe jedrske reaktorje, ne bi smela služiti kot utemeljitev za zmanjšanje njihove ravni ambicioznosti v sedanjih podnebnih politikah; poudarja, da bi bilo treba po mnenju Mednarodne agencije za energijo pri doseganju cilja povečanja svetovne povprečne temperature za največ 2 °C pospešiti razvoj in uporabo tehnologij zajemanja in shranjevanja CO2 tako v premogovnih kot v plinskih elektrarnah; vendar ugotavlja, da so tovrstne tehnologije zajemanja in shranjevanja CO2 še vedno v testni in predkomercialni fazi, zato bi bilo treba razmisliti o alternativnih scenarijih, kot so scenariji o obnovljivih virih energije in energetski učinkovitosti na visoki ravni; zato poziva k povečani podpori razvoju in uporabi prodornih tehnologij, da bi povečali energetsko učinkovitost in ločili gospodarsko rast od porabe energije;

77.  meni, da bi lahko z uresničitvijo teh ciljev do leta 2050 brez vnaprejšnjih sodb o mešanici energetskih virov držav članic zmanjšali porabo, povečali varnost in zanesljivost oskrbe z energijo ter obvladali nestabilnost cen energije, s čimer bi zagotovili poštene in konkurenčne cene energije za odjemalce in podjetja ter povečali konkurenčnost EU in rast zaposlovanja;

Industrija

78.  vztraja, da se mora EU pri podpiranju „zelenega gospodarstva“ zavedati pomena naložb, ki jih izvajajo obstoječe industrijske panoge in so namenjene za občutno povečanje učinkovitosti porabe virov in emisij CO2 in doseganje ciljev strategije EU 2020 o ustvarjanju zelenih delovnih mest; poudarja, da bi moralo bolj zeleno gospodarstvo podpreti konkurenčnost in inovativnost v vseh sektorjih, tako da bi se osredotočilo na področja, kjer so izboljšave gospodarsko in okoljsko učinkovitejše;

79.  poziva Komisijo, naj razišče inovativne finančne instrumente za naložbe v nizkoogljično gospodarstvo;

80.  poziva države članice in Komisijo, naj podprejo oblikovanje inovativnih grozdov za razvijanje regionalnih in nacionalnih rešitev;

Promet

81.  se strinja z zahtevo iz načrta Komisije za enotni evropski prometni prostor za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 60 % do leta 2050 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 v EU; poleg tega poziva Komisijo, naj predlaga vmesne cilje zmanjšanja emisij za sektor, da bi zagotovili sprejetje zadostnih ukrepov na zgodnji stopnji;

82.  pozdravlja napredek, ki so ga dosegli proizvajalci vozil pri zmanjševanju emisij CO2 osebnih avtomobilov od leta 2007, ter poudarja, kako pomembno je pospeševanje nadaljnjih izboljšav na področju učinkovitosti porabe goriv; potrjuje, da bi morala Komisija pri pripravi prihodnjega pregleda predlagati načine, kako zagotoviti, da bi povprečne emisije CO2 novih avtomobilov dosegle dogovorjen cilj za leto 2020, to je največ 95 g/km; poziva Komisijo, naj okrepi dialog in sodelovanje v Mednarodni pomorski organizaciji, da bi zagotovil vključitev sektorja pomorskega prometa v obveznosti zmanjšanja CO2;

83.  opominja, da bi morala Komisija v skladu z Direktivo 2009/29/ES do 31. decembra 2011 oceniti napredek Mednarodne pomorske organizacije na področju emisij iz pomorskega prometa; poziva Komisijo, naj v svoj časovni načrt vključi pomorski promet, in naj v primeru, da ne bo sprejet mednarodni sporazum o zmanjšanju emisij iz pomorskega prometa, predlaga zakonodajo za vključitev teh emisij v obveznosti Unije za zmanjšanje emisij z namenom, da predlagani akt začne veljati do leta 2013;

84.  poziva Komisijo, naj predstavi predloge za izboljšanje učinkovitosti goriva težkih tovornih vozil in v svojem pregledu zakonodaje o emisijah lahkih tovornih vozil leta 2013 bolj upošteva potrebo po izboljšanju učinkovitosti goriva za zmanjšanj stroškov za podjetja, ki izhajajo iz zvišanja cen goriva;

85.  poziva Komisijo, naj kupcem vseh vrst potniških in tovornih vozil omogoči jasnejši pregled nad učinkovitostjo goriva v njihovih vozilih ter predlaga že dolgo odlašane predloge reforme direktive o označevanju, ki bi obsegali vse oblike pospeševanja prodaje;

86.  poziva Komisijo, naj sprejme takojšnje ukrepe za zagotovitev, da bi preskusni cikli, ki se uporabljajo za ocenjevanje emisij iz novih avtomobilov natančno odražali realnost uporabe teh vozil v normalnih voznih razmerah;

87.  priznava prizadevanje nekaterih držav članic, da bi oblikovale infrastrukturo za ponovno polnjenje baterij/goriva za spodbujanje uporabe električnih vozil in vozil z izjemno nizkimi emisijami ogljika, ter poziva Komisijo, naj predlaga niz minimalnih zahtev v vsaki državi članici, da bi vzpostavila vseevropsko mrežo;

88.  poziva Komisijo in države članice, naj z namenom zmanjšanja emisij onesnaževal v prometu kot prednostno nalogo obravnavajo naložbe v razvoj vseevropskega pametnega energetskega omrežja, ki bo sposobno izkoristiti energijo, vključno z energijo iz obnovljivih virov, na lokalni in regionalni ravni, in ki bo pripomoglo k razvoju infrastrukture, potrebne za uporabo električnih vozil;

89.  meni, da je potreben kulturni premik k trajnejšim oblikam prevoza; zato poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo nove oblike naložb za poenostavitev spremembe načina prevoza v prid okoljsko prijaznejših načinov prevoza ter zmanjšanje potrebe po prevozu, med drugim z uporabo informacijskih tehnologih ter prek prostorskega načrtovanja;

90.  poudarja, da je internacionalizacija zunanjih stroškov prevoza v cene prevoza, porazdeljena glede na stopnjo onesnaževanja, bistveni izziv za spodbujanje varčevanja z energijo in energetsko učinkovitost, ter da bo povečana uspešnost imela za posledico okolju prijazno izbiro načina prevoza;

91.  poziva k zagotavljanju skladnosti s prednostnimi nalogami načrta predvidenih naložb v novo prometno infrastrukturo in opozarja, da obstaja nevarnost, da v naslednjih dveh desetletjih med letoma 2010 in 2030 1500 milijard EUR ne bo usmerjenih v prednostne naloge nizkoogljičnosti, kot je zahtevala Komisija; zato poudarja, da je treba „ozeleniti“ proračun EU za infrastrukture, zlasti v povezavi s strukturnimi in kohezijskim skladom;

92.  pozdravlja predlagane nove smernice za vseevropsko prometno omrežje in pomembnost, ki se namenja razvoju železniških koridorjev za potniški in tovorni promet; poziva Komisijo, naj čim prej predstavi strategijo za uporabo alternativnih goriv in novih tehnologij v prometu; spodbuja države članice, naj nujno izvajajo ukrepe enotnega evropskega neba in tako izboljšajo učinkovitost zrakoplovov in upravljanja prometa;

93.  poziva Komisijo in države članice, naj v celoti izvajajo zakonodajo o letalstvu v sistemu EU za trgovanje s pravicami do emisij toplogrednih plinov;

Kmetijstvo

94.  poziva Komisijo, naj predlaga posebne ukrepe za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in spodbujanje večje učinkovitosti pri rabi kmetijskih površin ter za zmanjšanje rabe gnojil na osnovi fosilnih goriv, pri tem pa naj upošteva zlasti vlogo kmetijstva kot sektorja za pridelavo živil (in ne goriva); prav tako meni, da mali kmetje morda potrebujejo usposabljanje in tehnično pomoč na tem področju; Komisijo poziva tudi, naj pospeši raziskave na področju delovanja različnih vrst kmetijstva in učinkovitih kmetijsko-okoljskih praks ter naj pri tem ustrezno upošteva prevladujoče podnebne pogoje;

95.  meni, da lahko kmetijski sektor veliko prispeva k boju proti podnebnim spremembam, ustvarjanju novih delovnih mest na podlagi zelene rasti; ugotavlja, da z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov v kmetijskem sektorju vsi pridobijo, saj povečuje dolgoročno gospodarsko in agronomsko smotrnost kmetij; poziva, naj skupna kmetijska politika vključuje cilje za uporabo trajnostne energije;

96.  poudarja, da naj bi skupna kmetijska politika po letu 2013 po pričakovanjih povečala ta prispevek; priznava, da je kmetijstvo že znatno zmanjšalo emisije s tem, ko je izboljšalo učinkovitost proizvodnje; kljub temu pa ugotavlja, da so dolgoročno zmožnosti kmetijstva za zmanjšanje emisij precejšnje (do leta 2050 bo kmetijski sektor lahko zmanjšal emisije drugih snovi razen CO2 za 42–49 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990), a bi jih lahko imeli za razmeroma omejene v primerjavi z drugimi sektorji; poudarja, da morajo vse države, ki so največje onesnaževalke, ustrezno prispevati;

97.  podpira, da bi zeleno komponento skupne kmetijske politike namenili za vseevropsko shemo spodbud, usmerjeno v spodbujanje učinkovite rabe hranil, energetske in podnebne učinkovitosti z osredotočanjem na povečanje vezave ogljika v tleh, nadaljnje zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in boljše ravnanje s hranili; namen te sheme bi bil z učinkovitejšim ravnanjem z omejenimi naravnimi viri zagotoviti konkurenčnost kmetij in dolgoročno zanesljivo oskrbo s hrano;

98.  zahteva izvajanje potrebnih ukrepov v okviru skupne kmetijske politike– vključno s financiranjem raziskav, izobraževanjem, pomočjo za naložbe in drugimi pobudami na podlagi spodbud – da bi spodbudili in omogočili izkoriščanje ostankov iz kmetijstva in gozdarstva za proizvodnjo trajnostne energije;

99.   opozarja, da bi bilo treba z izboljšanimi praksami v kmetijstvu in gozdarstvu povečati zmogljivost sektorja za zadrževanje in vezavo ogljika v tleh in gozdovih; hkrati opozarja, da so lastniki gozdov večinoma tudi kmetje; poudarja tudi, da si je EU zastavila za cilj omejiti krčenje gozdov, do katerega prihaja po vsem svetu, zlasti v državah v razvoju, in ustaviti izgubljanje gozdnih površin po svetu najpozneje do leta 2030;

100.   poudarja, kako pomembno je razviti ustrezne ukrepe in/ali mehanizme za dejansko finančno priznanje vloge kmetijstva in gozdarstva pri skladiščenju ogljika;

101.   poudarja, da trajnostno izkoriščanje gozdov prispeva k zmanjšanju emisij CO2 in da je treba zato z ukrepi v okviru drugega stebra kmetijske politike omogočiti gospodarjenje z gozdovi tudi na težavnih lokacijah;

102.   poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti pogozdovanju, saj je edini način za naravno povečanje ponorov ogljika in vir lesa za namene bioenergije;

103.   poziva k strategiji EU za rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvo (LULUCF), da bi zagotovili stalnost in okoljsko vzdržnost prispevka tega sektorja k zmanjševanju emisij; poziva države članice, naj razvijejo nacionalno politiko za uresničevanje blažitvenega potenciala v svojem sektorju rabe zemljišč, sprememb rabe zemljišč in gozdarstva, upoštevaje načelo subsidiarnosti, saj bi na ta način lahko pridobili dragocene izkušnje; poudarja, da je treba vlagati v znanstvene raziskave o zmogljivosti skladiščenja in emisij iz omenjenih dejavnosti;

104.   meni, da je mogoče doseči dolgoročno konkurenčnost le z oblikovanjem zdravih, biološko raznovrstnih kmetijskih ekosistemov, odpornih na podnebne spremembe, in z ustrezno skrbjo za omejene naravne vire, kot so tla, voda in zemljišča;

105.   poudarja, da so varstvo, vrednotenje in ponovna vzpostavitev biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev bistveni za dosego nizkoogljičnega gospodarstva;

106.   poudarja, da mora Komisija poudariti vključevanje vprašanj, povezanih s podnebjem, da bi ustvarila skladnost med politikami, kot so politike na področju industrije, raziskav, energije, biotske raznovrstnosti, trgovine, razvoja, kmetijstva, inovacij, prometa, dobrega počutja živali ter strategija Evropa 2020; meni, da bi neoporečno in strateško upravljanje potenciala kmetijskega sektorja pripomoglo, da bi Evropa postala konkurenčen akter v svetovnem nizkoogljičnem gospodarstvu prihodnosti;

107.   poudarja, da bi morala biti prehranska veriga krajša in bolj pregledna ter bi bilo treba spodbujati porabo lokalno proizvedene hrane, vključno s podporo za lokalne in regionalne trge, da bi se zmanjšale emisije iz kmetijske pridelave, ki so povezane s prevozom; poudarja, da bi selitev evropske večnamenske proizvodnje in predelave v države nečlanice EU negativno vplivala na evropsko dodano vrednost ter na cilje v zvezi s podnebjem;

108.   meni, da bi z boljšim upravljanjem živalske krme, tudi z vključevanjem stročnic v kolobarjenje ter s povečanjem raznolikosti stročnic v mešanicah za trajne pašnike, da bi proizvedli več krme na kmetijah, lahko zmanjšali odvisnost od uvožene krme, ki povzroča veliko emisij ogljika; meni, da bi se s tem znižali tudi stroški kmetov za krmo, pri čemer bi se zaradi boljšega upravljanja tal tudi povečala zmožnost zadrževanja vode v tleh in odpornost proti škodljivcem;

Financiranje

109.   podpira predloge Komisije za večletni finančni okvir 2014–2020, da se zagotovijo namenska finančna sredstva za povečanje naložb ter se spodbujata razvoj in uporaba nizkoogljičnih tehnologij; podpira namero, da se sredstva za financiranje v zvezi s podnebjem pridobijo iz večletnega finančnega okvira in da se 20 % sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj nameni za obnovljive energije in energetsko učinkovite naložbe, vztraja pa, da je treba pri tem poskrbeti za učinkovit nadzor; priporoča, da Komisija zagotovi, da se to financiranje uporabi posebej za pomoč državam članicam z velikim potencialom za zmanjšanje emisij mnogo pod obstoječimi cilji, ki pa jim primanjkuje zmogljivosti za potrebne naložbe;

110.   opozarja, da je treba pri oblikovanju politik za zagotavljanje in podpiranje predhodnih naložb, ki bodo prispevale k večjemu številu obnovljivih virov energije, upoštevati sedanjo finančno in gospodarsko krizo, da bi dolgoročno zmanjšali stroške energije in izboljšali energetsko učinkovitost na področjih dobave energije in prevoza;

111.   opozarja, da so dolgoročni gospodarski stroški neukrepanja na področju preprečevanja podnebnih sprememb veliko višji od kratkoročnih stroškov takojšnjega odločnega in učinkovitega ukrepanja;

112.   izraža upanje, da bodo hitro določeni konkretni in merljivi cilji za vsak sektor, da bi spodbudili zasebne naložbe ter zaupanje in sodelovanje med njimi, obenem pa bi spodbujali boljšo uporabo evropskih sredstev; poudarja, da lahko obnovljivi viri energije, inovacije ter razvoj in uporaba prodornih tehnologij prispevajo k boju proti podnebnim spremembam, obenem pa pomagajo pri prepričevanju partnerjev EU po vsem svetu o tem, da je zmanjševanje emisij izvedljivo tudi brez zmanjševanja konkurenčnosti in ogrožanja delovnih mest; meni, da je bistveno, da EU in njene države članice dajejo zgled pri vzpostavljanju sistema za naložbe v nove energetsko učinkovite in nizkoogljične tehnologije; poziva k okrepitvi obstoječih sistemov financiranja, da bi dosegli cilje časovnega načrta, pa tudi k čim prejšnjemu začetku razprav o finančnih instrumentih, ki jih je treba pripraviti, ter k omogočanju boljših sinergij med nacionalnimi in evropskimi sistemi financiranja; meni, da so lahko sistemi financiranja iz več virov učinkovito orodje; poudarja pomembno vlogo financiranja iz regionalnih skladov in skladov kohezijske politike kot glavnega instrumenta sofinanciranja regionalnih ukrepov za prehod na nizkoogljično gospodarstvo; meni, da bi bilo treba velik del sredstev za programsko obdobje 2014–2020 nameniti doseganju ciljev načrta do leta 2050;

113.   meni, da prodaja pravic iz sistema EU za trgovanje z emisijami na dražbi zaradi nizke cene ogljika ne bo pripomogla k zbiranju sredstev za vlaganje v podnebje po pričakovanjih; opominja, da je treba najmanj 50 % prihodkov od dražb ponovno naložiti v podnebne ukrepe tako v EU kot v državah v razvoju in poziva Komisijo, naj dejavno spremlja, kako države članice te dohodke porabljajo, ter o tem letno poroča Parlamentu; poziva, naj države članice učinkovito porabljajo prihodke od dražb, da bi spodbujale raziskave, razvoj in inovacije z namenom doseganja dolgoročnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov;

114.   poziva Komisijo, naj od leta 2013 zbira informacije v zvezi z uporabo sredstev, ki izhajajo iz dražb sistema trgovanja z emisijami, ter letno objavi poročilo, v katerem primerja, v kolikšni meri vsaka država članica ta sredstva uporablja za spodbujanje razvoja nizkoogljičnih tehnologij in drugih sredstev za omejitev emisij toplogrednih plinov;

115.   poziva Komisijo, naj predlaga, da bi države članice namenile delež sredstev od dražb za zagotavljanje dodatnega financiranja EU v podporo inovacij prek načrta SET ali podobnih pobud;

116.   poziva Komisijo, naj razišče in pretehta dopolnilne in inovativne vire financiranja, tudi morebitno uporabo sredstev za regionalni razvoj, da bi nadalje spodbujala razvoj in uporabo nizkoogljičnih tehnologij;

117.   poudarja, da je nujno treba obravnavati okolju škodljive subvencije v okviru časovnega načrta; poziva k usklajenim ukrepom, namenjenim opredelitvi in postopni odpravi okolju škodljivih subvencij do leta 2020, s čimer bi podprli konsolidacijo proračuna in prehod k trajnostnemu gospodarstvu; poziva Komisijo, naj pred koncem leta 2013 objavi sporočilo, v katerem bodo navedena vsa sredstva, ki se uporabljajo v proračunu EU za upravičenje finančne podpore, neposredno ali prek držav članic, za dejavnosti, ki so v nasprotju s cilji načrta za nizkoogljično gospodarstvo;

118.   poziva Komisijo in države članice, naj pospešijo izvajanje sporazuma med državami skupine G-20 o ukinitvi subvencij za fosilna goriva; poudarja, da mora biti izvajanje usklajeno na mednarodni ravni, da bi dosegli želeni učinek;

Dodatni ukrepi

119.   poziva Komisijo, naj pred koncem leta 2012 pripravi ambiciozne predloge za zmanjšanje emisij metana, črnega ogljika in fluoriranih toplogrednih plinov;

120.   opominja, da bi les lahko nadomestil materiale z največjimi emisijami ogljika, med drugim v gradbeništvu, ter poziva, naj se določi jasna hierarhija uporabe trajnostno posekanega lesa, s čimer bi se zagotovila skladnost s cilji podnebja in učinkovitosti virov; meni, da je mogoče trajnostno bioenergijo pridobiti iz odpadkov, nekaterih ostankov in industrijskih stranskih proizvodov, če se določijo zadostna varovala pred izgubo ogljika v tleh in biotske raznovrstnosti ter neposrednih emisij zaradi prestavitve drugih uporab istega materiala;

121.   opozarja, da ima gradbeništvo velik ekološki odtis, saj porabi velike količine neobnovljivih naravnih virov in energije ter je odgovorno za velik del emisij ogljikovega dioksida; poudarja, da uporaba obnovljivih gradbenih materialov zmanjšuje porabo naravnih virov in okoljsko škodo; zato poziva Komisijo, naj bolje upošteva nizkoemisijski značaj in energetsko učinkovitost gradbenih materialov skozi ves življenjski krog ter naj v gradbeništvu spodbuja uporabo ekološko trajnostnih in obnovljivih materialov z nizkimi emisijami, kot je na primer les; opozarja, da les med rastjo nase veže ogljik, tako da gre za ogljično nevtralen material;

o
o   o

122.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2012 o diskriminatornih internetnih straneh in reakcijah vlad (2012/2554(RSP))

P7_TA(2012)0087 RC-B7-0152/2012

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 2, 3, 4 in 6 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), členov 2, 3, 4, 9, 10, 18, 19, 20, 21, 26, 45, 49, 56, 67, 83 in 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropske konvencije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/913/PNZ z dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazenskopravnimi sredstvi(1),

–  ob upoštevanju Direktive 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic(2),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost(3),

–  ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije Viviane Reding z dne 11. februarja 2012 o spletni strani stranke PVV(4),

–  ob upoštevanju člena 110(4) Poslovnika,

A.  ker je na začetku februarja 2012 nizozemska Stranka za svobodo (Partij voor de Vrijheid – PVV) odprla spletno prijavno točko „Meldpunt Midden en Oost Europeanen“, na kateri je pozvala ljudi, naj poročajo o težavah zaradi „množičnega priseljevanja delavcev iz srednje ali vzhodne Evrope“, predvsem Poljakov, Romunov in Bolgarov; ker obiskovalce spletnega mesta sprašujejo predvsem, ali so naleteli na kakršne koli težave v smislu asocialnega vedenja in ali so izgubili zaposlitev zaradi državljana katere od navedenih držav;

B.  ker je prosto gibanje državljanov v Evropski uniji določeno v členu 21 PDEU, prosto gibanje delavcev v Evropski uniji pa v členu 45 PDEU;

C.  ker je pravica do varstva pred diskriminacijo na podlagi državljanstva določena v členu 18 PDEU, pravica do varstva pred diskriminacijo na podlagi rase ali narodnosti pa v členu 10 PDEU;

D.  ker je pravica do svobode misli določena v členu 10, pravica do svobodnega izražanja pa v členu 11 Listine o temeljnih pravicah;

E.  ker Evropska unija temelji na vrednotah demokracije in pravne države, kot je določeno v členu 2 PEU, ter na nedvoumnem spoštovanju temeljnih pravic in svoboščin, kot je določeno v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropski konvenciji o človekovih pravicah;

F.  ker morajo države članice vsem državljanom EU zagotoviti, da niso diskriminirani ali stigmatizirani, kadar bivajo in delajo v Evropi;

G.  ker prijavna točka stranke PVV odkrito spodbuja diskriminacijo delavcev iz srednje- in vzhodnoevropskih držav Evropske unije ter ustvarja razkol med skupnostmi v nizozemski družbi;

H.  ker spletno mesto stranke PVV ogroža prosto gibanje oseb in pravico do nediskriminacije, ki temeljita na direktivi 2004/38/ES in ustreznih členih pogodb;

I.  ker je nizozemska vlada s stranko PVV podpisala sporazum o parlamentarni podpori, zaradi česar lahko računa na večino v nizozemskem parlamentu;

J.  ker nizozemska vlada doslej še ni uradno obsodila prijavne točke stranke PVV;

K.  ker je postavitev te prijavne točke sprožila ostro razpravo na Nizozemskem in so številne politične stranke, mediji, voditelji malih in srednjih podjetij ter drugih družb, voditelji iz civilne družbe in posamezni državljani obsodili pobudo stranke PVV; ker so bile sprožene številne protipobude, kot na primer spletno mesto, na katerem je mogoče poročati o pozitivnih izkušnjah s Poljaki;

L.  ker so veleposlaniki desetih držav srednje in vzhodne Evrope na Nizozemskem odločno nasprotovali temu spletnemu mestu in pri tem navedli, da „spodbuja negativno dojemanje določene skupine državljanov EU v nizozemski družbi“;

M.  ker po navedbah v najnovejših študijah, ki jih je izvedla Univerza Erasmus iz Rotterdama(5), delavci migranti iz srednje in vzhodne Evrope občutno prispevajo k nizozemskemu gospodarstvu in trgu dela;

N.  ker je predanost nizozemske vladne politike evropskemu povezovanju v zadnjih letih močno upadla, kar dokazuje stališče sedanje nizozemske vlade do vprašanj, kot sta širitev schengenskega območja in prosto gibanje delavcev;

O.  ker obstaja resnično tveganje, da se podobne prijavne točke odprejo tudi v drugih državah članicah;

1.  odločno obsoja spletno mesto stranke PVV, saj je v nasprotju s temeljnimi evropskimi vrednotami človekovega dostojanstva, svobode, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic ter utegne uničiti temelje Unije, torej pluralizem, nediskriminacijo, strpnost, pravičnost, solidarnost in svobodo gibanja;

2.  meni, da je prijavna točka stranke PVV zlonamerna pobuda, katere cilj je ustvariti razkol v družbi ter pridobiti politično korist na račun delavcev iz srednje in vzhodne Evrope;

3.  odločno poziva predsednika vlade Marka Rutteja, naj v imenu nizozemske vlade obsodi to obžalovanja vredno pobudo in se od nje oddalji; nadalje poudarja, da je obveznost vseh vlad Evropske unije zagotavljati pravici do prostega gibanja in nediskriminacije, ter zato poziva Evropski svet, naj uradno obsodi prijavno točko stranke PVV, saj ogroža ti pravici in sramoti evropske vrednote in načela;

4.  poziva nizozemsko vlado, naj si ne zatiska oči pred politiko Stranke za svobodo, ki je v nasprotju s temeljnimi vrednotami EU;

5.  poziva nizozemske oblasti, naj raziščejo, ali je zaradi te pobude prišlo do spodbujanja sovraštva in diskriminacije;

6.  poudarja, da so delavci iz držav, ki so k EU pristopile leta 2004 in leta 2007, pozitivno vplivali na gospodarstva držav članic in niso povzročili resnih motenj na njihovih trgih dela, temveč so občutno prispevali k trajni gospodarski rasti v EU;

7.  poziva nizozemsko vlado, naj hitro odgovori na pisma Komisije glede načrtovane zakonodaje, ki utegne kršiti Direktivo 2004/38/ES o pravici državljanov EU in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ter naj se odzove na pozive, ki jih je v svojih resolucijah izrazil Evropski parlament;

8.  poziva Komisijo in Svet, naj si po najboljših močeh prizadevata za ustavitev širjenja ksenofobne drže, kakršna je tista, ki se izraža na tem spletnem mestu, ter naj zagotovita učinkovito izvajanje okvirnega sklepa o boju proti rasizmu in ksenofobiji v vseh državah članicah;

9.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Svetu Evrope ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 328, 6.12.2008, str. 55. (2) UL L 158, 30.4.2004, str. 77. (3) UL L 180, 19.7.2000, str. 22. (4) http://ec.europa.eu/commission_2010-2014/reding/multimedia/news/2012/02/20120211_en.htm (5) Arbeidsmigranten uit Polen, Roemenie en Bulgarije in Den Haag. Sociale leefsituatie, arbeidpositie en toekomstperspectief, Prof. Godfried Engbersen, Afdeling Sociologie Universiteit Rotterdam.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2012 o izidu predsedniških volitev v Rusiji (2012/2573(RSP))

P7_TA(2012)0088 B7-0177/2012

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in Rusko federacijo, ki je začel veljati leta 1997 in je bil podaljšan do nadomestitve z novim sporazumom,

–  ob upoštevanju tekočih pogajanj o novem sporazumu, ki bo zagotovil nov celostni okvir za odnose med EU in Rusijo, ter partnerstva za modernizacijo, sklenjenega leta 2010,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih poročil in resolucij o Rusiji, zlasti resolucij z dne 16. februarja 2012(1) o bližnjih predsedniških volitvah v Rusiji, z dne 14. decembra 2011(2) o volitvah v dumo, predvsem njegovih kritik o poteku volitev v dumo, in z dne 7. julija 2011(3) o pripravah na volitve v dumo Ruske federacije decembra 2011,

–  ob upoštevanju skupne izjave Urada OVSE za demokratične institucije in človekove pravice, parlamentarne skupščine OVSE in parlamentarne skupščine Sveta Evrope o predhodnih in sklepnih ugotovitvah z dne 5. marca 2012,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 4. marca 2012 o predsedniških volitvah v Rusiji 4. marca 2012 ter njenih govorov z dne 14. decembra 2011 v Strasbourgu o vrhunskem srečanju med EU in Rusijo ter z dne 1. februarja 2012 v Bruslju o političnih razmerah v Rusiji,

–  ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

A.  ker EU kot ruska strateška partnerica in neposredna soseda pozorno spremlja volilni proces in javno razpravo ter močno razširjene proteste, ki še vedno potekajo v Rusiji zaradi volitev v dumo decembra 2011 in predsedniških volitev, ki so potekale dne 4. marca 2012;

B.  ker je še vedno prisotna velika zaskrbljenost zaradi dogodkov v Ruski federaciji, povezanih s spoštovanjem in zaščito človekovih pravic ter upoštevanjem skupno sprejetih demokratičnih načel, volilnih predpisov in postopkov; ker je Ruska federacija polnopravna članica Sveta Evrope in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi ter se je s tem zavezala k spoštovanju načel demokracije in človekovih pravic;

C.  ker je Evropsko sodišče za človekove pravice 12. aprila 2011 razsodilo proti okornim postopkom za registracijo političnih strank v Rusiji, ki niso v skladu z volilnimi standardi, ki sta jih določila Svet Evrope in OVSE; ker omejevanje registracije političnih strank in kandidatov zavira politično konkurenco in pluralizem v Rusiji;

D.  ker so kljub nedavnim omejenim pobudam za izboljšanje volilnih predpisov splošna pravila še vedno pretirano zapletena ter v nekaterih primerih nejasna, kar vodi v nedosledno uporabo pravne podlage;

E.  ker so ruske oblasti poskušale diskreditirati nevladne organizacije, ki so bile vključene v opazovanje volitev, zlasti organizacijo Golos, ki je bila izgnana s svojega glavnega sedeža v Moskvi in predmet medijske kampanje, katere cilj je bil škodovati njenemu ugledu, njene regionalne pisarne pa so pregledali davčni inšpektorji; ker so bili tudi neodvisni mediji pod velikim pritiskom;

F.  ker je v skupni izjavi Urada OVSE za demokratične institucije in človekove pravice, parlamentarne skupščine OVSE in parlamentarne skupščine Sveta Evrope o predhodnih in sklepnih ugotovitvah z dne 5. marca 2012 zapisano, da ni bil svoboden in pravičen volilni proces zaradi ovadb potencialno konkurenčnih kandidatov pri procesu registracije kandidatov, neenake in pristranske medijske pokritosti in uporabe državnih sredstev v korist enega kandidata močno prilagojen temu kandidatu;

G.  ker je ruski narod, zlasti protestniki „belega traku“, s številnimi demonstracijami po volitvah v dumo 4. decembra 2011 izrazil svojo željo po večji demokraciji in celoviti reformi volilnega sistema;

1.  je seznanjen z rezultati predsedniških volitev v kontekstu predhodnih ugotovitev Urada OVSE za demokratične institucije in človekove pravice ter domačih organizacij za opazovanje volitev, na primer Golos, Graždanin Nabludatel, Zveze volivcev in predstavnikov političnih strank;;

2.  ob popolni podpori programu posodobitve, ki zajema dialog o gospodarskih in političnih reformah z namenom uvedbe in izvajanja reform za odpravo obstoječih pomanjkljivosti, poudarja potrebo po kritičnem sodelovanju z Rusijo;

3.  močno kritizira pomanjkljivosti in nepravilnosti pri pripravi in izvedbi teh volitev ter omejeno izbiro, ki so jo imeli volivci; poudarja, da med volilno kampanjo ruska radio in televizija nista namenila vsem kandidatom enake pozornosti, kar je v nasprotju z zakonskimi zahtevami; pozdravlja pomembno udeležbo civilne družbe v kampanji in poziva k celoviti in pregledni analizi vseh nepravilnosti ter uvedbi, okrepitvi in izvajanju demokratičnih pravil za prihodnje volitve; obžaluje pridržanje številnih protestnikov med demonstracijami v vsej Rusiji;

4.  poziva predsednika Medvedjeva, naj od besed preide k dejanjem in naj zagotovi sprejetje potrebnih reform političnega sistema, ter pričakuje, da bo novi ruski predsednik pripravljen nadaljevati te reforme, vključno z zelo potrebno poenostavitvijo pravil za registracijo političnih strank; poziva tudi k resni zavezanosti reševanju problemov medijske svobode ter svobode do zbiranja in izražanja; ponovno izraža pripravljenost EU na sodelovanje z Rusijo, tudi v okviru partnerstva za modernizacijo, da bi v se v Rusiji izboljšalo spoštovanje človekovih in temeljnih pravic, s čimer je povezano ključno vprašanje izpustitve političnih zapornikov, ter da bi se povečala učinkovitost neodvisnega sistema pravne države;

5.  spodbuja ruske oblasti in politične stranke, ki imajo svoje predstavnike v dumi, naj začnejo konstruktiven dialog s prodemokratičnimi protestniki in z opozicijo, da bi omogočili celovito reformo, preglednost in demokratičnost; poziva novoizvoljenega predsednika Vladimirja Putina, naj omili svoje izjave o protestnikih in naj z njimi začne iskren dialog o prihodnosti države;

6.  spodbuja različne demokratične skupine v ruski opoziciji, naj se tesneje povežejo okrog pozitivnega programa političnih reform ter tako ruskim državljanom ponudijo verodostojno alternativo;

7.  pozdravlja odločitev predsednika Dimitrija Medvedjeva, ki je generalnemu državnemu tožilcu odredil, naj preuči zakonitost 32 kazenskih postopkov, vključno z zaprtjem Mihaila Hodorkovskega; poziva novoizvoljenega predsednika Vladimirja Putina, naj odredi podobno revizijo postopka proti Sergeju Magnickemu;

8.  je seznanjen, da je duma uvodoma izrazila odobravanje osnutkov predsedniških zakonov, namenjenih celovitim spremembam političnega sistema, vključno s poenostavitvijo pravil za registracijo političnih strank in njihov dostop do volitev; poziva dumo, naj pri sprejemu potrebnih zakonov upošteva spremembe, ki so jih predlagale neregistrirane stranke; pričakuje, da bodo vse strani izkoristile priložnost in pred inavguracijo novoizvoljenega predsednika sprejele celovit sveženj reform, tudi za spremembo volilnega zakona; izraža močno željo po uspešnem izidu in polnem izvajanju vsem predlogov reform, o katerih je razpravljala delovna skupina Medvedjeva; je prepričan, da bi morala novi volilni zakon in registracija opozicijskih političnih strank zagotoviti temelje za svobodne in poštene volitve v dumo;

9.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, vladi in parlamentu Ruske federacije, Svetu Evrope in Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0054. (2) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0575. (3) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0335.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2012 o Kazahstanu 2012/2553(RSP))

P7_TA(2012)0089 RC-B7-0135/2012

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnih določb o zunanjem delovanju Unije iz člena 21 Pogodbe o Evropski uniji in postopka za sklepanje mednarodnih sporazumov iz člena 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju strategije EU za osrednjo Azijo,

–  ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med ES in Kazahstanom, ki je začel veljati leta 1999, zlasti člena 2 tega sporazuma (poglavje o splošnih načelih),

–  ob upoštevanju strategije EU za novo partnerstvo z osrednjo Azijo, ki jo je Evropski svet sprejel dne 21. in 22. junija 2007, in poročil o napredku z dne 24. junija 2008 in 28. junija 2010,

–  ob upoštevanju izjave Sveta o Kazahstanu z dne 24. maja 2011,

–  ob upoštevanju izjav EU o Kazahstanu v stalnem svetu OVSE z dne 3. novembra in 22. decembra 2011 ter 19. januarja, 26. januarja in 9. februarja 2012, pa tudi izjav visoke predstavnice EU/podpredsednice Catherine Ashton o dogodkih v Žanjaoznu z dne 17. decembra 2011 ter o parlamentarnih volitvah 15. januarja 2012 v Kazahstanu z dne 17. januarja 2012,

–  ob upoštevanju izjave o predhodnih ugotovitvah in sklepih misije Urada OVSE za demokratične institucije in človekove pravice za opazovanje parlamentarnih volitev, ki so potekale 15. januarja 2012,

–  ob upoštevanju izjave predstavnika OVSE za svobodo medijev z dne 25. januarja 2012 o položaju medijev v Kazahstanu,

–  ob upoštevanju izjave direktorja Urada OVSE za demokratične institucije in človekove pravice z dne 1. februarja 2012 o strogem nadziranju kazahstanske opozicije,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2011 o strategiji EU za osrednjo Azijo(1),

–  ob upoštevanju odstavka 23 svoje resolucije z dne 16. februarja 2012 o zasedanju Sveta Združenih narodov za človekove pravice(2),

–  ob upoštevanju člena 110(4) Poslovnika,

A.  ker bi lahko EU in Kazahstan od tesnejšega sodelovanja imela velike koristi in ker Parlament podpira ta cilj, pri čemer poudarja, da mora gospodarsko sodelovanje potekati skupaj s političnim ter temeljiti na politični volji, da se uresničijo in ohranijo skupne vrednote, saj ima Kazahstan pri družbeno-gospodarskem razvoju osrednje Azije ter pri stabilnosti in varnosti v tej regiji poglavitno vlogo;

B.  ker so se junija 2011 začela pogajanja o novem okrepljenem sporazumu med EU in Kazahstanom, ki bo nadomestil sedanji sporazum o partnerstvu in sodelovanju;

C.  ker je 17. februarja 2012 kazahstanski predsednik podpisal več zakonov, namenjenih izboljšanju pravne podlage za delovna razmerja, pravice delavcev in socialni dialog ter za okrepitev neodvisnosti sodstva;

D.  ker je bilo 16. decembra 2011 v nemirih v Žanjaoznu na zahodu Kazahstana, kjer se je na miroljubnih demonstracijah na glavnem trgu zbralo več kot 3000 ljudi v podporo naftnim delavcem, ki so od maja s stavko zahtevali višje plače in boljše pogoje ter pravico do izbire svojih sindikalnih predstavnikov, ubitih veliko ljudi, še več pa je bilo ranjenih;

E.  ker oblasti poročajo, da je umrlo 17 ljudi, neodvisna poročila in priče pa navajajo, da se je to zgodilo po tem, ko so policijske enote za obvladovanje izgredov napadle protestnike in začele streljati na civiliste, vključno z neoboroženimi stavkajočimi in njihovimi družinami; ker so kazahstanske oblasti po spopadih razglasile izredno stanje ter novinarjem in neodvisnim opazovalcem preprečile dostop do Žanjaozna; ker je bilo izredno stanje 31. januarja 2012 končno odpravljeno, po izjavah prič pa naj bi bilo smrtnih žrtev še veliko več; ker so regionalne oblasti družinam umrlih med temi dogodki obljubile finančno podporo;

F.  ker še vedno ni popolnoma jasno, kaj se je 16. decembra 2011 dejansko dogajalo v Žanjaoznu; ker so oblasti onemogočile komunikacijske povezave, nato pa so v izrednih razmerah, ki so trajale do 31. januarja 2012, nadzirale dostop do mesta; ker ustrahovanje in nasilni napadi na neodvisne medije ter ozračje strahu med državljani še naprej onemogočajo jasnejšo sliko o teh dogodkih; ker so kazahstanske oblasti v odgovor na dogodke v Žanjaoznu decembra 2011 povečale internetno cenzuro v državi in zdaj uporabljajo tehnologijo za prestrezanje vsebine komunikacij za ves internetni promet;

G.  ker je bilo od decembra 2011 aretiranih približno 43 ljudi, ki jim zdaj grozi šestletna zaporna kazen, med katerimi so tudi ugledni voditelji in aktivisti, ki so bili dejavni med stavko naftnih delavcev, na primer Talat Saktaganov, Roza Tuletajeva in Natalija Ažigaljeva; ker so 3. februarja 2012 v Uralsku zaradi suma organiziranja množičnih neredov v Žanjaoznu aretirali več mladih in jih obtožili sodelovanja v islamističnih dejavnostih;

H.  ker je kazahstanski predsednik pozval k temeljiti preiskavi teh dogodkov in v ta namen ustanovil vladno komisijo, ki jo vodi podpredsednik vlade, k sodelovanju v preiskavi pa povabil mednarodne strokovnjake, tudi iz Združenih narodov; ker proti številnim policistom teče preiskava zaradi neprimerne uporabe strelnega orožja, vendar doslej še nihče ni bil obtožen;

I.  ker se vrstijo poročila, da s pridržanimi grdo ravnajo in jih mučijo; ker je treba tudi te primere verodostojno preiskati in začeti ustrezne sodne postopke;

J.  ker po mnenju OVSE splošne volitve, ki so potekale 15. januarja 2012, niso bile v skladu s standardi te organizacije, saj so se dogajale številne nepravilnosti, za večjo priljubljenost vladajoče stranke pa so se uporabljali državni viri in slogani, zaradi česar niso bili izpolnjeni nujni pogoji za resnično pluralistične volitve, čeprav so bile tokrat tehnično dobro izvedene;

K.  ker je kazahstanski predsednik 6. januarja 2012 podpisal zakon o državni varnosti, ki varnostnim službam daje večje pristojnosti in potrjuje, da se lahko osebe, ki naj bi škodile ugledu države v svetu, označi za „destruktivne“ in se bodo morale soočiti s posledicami;

L.  ker se je v zadnjih nekaj mesecih stanje na področju človekovih pravic v Kazahstanu začelo slabšati, kot je opisano v izjavah EU v stalnem svetu OVSE in nedavnih izjavah predstavnika OVSE za svobodo medijev ter direktorja Urada OVSE za demokratične institucije in človekove pravice;

M.  ker so oblasti septembra 2011 sprejele zakon o religiji, po katerem se morajo vse verske skupnosti ponovno registrirati, vključuje pa tudi določbe, ki državljanom Kazahstana preprečujejo svobodno prakticiranje vere; ker vsi nedavno sprejeti zakoni o veroizpovedi, množičnih medijih ter nacionalni varnosti vsebujejo določbe, ki krepijo neliberalne značilnosti kazahstanskega političnega sistema in so v nasprotju z napovedanimi prizadevanji za demokratizacijo;

N.  ker je mestno sodišče v Aktavu odvetnico Natalijo Sokolovo, ki je zastopala naftne delavce, 8. avgusta 2011 obsodilo na šestletno zaporno kazen zaradi „podžiganja socialnih nemirov“ in „dejavnega sodelovanja v nezakonitih shodih“;

O.  ker je Kazahstan v upanju, da bi okrepil svoj ugled na mednarodni ravni, leta 2010 predsedoval Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi in se je zavezal vrsti demokratičnih reform, pa tudi spoštovanju osnovnih načel te organizacije;

P.  ker se nad opozicijskimi strankami in organizacijami Alga, Azat in socialističnim gibanjem Kazahstana, pa tudi nad neodvisnimi mediji, kot so časopisi Vzgljad, Golos Republik in Respublika ter satelitski kanal STAN TV, in nad neodvisnimi sindikati, vključno s sindikatom Žanartu, ter nad drugimi organizacijami civilne družbe v zadnjih dveh mesecih izvaja vse večja represija in ker sta bila med drugim pridržana predsednik stranke Alga Vladimir Kozlov in glavni urednik časopisa Vzgljad Igor Vinjavski; ker se je nedovoljenih protestov proti represiji 28. januarja 2012 v Almatiju udeležilo okoli 1000 ljudi, ki so javne organe pozvali, naj ustavijo politično preganjanje;

Q.  ker so opozicijske stranke napovedale, da 24. marca 2012 načrtujejo protestni shod v Almatiju, ki bo obeležil 100 dni od pobojev v Žanjaoznu;

R.  ker ima EU glede na to, da je bil Vladimir Kozlov kmalu po vrnitvi z obiska zasedanja Evropskega parlamenta in Evropske službe za zunanje delovanje aretiran in so mu onemogočili stik z zunanjim svetom, dodaten razlog za zaskrbljenost, in ker to kaže, da je treba ohraniti zmožnost evropskih institucij za dialog s številnimi akterji v partnerskih državah EU, ne da bi to imelo negativne posledice za sogovornike;

1.  poudarja pomen odnosov med EU in Kazahstanom ter krepitev političnega in gospodarskega sodelovanja, ki vključuje strateška področja, kot so demokracija, človekove pravice, okolje, energetika, trgovina in promet, poleg boja proti terorizmu, organiziranemu kriminalu in trgovini z mamili; poudarja, da so lansko leto zaznamovali okrepljeno sodelovanje, pogosta srečanja na visoki ravni in začetek pogajanj o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju;

2.  izraža globoko zaskrbljenost in izreka sožalje glede dogodkov v Žanjaoznu v Kazahstanu 16. decembra 2011, ko je 17 ljudi izgubilo življenje, 110 pa je bilo ranjenih;

3.  ostro obsoja policijo zaradi nasilnega ravnanja z miroljubnimi demonstranti v Žanjaoznu in poziva k neodvisni in verodostojni preiskavi dogodkov z mednarodnim sodelovanjem;

4.  napoveduje, da namerava pri odnosih s Kazahstanom v skladu s prakso pri odnosih z drugimi tretjimi državami nadaljevati dialog z akterji civilne družbe; pričakuje spoštovanje tega dialoga in poudarja, da mu dobrobit sogovornikov veliko pomeni;

5.  meni, da je bil glavni vzrok za poglobitev ljudskega nezadovoljstva pred dogodki sredi decembra 2011 slabo ukrepanje pri delavskem sporu v naftnem sektorju v zahodnem Kazahstanu; je prepričan, da so priznavanje pravice delavcev do organiziranja (v besedi in dejanju), vzajemno spoštljiv dialog med predstavniki sindikatov, delodajalci in organi oblasti, ponovna zaposlitev odpuščenih delavcev ali nova delovna mesta zanje, podpora družin, ki so jih posledice nedavnih dogodkov hudo prizadele, ter gradnja zaupanja v organe pregona bistveni za socialni mir in trajno stabilnost;

6.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj pozorno spremlja sojenje obtoženim zaradi organizacije demonstracij ter naj o njem poroča Parlamentu;

7.  pozdravlja nedavno izpustitev zagovornika človekovih pravic Jevgenija Žovtisa, direktorja kazahstanskega mednarodnega urada za človekove pravice in pravno državo, in novinarja časopisa Vremja Tohnjaza Kučukova, ki sta bila pomiloščena z odločitvijo sodišča z dne 2. februarja 2012 po tem, ko sta bila septembra 2009 obsojena na štiri leta delovnega taborišča;

8.  obžaluje, da je razen tega malo izjem od negativnega trenda na področju človekovih pravic v Kazahstanu, ki traja že precej časa in se je nedavno še okrepil, ter poziva kazahstanske oblasti, naj družinam aretiranih aktivistov zagotovijo, da jim ni treba skrbeti za njihovo varnost;

9.  poziva kazahstanske oblasti, naj si nadvse prizadevajo za izboljšanje položaja človekovih pravic v državi; poudarja, da mora biti napredek v pogajanjih o novem okrepljenem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med EU in Kazahstanu odvisen od napredka političnih reform; spodbuja Kazahstan, naj ohrani izrečeno zavezo za nadaljnje reforme, da se vzpostavi odprta in demokratična družba, ki bo vključevala neodvisno civilno družbo in opozicijo ter spoštovala temeljne pravice in pravno državo;

10.  ponovno poudarja, da sta neomejen dostop do informacij in komunikacij ter necenzuriran dostop do interneta (digitalna svoboda) univerzalni pravici ter sta nepogrešljiva za človekove pravice, na primer za svobodo izražanja in dostop do informacij, pa tudi za zagotavljanje preglednosti in odgovornosti v javnem življenju;

11.  pozdravlja pravne spremembe v zadnjih mesecih, katerih namen je povečanje števila strank, ki lahko predlagajo kandidate za volitve v parlament; ugotavlja, da so bile od zadnjih parlamentarnih volitev v novem parlamentu zastopane tri stranke; obžaluje, da številnim opozicijskim strankam ni dovoljena registracija za volitve, in spodbuja kazahstanske oblasti, naj izpeljejo nadaljnje reforme, ki so potrebne za izvedbo resnično pluralističnih volitev, ter naj podpirajo delovanje neodvisnih medijev in dejavnosti nevladnih organizacij;

12.  poziva kazahstanske oblasti, naj prednostno obravnavajo ugotovitve Urada OVSE za demokratične institucije in človekove pravice, da bi opoziciji v državi omogočile opravljanje njenega legitimnega poslanstva v demokratični družbi, in naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi izpolnile mednarodne volilne standarde; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj podpre Kazahstan pri reševanju teh vprašanj;

13.  je seznanjen s časovnim načrtom za pristop Kazahstana k Svetovni trgovinski organizaciji, ki bo pripomogel k oblikovanju enakih pogojev za poslovni skupnosti na obeh straneh, spodbudil in liberaliziral trgovino ter bo sporočal pripravljenost na sodelovanje in odprtost; poudarja, da bo Kazahstan s pristopom pravno zavezan k izpolnjevanju pravil Svetovne trgovinske organizacije, kar med drugim pomeni odpravo protekcionističnih ukrepov;

14.  izraža ogorčenost, ker so opozicijski voditelji in novinarji od januarja 2012 v zaporu, in poziva kazahstanske oblasti, naj ustavijo zatiranje opozicije in neodvisnih medijev v državi ter naj izpustijo vse osebe, ki so zaprte iz političnih razlogov, kot sta predsednik stranke Alga Vladimir Kozlov in glavni urednik časopisa Vzgljad Igor Vinjavski, pa tudi vse osebe, omenjene v nedavnih izjavah EU v stalnem svetu OVSE, ki so še vedno v priporu; poziva, da je treba Vladimirju Kozlovu omogočiti stike z ožjo družino, vključno z ženo, ter neodvisno oceno njegovega zdravstvenega stanja; pozdravlja izpustitev Natalije Sokolove, odvetnice sindikata naftne družbe Karažanbasmunaj, ki je bila obsojena na šest let zaporne kazni, kar so zdaj znižali na triletno pogojno kazen; vendar obžaluje, da ji sodba sodišča v času pogojne kazni še vedno prepoveduje sodelovanje v sindikalnih dejavnostih;

15.  poziva kazahstanske oblasti, naj v skladu s priporočili predstavnikov in organov OVSE hitro izboljšajo spoštovanje svobode zbiranja, združevanja, izražanja in veroizpovedi ter naj veliko pozornost namenijo mednarodnih zavezam, ki jih je sprejel Kazahstan, ter obljubam, ki jih je dal pred sprejetjem odločitve o predsedovanju Kazahstana OVSE leta 2010; opozarja na dobro pripravljen nacionalni načrt za človekove pravice, ki je bil sprejet leta 2009, ter poziva kazahstanske oblasti, naj ga v celoti izvajajo;

16.  je prepričan, da bi kazahstanske oblasti in družba s sprejetjem takega ukrepa pridobili velike koristi, vsaj glede stabilnosti in varnosti, država pa bi znova začela pridobivati vedno večji mednarodni ugled;

17.  poudarja sodelovanje uradnih predstavnikov Kazahstana v odprtih in plodnih srečanjih s poslanci Evropskega parlamenta v Evropskem parlamentu od leta 2012, ob sodelovanju civilne družbe in nevladnih organizacij, v katerih so se pokazali kot dovzetni za preiskavo dogodkov z mednarodnim sodelovanjem ter obljubili informacije v zvezi z aretacijami iz preteklih mesecev; pričakuje, da bodo tem napovedim sledili konkretni ukrepi;

18.  poudarja pomen dialoga o človekovih pravicah med EU in kazahstanskimi oblastmi, v katerem se lahko odkrito obravnavajo vsa vprašanja; poziva h krepitvi tega dialoga, da bi postal učinkovitejši in bolj usmerjen v doseganje rezultatov, ter da je treba vanj vključiti akterje civilne družbe;

19.  poziva EU in še posebej visoko predstavnico Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj pozorno spremljata razvoj dogodkov, opozarjata kazahstanske oblasti na zaskrbljujoča vprašanja, ponudita pomoč in redno poročata Evropskemu parlamentu;

20.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje visoki predstavnici/podpredsednici, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, vladi in parlamentu Republike Kazahstan ter Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0588. (2) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0058.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2012 o razmerah v Nigeriji (2012/2550(RSP))

P7_TA(2012)0090 RC-B7-0131/2012

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Catherine Ashton z dne 26. decembra 2011 o bombnih napadih na božični dan in z dne 22. januarja 2012 o bombnih napadih v mestu Kano v Nigeriji,

–  ob upoštevanju izjave varnostnega sveta Združenih narodov z dne 27. decembra 2011 o bombnih napadih v Nigeriji,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, ki ga je Nigerija ratificirala 29. oktobra 1993,

–  ob upoštevanju drugič spremenjenega sporazuma iz Cotonouja 2007–2013, ki ga je Nigerija ratificirala 27. septembra 2010,

–  ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev iz leta 1981, ki jo je Nigerija ratificirala 22. junija 1983,

–  ob upoštevanju deklaracije Združenih narodov o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja iz leta 1981,

–  ob upoštevanju ustave Zvezne republike Nigerije, zlasti njenih določb o varovanju svobode veroizpovedi iz poglavja IV – Pravica do svobode misli, vesti in veroizpovedi,

–  ob upoštevanju ministrskega srečanja Nigerija-EU z dne 8. februarja 2012 v Abuji,

–  ob upoštevanju resolucije Komisije ZN za človekove pravice št. E/CN.4/RES/2005/69, v kateri se generalnega sekretarja naproša, naj imenuje posebnega predstavnika za vprašanje človekovih pravic, transnacionalnih družb in drugih podjetij,

–  ob upoštevanju priporočil iz programa Združenih narodov za okolje (UNEP) glede vzpostavitve organa za obnovo okolja v regiji Ogoniland,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Nigeriji,

–  ob upoštevanju člena 110(4) Poslovnika,

A.  ker je zgrožen zaradi zadnjega vala strelskih in bombnih napadov teroristične islamske sekte Boko Haram, v katerih je bilo 20. januarja 2012 ubitih najmanj 185 oseb v mestu Kano, in zaradi številnih napadov na policijske postaje; ker je skupina Boko Haram z letaki, ki so bili čez noč razdeljeni po mestu, posvarila prebivalce mesta Kano, da bo nadaljevala napade proti varnostnim službam, in pozvala k vztrajnosti, saj se skupina bori za vzpostavitev „islamskega sistema“;

B.  ker so organizacije za človekove pravice dokazale vpletenost islamske skupine Boko Haram v napade na policijske postaje, vojaške objekte, cerkve in banke ter v samomorilski bombni napad na sedež OZN, v katerem je bilo ubitih vsaj 24 ljudi, več kot sto pa je bilo ranjenih;

C.  ker sta nigerijska policija in vojska kot odgovor na nasilje skupine Boko Haram izvedli izvensodne usmrtitve številnih osumljenih članov skupine;

D.  ker so bile tarče skupine Boko Haram kristjani, zlasti na božični dan, ko jih je bilo v seriji bombnih napadov ubitih na ducate – najhujši napad pred katoliško cerkvijo v bližini glavnega mesta Abuja je zahteval 44 življenj –, in ker je skupina Boko Haram trdno sklenila, da se bo borila proti kristjanom in jih pregnala s severa države, kjer prevladuje muslimansko prebivalstvo;

E.  ker je skupina Boko Haram 3. januarja 2012 izdala ultimat in dala kristjanom v severni Nigeriji tri dni časa, da jo zapustijo; ker je bilo ubitih vsaj osem kristjanov, ki so se 5. januarja 2012 udeležili molitve v kraju Gombe, 6. januarja 2012 pa še 20 žalujočih v kraju Mubi;

F.  ker sta 26. februarja 2012 dva samomorilska bombna napadalca iz te skupine sprožila strelivo, nameščeno v avtu pred cerkvijo v mestu Jos, pri čemer so življenje izgubile tri osebe, 38 pa jih je bilo ranjenih; ker so 21. februarja 2012 ekstremisti sprožili bombo pred cerkvijo v mestu Suleja ter pri tem ranili pet oseb;

G.  ker je ta skupina 4. marca 2012 napovedala, da bo izvedla vrsto usklajenih napadov zato, da uniči celotno krščansko skupnost, ki živi na severu države;

H.  ker so pravica do veroizpovedi, prepričanja, vesti ter misli temeljne in univerzalne vrednote ter bistvene sestavine demokracije; ker je Evropska unija večkrat izrazila zavezanost pravici do veroizpovedi, prepričanja, vesti in misli ter poudarila, da so vlade to pravico dolžne zagotavljati po vsem svetu;

I.  ker naj bi skupina Boko Haram od julija 2009 v približno 160 ločenih napadih zakrivila smrt več kot 900 ljudi; ker številna novejša poročila navajajo morebitno povezavo med skupino Boko Haram in organizacijo AQMI (Al Kajda v islamskem Magrebu), ki bi lahko pomenila resno grožnjo za mir in varnost v sahelski regiji in Zahodni Afriki;

J.  ker je predsednik Jonathan Goodluck kot odziv na izbruh nasilja 31. decembra 2011 razglasil izredno stanje v številnih zveznih državah in začasno zaprl meje s Čadom, Kamerunom in Nigrom; ker je predsednik priznal, da se je skupina Boko Haram vtihotapila v državne institucije in varnostne sile, podkupljivi uradniki pa naj bi jo oskrbeli z orožjem;

K.  ker so težave v Nigeriji posledica pomanjkanja gospodarskega razvoja, napetosti pa izhajajo iz večdesetletnega sovraštva med domorodnimi skupinami, ki s priseljenci in kolonisti s havško govorečega muslimanskega severa tekmujejo za nadzor nad rodovitno kmečko zemljo;

L.  ker mirna rešitev konfliktov pomeni spoštovanje človekovih pravic, dostop do sodnega varstva, konec nekaznovanosti, pravičen dostop do virov ter prerazporeditev prihodkov v z nafto bogati Nigeriji;

M.  ker večina 148-milijonskega prebivalstva Nigerije živi pod pragom revščine, čeprav je ta država osma največja svetovna proizvajalka nafte;

N.  ker nigerijska vlada letno porabi približno 8 milijard dolarjev za naftne subvencije; ker je v državah, kot je Nigerija, ki so bogate z viri in v katerih je ogromna razlika med bogatimi in revnimi, subvencionirani plin ena izmed redkih koristi, ki prikapljajo od sramotno podkupljive vlade, ki slabo upravlja dobičke od nafte;

O.  ker so na začetku tega leta nasilni javni protesti in enotedenska splošna stavka predsednika Jonathana Goodlucka prisilili, da je ponovno uvedel delno subvencioniranje goriva; ker mednarodne finančne institucije, kot je Mednarodni denarni sklad, trdijo, da bi se subvencije lahko bolje uporabile za financiranje izobraževanja ter zdravstvenih in drugih storitev;

P.  ker se slabo gospodarjenje vladajoče elite in zloraba velikih naravnih virov države – predvsem nafte – še vedno nezmanjšano nadaljujeta; ker so poleg tega zaporedna razlitja nafte med črpanjem, ki ga izvajajo multinacionalne družbe, sabotaže naftovodov, kraja surove nafte in razširjeno sežiganje plina pripeljali do velikega onesnaženja delte reke Niger; ker se lahko zgodi, da bo, kot je zapisano v poročilu Združenih narodov, obnova okolja v nigerijski naftni regiji Ogoniland najobsežnejša in najdlje trajajoča čistilna akcija nafte na svetu, če naj bi onesnaženo pitno vodo, zemljo, potoke in druge ekosisteme ponovno vrnili v normalno stanje;

Q.  ker se je ministrica za ženska vprašanja in socialni razvoj Hajia Zainab Maina jasno izrekla proti visoki pojavnosti posilstev in spolnega nasilja nad ženskami v tej državi in izjavila, da je za reševanje teh zaskrbljujočih pojavov nujno sprejeti zakon o nasilju nad osebami;

R.  ker je po nigerijskem zveznem kazenskem zakoniku za homoseksualno vedenje predpisana zaporna kazen do 14 let; ker v nekaterih zveznih državah, ki izvajajo šeriatsko pravo, za sporazumno homoseksualno vedenje moških predpisana smrtna kazen, za ženske pa bičanje in šestmesečna zaporna kazen; ker je bila pred nedavnim sprejeta zvezna zakonodaja, ki kriminalizira istospolne zveze in zanje predpisuje zaporno kazen do 14 let; ker je nacionalna skupščina to zakonodajo poskusila uvesti že dvakrat, vendar so ji to preprečili mednarodni in nacionalni borci za človekove pravice;

S.  ker sta nigerijska aktivista za delavske pravice in zagovornika človekovih pravic Osmond Ugwu in Raphael Elobuike priprta v zveznem zaporu Enugu v jugovzhodni Nigeriji zaradi poskusa umora policista, potem ko so ju aretirali na shodu delavcev 24. oktobra 2011; ker po navedbah organizacij Amnesty International in Human Rights Watch v postopku pregona proti njima ni dokazov;

T.  ker je EU za Nigerijo pomembna finančna donatorica; ker sta 12. novembra 2009 Komisija in zvezna vlada Nigerije podpisali državni strateški dokument in nacionalni okvirni program za obdobje 2008–2013, v skladu s katerima bo EU financirala projekte, ki si med drugim prizadevajo za mir, varnost in človekove pravice;

U.  ker EU v skladu s členom 8 spremenjenega sporazuma iz Cotonouja vodi redni politični dialog z Nigerijo o človekovih pravicah in demokratičnih načelih, vključno z etnično, versko in rasno diskriminacijo;

1.  odločno obsoja nedavno nasilje, zlasti napade, ki jih je izvedla teroristična islamistična sekta Boko Haram, in tragične izgube življenj v prizadetih regijah Nigerije ter izraža sožalje žalujočim in ranjenim;

2.  poziva vse skupnosti, naj se odzovejo zadržano in poiščejo mirne rešitve pri premagovanju razlik med verskimi in etničnimi skupinami v Nigeriji;

3.  poziva nigerijsko vlado, naj čimprej ustavi nasilje ter zagotovi varnost in zaščito svojega prebivalstva ter spoštovanje človekovih pravic;

4.  poziva predsednika Nigerije, naj spodbuja dialog med veroizpovedmi in med različno mislečimi ter okrepi svobodo misli, vesti in veroizpovedi;

5.  poudarja pomen neodvisnega, nepristranskega in dostopnega pravosodnega sistema, da se odpravi nekaznovanost ter okrepi spoštovanje pravne države in temeljnih pravic prebivalstva;

6.  poziva zvezno vlado, naj zagotovi preiskavo vzrokov za najnovejše nasilje in zagotovi, da bodo povzročitelji nasilnih dejanj privedeni pred sodišče; zlasti poziva zvezno vlado, naj razbije skupino Boko Haram, ki krepi svojo moč z izkoriščanjem globoko zakoreninjenih verskih napetosti v Nigeriji;

7.  poudarja pomen regionalnega sodelovanja za reševanje grožnje, ki jo predstavlja morebitna povezava med skupino Boko Haram in organizacijo AQMI (Al Kaida v islamskem Magrebu); spodbuja države v tej regiji, naj poglobijo medsebojno sodelovanje, vključno prek ustreznih regionalnih organizacij, da bi preprečili sinergije med skupino Boko Haram in organizacijo AQMI; poziva institucije EU in države članice, naj podprejo ta regionalna prizadevanja;

8.  odločno obsoja uboj britanskega državljana Chrisa McManusa in italijanskega državljana Franca Lamolinare, ki sta bila zaposlena pri italijanskem gradbenem podjetju, med neuspelim poskusom reševanja 8. marca 2012, potem ko jih je organizacija AQMI 10 mesecev zadrževala kot talca, ter izraža sožalje družinama žrtev;

9.  poziva, naj se obsežneje preučijo glavni vzroki za konflikte, tudi socialne, gospodarske in etnične napetosti, ter se preprečijo preširoke in presplošne razlage, ki temeljijo le na veri, saj ne morejo biti podlaga za dolgoročno in trajno rešitev težav te regije;

10.  poziva zvezno vlado, naj zaščiti svoje prebivalstvo in začne obravnavati temeljne vzroke za nasilje, in sicer z zagotovitvijo enakih pravic za vse državljane, ter naj se spopade s težavami, ki so povezane z nadzorom rodovitnih kmetijskih površin, brezposelnostjo in revščino;

11.  poziva zvezno vlado, naj se bori proti korupciji, revščini in neenakosti ter si prizadeva za socialne, politične in gospodarske reforme, da bi ustvarila demokratično, stabilno, varno in svobodno državo, ki bo spoštovala človekove pravice;

12.  poziva oblasti, naj obravnavajo resnično stisko državljanov, ki živijo na severu države in so veliko revnejši od prebivalcev v nekaterih bogatih južnih zveznih državah, ter dajo prednost izboljšanju njihovih neznosnih življenjskih razmer, pri čemer pa ne smejo prezreti držav na jugu, ki imajo podobne težave;

13.  poziva nigerijske organe in tuja podjetja, ki delujejo v nigerijskem naftnem sektorju, naj pomagajo okrepiti upravljanje, in sicer z izboljšanjem preglednosti in odgovornosti v sektorju pridobivanja nafte, ter poziva družbe, naj upoštevajo pobudo za preglednost v ekstraktivni industriji in objavijo zneske, ki jih plačujejo nigerijski vladi;

14.  poudarja, da si morajo nigerijske oblasti in multinacionalne naftne družbe po svojih najboljših močeh prizadevati za zaustavitev sedanjega onesnaževanja ter upoštevati priporočila iz Okoljskega programa Združenih narodov, da bi začeli obravnavati okoljsko škodo, ki jo povzroča onesnaževanje z nafto;

15.  odločno spodbuja nigerijske oblasti, naj zagotovijo, da bo predlog zakona o nasilju nad osebami sprejet, in izraža upanje, da bo pripomogel k odpravljanju visoke pojavnosti spolnega nasilja in drugih nasilnih dejanj nad ženskami;

16.  poziva k odpravi sedanje zakonodaje, ki kriminalizira homoseksualnost in jo v nekaterih primerih kaznuje s kamenjanjem; poziva nigerijski parlament, naj zavrne predlog zakona o prepovedi istospolnih porok, ki bi v primeru sprejetja lezbijke, geje, biseksualce in transseksualce – nigerijske državljane in tujce – izpostavil veliki nevarnosti nasilja in aretacije;

17.  poziva vlado, naj izpusti voditelja delavskega sindikata Osmonda Ogwuja in člana sindikata Raphaela Elobuikeja zaradi pomanjkanja dokazov proti njima v postopku pregona;

18.  znova izraža zaskrbljenost glede polnega in učinkovitega spoštovanja svobode veroizpovedi za vse verske manjšine v številnih tretjih državah; glede tega poudarja, da je svoboda bogoslužja le en vidik svobode veroizpovedi, saj slednja zajema tudi pravico do spremembe veroizpovedi in pravico do izražanja veroizpovedi pri poučevanju, v praksi in pri običajih na individualni, kolektivni, zasebni, javni in institucionalni ravni; v tem okviru poudarja, da je javni element osrednjega pomena za versko svobodo, in da je preprečevanje kristjanom, da javno izražajo svojo vero, ter njeno omejevanje na zasebno sfero, groba kršitev njihove pravice do verske svobode;

19.  poudarja, da so v številnih delih sveta še vedno ovire, ki preprečujejo svobodno izražanje vere ali prepričanja, in poziva visoko predstavnico/podpredsednico Catherine Ashton in Evropsko komisijo, naj v okviru ustreznih pobud na temo človekovih pravic vztrajata pri takih vprašanjih;

20.  poziva visoko predstavnico, ki je odgovorna za Evropsko službo za zunanje delovanje, naj glede Nigerije sprejme ukrepe ter pri tem združi diplomacijo in dolgoročno razvojno sodelovanje, da bi dosegli mir, varnost, dobro upravljanje in spoštovanje človekovih pravic;

21.  poziva EU, naj v skladu z osmim členom revidiranega sporazuma iz Cotonouja nadaljuje politični dialog z Nigerijo in v tem okviru obravnava vprašanja univerzalnih človekovih pravic, vključno s svobodo misli, vesti, vere in prepričanja ter prepovedjo diskriminacije na kateri koli podlagi, kot je opredeljeno v splošnih, regionalnih in nacionalnih instrumentih za človekove pravice;

22.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, zvezni vladi Nigerije, institucijam Afriške unije in Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav, generalnemu sekretarju in generalni skupščini Združenih narodov, sopredsednikoma skupne parlamentarne skupščine AKP-EU in vseafriškemu parlamentu.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2012 o šestem svetovnem forumu o vodi v Marseillu od 12. do 17. marca 2012 (2012/2552(RSP))

P7_TA(2012)0091 B7-0130/2012

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju šestega svetovnega foruma o vodi v Marseillu od 12. do 17. marca 2012,

–  ob upoštevanju končnih izjav s prvih petih forumov o vodi, ki so potekali v Marakešu (1997), Haagu (2000), Kjotu (2003), Mexico Cityju (2006) in Carigradu (2009),

–  ob upoštevanju resolucije Generalne skupščine ZN št. 64/292 z dne 28. julija 2010 o človekovi pravici do vode in sanitarij ter resolucije Sveta ZN za človekove pravice št. 15/9 z dne 30. septembra 2010 o človekovih pravicah in dostopu do čiste pitne vode in sanitarij,

–  ob upoštevanju deklaracije tisočletja Združenih narodov z dne 8. septembra 2000, v kateri so določeni razvojni cilji tisočletja kot merila, ki jih je skupno opredelila mednarodna skupnost, da bi odpravili revščino, in ki določa prepolovitev deleža prebivalstva brez trajnostnega dostopa do čiste pitne vode in osnovnih sanitarij do leta 2015,

–  ob upoštevanju tretjega poročila ZN o izkoriščanju vodnih virov z naslovom „Voda v spreminjajočem se svetu“,

–  ob upoštevanju resolucije o onesnaževanju vode, sprejete na zasedanju skupne parlamentarne skupščine AKP–EU v Budimpešti, ki je potekalo od 16. do 18. maja 2011,

–  ob upoštevanju Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike(1) („okvirna direktiva o vodah“),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. septembra 2011 o oblikovanju skupnega stališča EU pred konferenco Združenih narodov o trajnostnem razvoju (Rio+20)(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2009 o vodi, v pričakovanju petega svetovnega foruma o vodi, ki bo v Carigradu od 16. do 22. marca 2009(3), in resolucije z dne 15. marca 2006 o četrtem svetovnem forumu o vodah v Mexico Cityju (16.–22. marca 2006)(4),

–  ob upoštevanju vprašanja za ustni odgovor, naslovljenega na Komisijo , o šestem svetovnem forumu o vodi v Marseillu, 12.–17. marec 2012 (O-000013/2012 – B7-0101/2012),

–  ob upoštevanju člena 115(5) in člena 110(2) Poslovnika,

A.  ker skoraj polovica prebivalstva držav v razvoju trpi pomanjkanje sanitarne infrastrukture, več kot 800 milijonov ljudi še vedno ne uporablja varnih virov pitne vode, zaradi nezadostnega dostopa do čiste vode in sanitarnih storitev ter slabe higienske prakse pa vsako leto umre več kot 2,5 milijona otrok;

B.  ker gospodarjenje z vodo neposredno vpliva na človekovo zdravje, proizvodnjo energije, kmetijstvo in zanesljivost preskrbe s hrano, učinkovito gospodarjenje z vodo pa je pogoj za zmanjšanje revščine;

C.  ker krčenje gozdov, urbanizacija, naraščanje prebivalstva, biološko in kemično onesnaževanje ter podnebne spremembe prinašajo nov in čedalje večji pritisk na razpoložljivost in kakovost varnih in stalnih vodnih virov ter povečujejo tveganje izjemnih dogodkov, povezanih z vodo, revno prebivalstvo pa je najbolj ranljivo in najmanj zmožno se prilagajati tem gibanjem;

D.  ker je geografsko voda zelo neenakomerno razdeljena, z njo pa se pogosto najbolje gospodari s pristopom upravljanja na več ravneh, ki poudarja vlogo regionalnih in lokalnih organov;

E.  ker je Evropski parlament v svojih resolucijah o četrtem in petem svetovnem forumu o vodi pozval Komisijo in Svet, naj spodbujata lokalne organe v EU, da delež dajatev, ki jih zberejo od uporabnikov vode in sanitarnih storitev, namenijo za decentralizirane ukrepe sodelovanja, in ker kljub dejstvu, da bi ukrepanje na tem področju privedlo do povečanega dostopa do vode in sanitarij za najrevnejše, te zahteve niso prinesle nobenih ukrepov;

F.  ker so v državah v razvoju sistemi vodne infrastrukture pogosto neustrezni, v razvitih pa zastareli;

G.  ker lahko nove tehnološke pridobitve zagotovijo učinkovitejšo in vzdržnejšo rabo vodnih virov ter bi jih bilo mogoče zlasti koristno uporabiti v državah v razvoju;

H.  ker je bil z okvirno direktivo o vodah oblikovan okvir za varovanje in ohranjanje čiste vode v Evropski uniji ter za dolgoročno in trajnostno rabo vode;

I.  ker se dobro stanje vode najbolje doseže z zmanjšanjem izpustov, emisij in uhajanja onesnaževal v okolje;

J.  ker predlagana nova okvira EU za skupno kmetijsko politiko in kohezijsko politiko v kontekstu strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast podpirata vključevanje okoljskih in podnebnih vprašanj;

K.  ker je svetovni forum o vodi, ki se sestane vsaka tri leta, edinstvena platforma, kjer se lahko srečajo in razpravljajo predstavniki vodnogospodarske skupnosti ter oblikovalci vodne politike in nosilci odločanja iz vseh delov sveta, pri tem pa poskušajo najti rešitve za zagotavljanje varne oskrbe z vodo;

L.  ker je šesti svetovni forum o vodi, katerega tema je „Čas je za rešitve“, opredelil dvanajst ključnih prednostnih ukrepov v zvezi z vodo, ki so razdeljeni na tri strateške usmeritve: zagotavljanje dobrobiti vsakogar, prispevek h gospodarskemu razvoju in ohranjanje modrega planeta, ter tri pogoje za uspeh;

Zagotavljanje dobrobiti vsakogar

1.  izjavlja, da je voda skupen vir človeštva in zato ne bi smela biti vir nezakonitega dobička ter da bi moral biti dostop do vode temeljna in splošna pravica; pozdravlja dejstvo, da so Združeni narodi priznali človekovo pravico do čiste pitne vode in sanitarij kot pravico, ki izhaja iz pravice do dostojnega življenjskega standarda; poziva, naj se stori vse potrebno, da bo najbolj prikrajšanim skupinam prebivalstva do leta 2015 zagotovljen dostop do vode;

2.  poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo svojo zavezo o popolnem doseganju razvojnih ciljev tisočletja Združenih narodov na področju vode in sanitarnih storitev ter naj upoštevajo s tem povezane izide konference Rio+20 o trajnostnem razvoju; poudarja, da bi morali v razpravah na svetovnem forumu o vodi oblikovati strategije in rešitve za kmetijski in gospodarski razvoj, ki bi lahko zagotovil visoko raven razpoložljivosti in kakovosti vode;

3.  poudarja, da je treba oblikovati konkretne zaveze za podpiranje in zaščito vodnih virov, predvsem v okviru prihajajoče konference Rio+20;

4.  meni, da sta javno zdravje in varstvo okolja prednostni nalogi vsake politike gospodarjenja z vodami; poudarja temeljno vlogo, ki jo ima varstvo virov pitne vode za človekovo zdravje; poziva k načrtovanju in izvajanju vodnogospodarskih ukrepov na ravni porečij, ki bodo zajemali celoten hidrološki krog; poudarja, da bi bilo treba onesnaževanje vode obravnavati pri viru, in sicer z omejitvijo količine nevarnih snovi, ki vstopajo v okolje in v območja, ki so vir pitne vode; poziva k izvajanju načela „onesnaževalec plača“;

5.  poudarja vlogo vode za mir in sodelovanje; poziva k sklenitvi in izvajanju mednarodnih sporazumov za skupno upravljanje čezmejnih vodnih površin in podtalnice, ki bodo prebivalstvo in uprave privabili k sodelovanju, da se zagotovi trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri ter vzpostavi zaščita pred lokalnimi in mednarodnimi spori;

Prispevek h gospodarskemu razvoju

6.  poudarja, da je treba uravnotežiti različne rabe voda, da se zagotovi povpraševanje po vodi ter njena razpoložljivost in kakovost, zlasti v državah v razvoju; poziva k sprejetju celovitih načrtov gospodarjenja z vodnimi viri skupaj z načrtovanjem rabe zemljišč na mednarodni, nacionalni in lokalni ravni;

7.  poziva k javnim in zasebnim naložbam v raziskave in razvoj inovativnih tehnologij za vodo na vseh področjih; spodbuja uporabo novih vodnih tehnologij, opreme in zmogljivosti v kmetijstvu za pridelavo zadostne in varne hrane na trajnosten način, z bolj učinkovito rabo vode in boljšo rabo neobičajnih vodnih virov, tudi prečiščenih odpadnih voda, za namakanje in industrijo;

8.  poziva k odpravi ovir, ki preprečujejo prenos znanja in tehnologije na področju ohranjanja vodnih virov, zbiranja vode, tehnik namakanja, gospodarjenja s podtalnico, čiščenja odpadnih voda itd.;

9.  poudarja pomen učinkovite rabe vode; poziva k učinkovitejši rabi vode, predvsem v sektorjih, kjer se porabi največ vode, na primer v kmetijstvu, saj je prav v teh sektorjih mogoče zagotoviti največje izboljšanje učinkovitosti; poziva tudi k določitvi minimalnih zahtev učinkovitosti za proizvode, dane na trg EU, ki močno vplivajo na porabo vode, pri čemer je treba upoštevati tudi s tem povezan potencial za prihranek energije;

10.  poudarja, da je trajnostna raba vode nujno potrebna za gospodarstvo, pa tudi za okolje in zdravje; poziva k večji preglednosti shem za določanje cen vode;

Ohranjanje modrega planeta

11.  poudarja, da je voda še zlasti občutljiva za posledice podnebnih sprememb, ki bi lahko povzročile upad količine in kakovosti razpoložljive vode, zlasti pitne, pa tudi čedalje pogostejše in hujše poplave in suše; poziva, naj se v politikah prilagajanja podnebnim spremembam in njihove ublažitve ustrezno upošteva njihov vpliv na vodne vire; poudarja pomen strategij za preprečevanje oziroma ublažitev podnebnih sprememb ter odzivanje nanje pri preprečevanju izjemnih pojavov, povezanih z vodo;

12.  pozive vse države, naj do leta 2015 opredelijo kvantitativne cilje za zmanjšanje kemične in biološke onesnaženosti, ki izhaja iz urbane odpadne vode in dejavnosti na kopnem, da se zaščiti in obnovi kakovost vode ter podpre trajnost vodnih virov in ekosistemov; opominja države članice na njihove obveznosti v skladu z okvirno direktivo o vodah, da se do leta 2015 zagotovi dobro stanje vode; poziva države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe in zagotovijo dovolj sredstev za izpolnitev teh ciljev glede kakovosti vode;

Pogoji za uspeh

13.  spodbuja razvoj baze hidrološkega znanja na svetovni ravni in na ravni EU; poziva k razvoju ključnih globalnih kazalnikov kakovosti, količine, razpoložljivosti in cenovne dostopnosti vode, pa tudi kazalnikov učinkovitosti rabe vode na ravni porečij;

14.  podpira razvoj celovitih načrtov upravljanja porečij na globalni ravni; poudarja prvenstveno vlogo, ki jo imajo načrti za upravljanje porečij pri izvajanju vodnogospodarske politike Evropske unije po okvirni direktivi o vodah; poudarja temeljno vlogo regionalnih in lokalnih organov pri cenovno učinkovitem reševanju globalnih vprašanj v zvezi z vodo in pri preprečevanju korupcije;

15.  poziva Komisijo, v imenu Evropske unije, in države članice, naj pristopijo h Konvenciji Združenih narodov o mednarodnih vodnih poteh iz leta 1997, naj spodbujajo uveljavitev sprememb Helsinške konvencije o zaščiti in uporabi čezmejnih vodnih tokov in mednarodnih jezer iz leta 1992, da bi razširili domet tega instrumenta, ki zaenkrat zajema zgolj države UNECE, ter naj spodbujajo širšo ratifikacijo Protokola o zdravju in vodi k helsinški konvenciji iz leta 1992, da bi spodbudili usklajeno in pravično upravljanje z vodo v nacionalnih in mednarodnih porečjih;

16.  poudarja potrebo po tematskem osredotočenju razpoložljivih finančnih sredstev na vodno problematiko in vključevanju vodne problematike v ospredje na vseh političnih področjih, tudi v vseh finančnih in pravnih instrumentih Evropske unije; poudarja, da je reševanje vodnogospodarskih izzivov nujno za uspešen prehod na okolju prijazno gospodarstvo in za njegovo delovanje;

17.  znova poziva Komisijo in Svet, naj spodbujata lokalne organe v Evropski uniji, da delež dajatev, ki jih zberejo od uporabnikov vode in sanitarnih storitev, namenijo za decentralizirane ukrepe sodelovanja; opozarja, da je načelo plačila enoodstotne solidarnostne dajatve za vodo, ki so ga sprejele nekatere države članice, primer, ki bi ga morda kazalo spodbujati;

o
o   o

18.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter generalnemu sekretarju Združenih narodov.

(1) UL L 327, 22.12.2000, str. 1. (2) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0430. (3) UL C 87 E, 1.4.2010, str. 157. (4) UL C 291 E, 30.11.2006, str. 294.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2012 o trgovini z ljudmi na Sinaju, zlasti primer Solomona W. (2012/2569(RSP))

P7_TA(2012)0092 RC-B7-0158/2012

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. decembra 2010 o eritrejskih beguncih, ki so jih kot talce zadrževali na Sinaju(1);

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948, zlasti člena 3 („Vsakdo ima pravico do življenja, svobode in osebne varnosti“), člena 4, ki prepoveduje trgovino s sužnji v vseh njenih oblikah, ter člena 5 Deklaracije;

–  ob upoštevanju člena 3 Evropske konvencije o človekovih pravicah iz leta 1950,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o človekovih pravicah, zlasti njenih členov 1, 3, 4, 5 in 6,

–  ob upoštevanju prve konference Evro-sredozemske mreže za človekove pravice, ki je potekala dne 26. in27. januarja 2006 v Kairu,

–  ob upoštevanju protokola Združenih narodov iz Palerma iz leta 2000 o preprečevanju, zatiranju in kaznovanju trgovine z ljudmi, predvsem žensk in otrok, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, zlasti njegovih členov 6 in 9,

–  ob upoštevanju bruseljske deklaracije o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej, ki je bila sprejeta 20. septembra 2002,

–  ob upoštevanju konvencije o ukrepih za boj proti trgovini z ljudmi iz leta 2005,

–  ob upoštevanju člena 2, člena 6.1, člena 7 in člena 17 („Vsakdo ima pravico do zakonskega varstva pred takim vmešavanjem ali pred takimi napadi“) Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

–  ob upoštevanju Konvencije ZN o statusu beguncev iz leta 1951 ter njenega protokola iz leta 1967,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine Ashton z dne 21. septembra 2010 o političnih zapornikih v Eritreji,

–  ob upoštevanju člena 122(5) Poslovnika,

A.  ker na tisoče iskalcev azila in pribežnikov vsako leto umre ali izgine na Sinaju, medtem ko so drugi, zlasti ženske in otroci, ugrabljeni ali zadržani kot talci, trgovci z ljudmi pa zanje zahtevajo odkupnino; ker žrtve trgovcev z ljudmi zlorabljajo na najbolj nehumane načine ter postanejo žrtve nasilja, mučenja, posilstev in spolnih zlorab ter prisilnega dela;

B.   ker so trgovci z ljudmi plemena Rašaidov decembra 2011 zunaj begunskega taborišča OZN v Sudanu ugrabili mnogo ljudi; ker je bilo med ugrabljenimi 27 Eritrejcev, med njimi štiri deklice in ena ženska z majhnih otrokom, ki so bili odpeljani v Rafo, v regijo Sinaj Mahadja v Egiptu;

C.   ker so v skupini zlasti grdo ravnali z ženskami, jih pretepali, nekatere celo ubili, njihova trupla pa so odvrgli v puščavi, iz rok ugrabiteljev pa je uspelo zbežati samo Solomonu, 25-letnem Eritrejcu;

D.   ker Solomonu ni bilo treba nositi vode več kot 125 zapornikom iz Eritreje, Sudana in Etiopije, ki so bili zaprti v hišah in hlevih v vasi Al Mahdja, in ker je točno vedel, kje so zaporniki ter je bil priča umorom, mučenju in posilstvom;

E.   ker je mladi Eritrejec povedal, da mu je eden od paznikov pokazal plastično torbo, v kateri so bili organi begunca, ki ni plačal odkupnine;

F.   ker je Solomonovo življenje v nevarnosti, saj ga zasledujejo trgovci s človeškimi organi in so na njegovo glavo razpisali nagrado v višini 50 000 USD, trenutno pa Solomona ščitijo beduinski salafisti pod vodstvom šejka Mohameda;

G.  ker po navedbah vstopi vsak mesec prek Sinaja v Izrael 2000 ljudi, mnogi med njimi s pomočjo tihotapcev, ki so na tem območju vzpostavili veliko mrežo; ker je po ocenah izraelske vlade od leta 2005 prek Sinaja nezakonito vstopilo v Izrael okrog 50 000 Afričanov;

H.   ker je policija aretirala na stotine nezakonitih migrantov, predvsem Eritrejcev, Etiopijcev in Sudancev, in jih pridržuje na policijskih postajah in v zaporih na Sinaju ter v zgornjem Egiptu brez dostopa do Urada visokega komisarja za begunce, ter jim tako odreka pravico do zahteve za azil;

I.   ker so glede na informacije organizacij za človekove pravice tisti, ki ne plačajo za svojo izpustitev, umorjeni, njihovi organi pa odvzeti in prodani; ker prihajajo sporočila o množičnih grobiščih ubitih beguncev;

J.  ker je EU že večkrat pozvala Egipt in Izrael, naj vzpostavita in izboljšata kakovost pomoči in zaščite za iskalce azila in begunce, ki živijo na njihovem ozemlju ali ga prečkajo;

K.  ker protokol Združenih narodov o preprečevanju, zatiranju in kaznovanju trgovine z ljudmi, predvsem žensk in otrok, opredeljuje trgovino z ljudmi kot novačenje, prevoz, premestitev, dajanje zatočišča ali sprejemanje oseb, vključno z izmenjavo ali prenosom nadzora nad to osebo, z uporabo grožnje, sile ali drugih oblik prisile, ugrabitvijo, goljufijo, prevaro, zlorabo pooblastil ali ranljivosti ali dajanjem ali prejemanjem plačil ali koristi, da se doseže soglasje osebe, ki ima nadzor nad drugo osebo, zaradi izkoriščanja;

L.  ker je trgovina z ljudmi izredno donosen posel organiziranega kriminala;

1.  poziva egiptovske oblasti, naj hitro posredujejo, da zagotovijo učinkovito zaščito in zavarujejo Solomonovo življenje, saj ga zasledujejo trgovci s človeškimi organi in so na njegovo glavo razpisali nagrado v višini 50 000 USD, ker ve točno, kje se nahajajo zaporniki;

2.  poziva egiptovske oblasti, naj zaščitijo Solomona kot žrtev trgovine z ljudmi in vse žrtve te trgovine, zlasti ženske in otroke, da ne bi spet postali žrtve;

3.  poziva egiptovske oblasti, naj raziščejo ta primer, poln umorov, mučenja in posilstev, kjer so ženske pretepali, z njimi drugače grdo ravnali, nekatere ubili in njihova trupla odvrgli v puščavi, ter naj uporabijo nacionalne in mednarodne zakone proti tej vrsti organiziranega kriminala, ki zadeva trgovino z ljudmi;

4.  poziva egiptovske oblasti, naj hitro posredujejo za osvoboditev beguncev ter naj sprejmejo ustrezne ukrepe za aretacijo in pregon članov organizacij za trgovino z ljudmi;

5.  poziva egiptovske oblasti, naj prek svoje nacionalne zakonodaje v celoti izvajajo načela konvencij, katere podpisnik je Egipt, na primer Konvencije ZN o statusu beguncev iz leta 1951 (ter njenega neobveznega protokola iz leta 1967), Konvencije OAE iz leta 1969 o upravljanju posebnih vidikov z begunci povezanih problemov v Afriki ter Mednarodne konvencije o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in njihovih družinskih članov, ki jo je ratificiral leta 1993 in je začela veljati leta 2003;

6.  poziva egiptovske oblasti, naj sprejmejo potrebne ukrepe za zaustavitev mučenja, izsiljevanja in trgovine z eritrejskimi in drugimi begunci v državi, ter naj preganjajo tiste, ki poskušajo kršiti človekove pravice beguncev, in tiste, ki izvajajo kakršno koli obliko suženjstva, zlasti glede žensk in otrok;

7.  pozdravlja dejavnost egiptovskih in izraelskih organizacij za človekove pravice, ki nudijo pomoč in zdravstveno nego žrtvam trgovine z ljudmi na Sinaju, ter poziva mednarodno skupnost in EU, naj podpreta njihovo delo;

8.  priznava, da so nezakoniti migranti na Sinaju nevarni za varnost Egipta in Izraela, vendar ponovno poziva egiptovske in izraelske varnostne sile, naj se izogibajo uporabi smrtonosne sile proti njim;

9.  poudarja odgovornost egiptovskih in izraelskih oblasti za ustavitev trgovcev z ljudmi na Sinaju ter za zaščito žrtev; pozdravlja prizadevanja egiptovske in izraelske vlade na tem področju; poziva pa k več pomoči in podpore za žrtve, še posebej ženske in otroke;

10.  pozdravlja prizadevanja Egipta v boju proti trgovini z ljudmi, zlasti ustanovitev nacionalnega usklajevalnega odbora za boj proti trgovini z ljudmi in njeno preprečevanje leta 2007, ter poziva egiptovske oblasti, naj izvajajo zakon o trgovini z ljudmi iz leta 2010 ter sprejmejo ukrepe za raziskovalne, informacijske in medijske kampanje ter socialne in gospodarske pobude, s katerimi bi preprečevale trgovino z ljudmi in se bojevale proti njej;

11.  poziva Egipt, Izrael in mednarodno skupnost, naj nadaljujejo in krepijo prizadevanja v boju proti tihotapcem ljudi in trgovcem z ljudmi na Sinaju;

12.  poziva k popolnem dostopu agencij ZN in organizacij za človekove pravice na območja na Sinaju, kjer tihotapijo ljudi in z njimi trgujejo;

13.  poziva visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Komisijo, naj v političnem dialogu z Egiptom to postane prednostna tema na dnevnem redu ter naj pozoveta egiptovsko vlado k boju proti trgovini z ljudmi in k izpolnitvi njenih obveznosti po mednarodnih konvencijah o beguncih, da bi se spodbudilo mednarodno sodelovanje v boju proti trgovini z ljudmi;

14.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje visoki predstavnici/podpredsednici Komisije, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, egiptovski in izraelski vladi in parlamentu, generalnemu sekretarju OZN in Svetu OZN za človekove pravice.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0496.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2012 o Palestini: racije izraelskih sil na palestinskih televizijskih postajah (2012/2570(RSP))

P7_TA(2012)0093 RC-B7-0160/2012

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju izjave predstavnika za javnost podpredsednice/visoke predstavnice Catherine Ashton z dne 3. marca 2012 o zaprtju dveh palestinskih televizijskih postaj,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 8. decembra 2009, 13. decembra 2010 in z dne 18. julija 2011 o mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu,

–  ob upoštevanju pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom, zlasti člena 2 tega sporazuma,

–  ob upoštevanju ustanovne listine Združenih narodov,

–  ob upoštevanju člena 19 Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948, ki določa: „Vsakdo ima pravico do svobode mišljenja in izražanja, vštevši pravico, da nihče ne sme biti nadlegovan zaradi svojega mišljenja, in pravico, da lahko vsak išče, sprejema in širi informacije in ideje s kakršnimikoli sredstvi in ne glede na meje“,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

–  ob upoštevanju sporazumov iz Osla (deklaracija o načelih o začasnih samoupravnih sporazumih) iz leta 1993 ter drugih sporazumov, sklenjenih med Izraelom in Palestinsko upravo,

–  ob upoštevanju izjav četverice za Bližnji vzhod, zlasti tistih z dne 23. septembra 2011 in 12. marca 2012,

–  ob upoštevanju člena 122(5) Poslovnika,

A.  ker je EU večkrat potrdila svojo podporo rešitvi na podlagi mirnega in varnega soobstoja dveh držav – Izraela in neodvisne, demokratične, nedeljive in trajne palestinske države;

B.  ker so izraelske obrambne sile in uslužbenci izraelskega ministrstva za obveščanje 29. februarja 2012 v Ramali izvedli racijo v prostorih dveh palestinskih televizijskih postaj, Watan TV in izobraževalne televizijske postaje Al Quds, kjer so zasegli oddajnike, računalnike, oddajne naprave, kasete, upravne in finančne dokumente ter zaposlene zadrževali več ur,

C.  ker je izraelsko ministrstvo za obveščanje izjavilo, da je omenjeni televizijski postaji večkrat opozorilo, da uporabljata frekvence, ki kršijo izraelsko-palestinske sporazume ter povzročajo motnje v komunikacijskih in prenosnih sistemih v Izraelu; ker je predstavnik izraelske vojske za javnost izjavil, da je interferenca motila letalske komunikacije na mednarodnem letališču Ben Gurion;

D.  ker je Palestinska uprava odgovorila, da so izraelske obtožbe v zvezi z motnjami na področju letalske komunikacije lažne, da niti Palestinska uprava niti omenjeni televizijski postaji od izraelskih oblasti niso prejele nikakršnega opozorila ter da televizijski postaji nista kršili sporazumov med Izraelom in Palestinsko upravo, ki določajo, da je treba tovrstne probleme rešiti posvetovanjem, medtem ko jih Izrael z racijami je kršil;

E.  ker je EU sodelovala z obema postajama, ki sta oddajali že več let;

F.  ker je v sporazumih iz Osla določeno, da je za reševanje vseh težav na področju telekomunikacij pristojen izraelsko-palestinski skupni tehnični odbor;

G.  ker so izraelske racije na omenjenih palestinskih televizijskih postajah potekale v delu A, ki je pod palestinsko civilno in varnostno upravo in nadzorom;

1.  je globoko zaskrbljen zaradi racij v Ramali, ki so jih izvedle izraelske varnostne sile v prostorih palestinskih televizijskih postaj Watan TV in Al Quds (izobraževalna televizijska postaja);

2.  podpira prizadevanja palestinskih oblasti in omenjenih televizijskih postaj, da ponovno namestijo oddajne naprave in znova vzpostavijo prekinjeno oddajanje; odločno poziva izraelske oblasti, naj nemudoma vrnejo zaplenjene naprave in omogočijo ponovno vzpostavitev delovanja omenjenih televizijskih postaj;

3.  izraelske oblasti poziva, naj v odnosih s palestinskimi mediji dosledno spoštujejo določbe veljavnih sporazumov med Izraelom in Palestinsko upravo; odločno poziva palestinsko ministrstvo za obveščanje, naj tesneje sodeluje z izraelskimi oblastmi za zagotovitev, da bodo oddajne naprave varne in v skladu z zakonom;

4.  Izrael in Palestinsko upravo poziva, naj za reševanje težav na področju telekomunikacij čim bolj uporabita izraelsko-palestinski skupni tehnični odbor, ustanovljen s sporazumi iz Osla, da bi nemudoma rešila nesoglasja, povezana z oddajanjem omenjenih televizijskih postaj;

5.  pozdravlja palestinska prizadevanja za krepitev zmogljivosti; ugotavlja, da Izrael z racijami v palestinskih mestih, v katerih v skladu s sporazumi iz Osla za notranjo varnost in javni red skrbi Palestinska uprava, krši te sporazume;

6.  znova poudarja, da je mir in nenasilje edini možni način za trajno rešitev izraelsko-palestinskega spora;

7.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico, Svet in Komisijo, naj to vprašanje, ki zadeva temeljne pravice javnega dostopa do informacij, svobodo tiska in svobodo misli, umesti na dnevni red pridružitvenega sveta med EU in Izraelom, ter v zvezi s tem znova opozarja, da mora EU v skladu s členom 21 Pogodbe o Evropski uniji zagotoviti skladnost med različnimi področji zunanjega delovanja ter politiko zunanjega delovanja in drugimi področji politike;

8.  odločno poziva EU in njene države članice, naj zavzamejo trdno skupno stališče in prevzamejo aktivnejšo vlogo, tudi v okviru četverice, v prizadevanjih za dosego pravičnega in trajnega miru med Izraelci in Palestinci; poudarja poglavitno vlogo četverice in v celoti podpira podpredsednico/visoko predstavnico v prizadevanjih za zagotovitev, da bo četverica ustvarila verodostojno perspektivo za oživitev mirovnega procesa;

9.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, predsedniku generalne skupščine Združenih narodov, vladam in parlamentom držav članic varnostnega sveta Združenih narodov, odposlancu četverice na Bližnjem vzhodu, knesetu in vladi Izraela, predsedniku palestinske oblasti ter palestinskemu zakonodajnemu svetu.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2012 o kršitvah človekovih pravic v Bahrajnu (2012/2571(RSP))

P7_TA(2012)0094 RC-B7-0171/2012

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij z dne 7. julija 2011 o Siriji, Jemnu in Bahrajnu glede na položaj v arabskem svetu in Severni Afriki(1), in o Bahrajnu z dne 27. oktobra 2011(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. marca 2011 o odnosih Evropske unije s Svetom za sodelovanje v Zalivu(3),

–  ob upoštevanju izjave svojega predsednika z dne 12. aprila 2011 o smrti dveh bahrajnskih civilistov in njegove izjave z dne 28. aprila 2011, v kateri je obsodil smrtno obsodbo, izrečeno štirim bahrajnskim državljanom zaradi udeležbe na miroljubnih demonstracijah v podporo demokraciji,

–  ob upoštevanju predstavitve na temo Bahrajna pred pododborom Evropskega parlamenta za človekove pravice dne 3. oktobra 2011,

–  ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice o Bahrajnu iz leta 2011, zlasti z dne 24. novembra 2011 ob objavi poročila neodvisne bahrajnske preiskovalne komisije, izjave tiskovne predstavnice visoke predstavnice Catherine Ashton o obletnici nemirov v Bahrajnu z dne 13. februarja 2012, in izjav z dne 12. oktobra 2011 podpredsednice/visoke predstavnice o razmerah v Egiptu, Siriji, Jemnu in Bahrajnu pred Evropskim parlamentom ,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o Bahrajnu z dne 21. marca, 12. aprila in 23. maja 2011,

–  ob upoštevanju izjave generalnega sekretarja Združenih narodov z dne 23. junija in 30. septembra 2011 o dolgih kaznih, izrečenih 21 bahrajnskim političnim aktivistom, zagovornikom človekovih pravic in opozicijskim voditeljem, ki so bili v nekaterih primerih obsojeni na dosmrtno ječo, in izjave tiskovnega predstavnika generalnega sekretarja za Bahrajn z dne 15. februarja 2012,

–  ob upoštevanju izjave z dne 29. septembra 2011 generalne skupščine Združenih narodov o Bahrajnu,

–  ob upoštevanju izjave za tisk ministrstva za zunanje zadeve Kraljevine Bahrajn z dne 5. oktobra 2011 in izjave bahrajnskega ministrstva za zdravje o obsodbah zdravnikov, medicinskih sester in reševalcev z dne 30. septembra 2011,

–  ob upoštevanju izjave z dne 23. oktobra 2011 bahrajnskega državnega tožilca o obnovah sodnih postopkov zoper zdravnike, ki so bili sojeni na vojaških sodiščih,

–  ob upoštevanju poročila bahrajnske neodvisne preiskovalne komisije z dne 23. novembra 2011,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, konvencije Združenih narodov proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju ter arabske listine o človekovih pravicah, katerih podpisnica je Kraljevina Bahrajn,

–  ob upoštevanju člena 19 (d) bahrajnske ustave,

–  ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic iz leta 2004, posodobljenih leta 2008,

–  ob upoštevanju poročila Human Rights Watch z dne 28. februarja 2012,

–  ob upoštevanju Ženevske konvencije iz leta 1949,

–  ob upoštevanju splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju člena 122(5) Poslovnika,

A.  ker je 14. februarja 2012 minilo leto dni od miroljubnih protestov, na katerih so udeleženci pozivali k spoštovanju temeljnih človekovih pravic in demokratičnim reformam; ker so vladni organi odgovorili z aretacijami in miroljubnim protestnikom preprečili, da bi se zbirali; ker so vladne sile s protestniki ravnale nasilno in represivno; ker so bili solzivec, paralizatorji in strelivo zelo malega kalibra uporabljeni v stanovanjskih naseljih, policija pa je menda vdrla v več hiš;

B.  ker so protesti še vedno nasilno zadušeni; ker so zagovorniki človekovih pravic, odvetniki, učitelji, zdravstveni delavci in blogerji, ki so se udeležili miroljubnih protestov v podporo demokraciji, še vedno žrtve preganjanja, aretacij in mučenja; ker je bilo po poročanjih organizacij za človekove pravice v zadnjih dveh mesecih samovoljno aretiranih več kot 100 tamkajšnjih državljanov;

C.  ker se tamkajšnje gospodarstvo, osnovano na bančništvu in turizmu, in že tako oslabljeno zaradi svetovne finančne krize, le stežka postavlja nazaj na noge;

D.  ker je 29. januarja 2012 približno 250 političnih zapornikov začelo obsežno nacionalno gladovno stavko, ker je 14 uglednih političnih aktivistov in zagovornikov človekovih pravic samovoljno zaprtih že od marca 2011;

E.  ker bahrajnske oblasti od začetka leta 2012 ne dovolijo vstopa v državo mednarodnim organizacijam za človekove pravice in novinarjem, pa tudi omejujejo njihove obiske, kar predstavlja resno oviranje njihovega dela;

F.  ker je bahrajnska neodvisna preiskovalna komisija v svojem poročilu, ki ga je junija lani naročil bahrajnski kralj, objavljen pa je bil novembra 2011, ugotovila, da je v lanskih nemirih umrlo 35 oseb, med njimi pet varnostnikov in pet zapornikov, ki so umrli za posledicami mučenja; ker je preiskovalna komisija v svojem poročilu zaključila, da je bila proti miroljubnim protestnikom, političnim aktivistom, zagovornikom človekovih pravic in novinarjem uporabljena pretirana sila, da je bilo pogosto uporabljeno mučenje in da je bilo sproženo sojenje proti številnim ljudem, mnogi pa so bili na zaporno kazen obsojeni, ker so uveljavljali svojo pravico do svobode izražanja in združevanja; ker je preiskovalna komisija v poročilu izrazila mnenje, da sojenje ni potekalo v skladu z mednarodnimi standardi pravičnega sojenja, pa tudi ne v skladu z bahrajnskim kazenskim zakonikom;

G.  ker je bahrajnski kralj sprejel ugotovitve iz poročila in je imenoval 19-člansko nacionalno komisijo, ki bi morala nadzirati proces izvajanja; ker bi morala nacionalna komisija svoje ugotovitve objaviti 20. marca 2012, v njih pa obravnavati upravljanje policije, sodstva ter ministrstva za izobraževanje in medije; ker se je kralj Bahrajna Hamad Ben Isa Al Khalifa javno obvezal izvedbi reform za dosego nacionalne sprave;

H.  ker je po priporočilih preiskovalne komisije Bahrajn pri javnem tožilstvu vzpostavil posebno preiskovalno enoto, ki ima nalogo, da določi odgovornost vseh, ki so v lanskem letu zakrivili nezakonita ali nebrižna dejanja, ki so povzročila smrt, mučenje ali zlorabo civilistov;

I.  ker se priporočila preiskovalne komisije izvajajo le počasi; ker je bil sprožen nacionalni dialog za spravo;

J.  ker po navedbah več poročil nevladnih organizacij nepravična sojenja pred vojaškimi in civilnimi sodišči predstavljajo osrednji element zatrtja protestnega gibanja v podporo demokraciji v Bahrajnu; ker je med priporočili preiskovalne komisije to, naj se omogoči, da zadeve vseh, ki so jim sodila vojaška sodišča, ponovno pregledajo redna sodišča, čeprav v vseh primerih priporočilo ni bilo upoštevano;

K.  ker so bahrajnske oblasti že večkrat izrazile zavezo reformam na področju človekovih pravic in sodelovanju z mednarodnimi organizacijami za človekove pravice;

L.  ker je bil že večkrat ponovljen poziv bahrajnski vladi, naj razširi stalno veljavno vabilo za posebne postopke Sveta ZN za človekove pravice;

M.  ker naj bi posebni poročevalec ZN za mučenje in drugo kruto, nečloveško in ponižujoče ravnanje ali kaznovanje Juan Mendez Bahrajn obiskal med 8. in 17. marcem 2012, a so ga bahrajnske oblasti uradno zaprosile, naj potovanje prestavi na datum po juliju 2012;

N.  ker naj bi bilo zaradi udeležbe v protestih iz službe odpuščenih ali iz univerze izključenih več kot 4000 ljudi; ker bahrajnski sindikati navajajo, da jih več kot 1.000 ni bilo sprejetih nazaj na službeno mesto, in ker na dovoljenje za vrnitev na študij še vedno čakajo številni študentje; ker so mnogi med tistimi, ki so bili sprejeti nazaj na službeno mesto, morali pod pritiskom podpisati izjave o tem, da se odrekajo vsem sindikalnim dejavnostim in se strinjajo z imenovanjem na drugo delovno mesto;

O.  ker so Novinarji brez meja glede na lanskoletne dogodke Bahrajn označili za „sovražnika interneta“;

1.  pozdravlja priporočila bahrajnske preiskovalne komisije in tamkajšnjo vlado poziva k ustreznim ukrepom za celovito in hitro izvedbo priporočil, s čimer se bo odzvala na najbolj pomembna vprašanja, naredila konec nekaznovanosti, obnovila družbeno soglasje, izboljšala varovanje človekovih pravic v skladu z mednarodnimi standardi o človekovih pravicah in izvedla pomembne reforme;

2.  izraža solidarnost z žrtvami represije v Bahrajnu in njihovimi družinami;

3.  obsoja kršitve človekovih pravic, ki se še vedno dogajajo v Bahrajnu, ter tamkajšnje oblasti in varnostne sile poziva, naj ustavijo pretirano uporabo nasilja, vključno s pretirano uporabo solzivca, prekinejo zatiranje, mučenje, nezakonite aretacije in preganjanje miroljubnih protestnikov ter naj bodo skrajno zadržane pri poskusih nadzora nad protesti; poziva tamkajšnje oblasti, naj ukrepajo strogo v skladu z zakonodajo in mednarodnimi obveznostmi; opozarja na pravico do pravičnega sojenja, ki jo je s podpisom potrdil tudi Bahrajn;

4.  ponovno poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh miroljubnih demonstrantov, političnih aktivistov, zagovornikov človekovih pravic, zdravnikov in reševalcev, blogerjev in novinarjev, zlasti Abdulhadija Al Khavadžo, predsednika bahrajnskega centra za človekove pravice, in Mahdija Abu Diba, predsednika bahrajnske zveze učiteljev, ki sta bila aretirana ali obsojena, ker sta uveljavljala svoje pravice do svobode izražanja, združevanja in mirnega zbiranja oziroma ker sta sledila poklicnim dolžnostim;

5.  poudarja, da so demonstranti izražali svoje legitimne demokratične težnje, in bahrajnske oblasti poziva, naj z obsežnim in konstruktivnim dialogom izvede postopek sprave, ki je zelo pomemben za demokratično stabilnost bahrajnske raznolike družbe, v kateri bi morale biti pravice vsakega državljana zagotovljene s črko zakona in v praksi;

6.  poziva bahrajnske oblasti, naj temeljito, nepristransko in neodvisno raziščejo kršitve človekovih pravic, ki so jih policija in varnostne sile zakrivile kot posledica vojaške navzočnosti v Bahrajnu med protesti v podporo demokraciji in po njih proti miroljubnim protestnikom in državljanom; zagotovijo naj, da bodo za svoja dejanja odgovarjali vsi povzročitelji, ki ne smejo ostati nekaznovani, ne glede na položaj ali čin, sprejeti pa bi morale tudi ukrepe, s katerimi bi odvračale od novih kršitev človekovih pravic;

7.  poziva bahrajnsko vlado, naj umakne vse obtožbe in prekliče vse obsodbe, ki so jih od februarja 2011 izrekla sodišča za nacionalno varnost ali civilna sodišča na temelju izvrševanja pravice do svobode izražanja, združevanja in mirnega zbiranja, in vse obsodbe zgolj na temelju priznanja;

8.  poziva bahrajnske oblasti, naj poskrbijo, da bodo organi vsem zagovornikom obtožencev zagotovili hiter in celovit dostop do pravnega svetovanja, kot to določata bahrajnsko in mednarodno pravo, vključno v zvezi z zaslišanji in pripravo na sojenje, raziščejo verodostojne navedbe o mučenju in slabem ravnanju med zaslišanji in k odgovornosti pokličejo vse, ki niso upoštevali zahtev za pošteno sojenje;

9.  poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj spremlja, ali bo bahrajnska vlada držala dane obljube o spoštovanju človekovih pravic in izvedla potrebne reforme, začela neodvisne preiskave kršitev človekovih pravic in zagotovila, da bodo povzročitelji za svoja dejanja odgovarjali, pa tudi, naj bahrajnsko vlado pozove k umiku vseh obtožb proti zdravnikom in zdravstvenim delavcem ter naj izpusti vse, ki so bili aretirani zaradi udeležbe na miroljubnih protestih v podporo demokraciji;

10.  poziva bahrajnske oblasti, naj obnovijo in spoštujejo človekove pravice in temeljne svoboščine, med njimi svobodo izražanja, prek spleta in prek tradicionalnih medijev, svobodo združevanja, svobodo veroizpovedi, pravice žensk in enakopravnost med spoloma, sprejmejo naj ukrepe proti diskriminaciji in takoj končajo vse omejitve za dostop do informacijsko-komunikacijskih tehnologij; bahrajnske oblasti poziva, naj odpravijo vse omejitve glede vstopa v državo tujih novinarjev in mednarodnih organizacij za človekove pravice ter dovolijo spremljanje napovedanih neodvisnih preiskav kršitev človekovih pravic in izvajanje napovedanih reform;

11.  pozdravlja oblikovanje ministrstva za človekove pravice in družbeni razvoj v Bahrajnu in ga poziva, naj deluje v skladu z mednarodnimi standardi in obveznostmi na področju človekovih pravic;

12.  poziva nacionalne oblasti, pa tudi udeležena evropska podjetja, naj ustrezno ukrepajo in zagotovijo, da bodo spet zaposlile vse, ki so bili odpuščeni iz službe;

13.  pozdravlja, da so ZDA prekinile izvoz orožja, vojaške in druge opreme, ki se lahko uporabi za nasilno zatiranje državljanov in za druge kršitve človekovih pravic, ter podobno države članice poziva, naj vztrajajo pri skupnem stališču Evropskega sveta, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme;

14.  ponovno izraža ostro nasprotovanje uporabi smrtne kazni in bahrajnske oblasti poziva, naj takoj razglasijo moratorij;

15.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Kraljevine Bahrajn.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0333. (2) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0475. (3) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0109.

Izjava Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2012 o krepitvi znanstvene zmogljivosti v Afriki: spodbujanje partnerstev med Evropo in Afriko na področju radioastronomije

P7_TA(2012)0095 P7_DCL(2011)0045

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju skupne strategije EU-Afrika, katere cilj je okrepiti znanstveno in tehnološko sodelovanje med EU in Afriko,

–  ob upoštevanju razvojnih ciljev tisočletja, po katerih imata znanost in tehnologija osrednjo vlogo pri družbeno-ekonomski preobrazbi,

–  ob upoštevanju člena 123 Poslovnika,

A.  ker priznava pomen raziskovalne infrastrukture pri olajševanju sodelovanja z Afriko, spodbujanju razvoja človeškega kapitala in obravnavanju družbenih izzivov, kot je navedeno v Uniji inovacij in strategiji Evropa 2020,

B.  ker je seznanjen z edinstveno konkurenčno prednostjo Afrike na področju preučevanja radioastronomije, ki se odraža v obsežnih projektih radioastronomije v Afriki (PAPER, omrežje VLBI, MeerKAT ipd.),

C.  ker se zaveda, da lahko še tesnejše sodelovanje Evrope v afriški radioastronomiji postane zmogljivo gonilo družbeno-ekonomske rasti v Afriki ter ustvari novo paleto tržnih priložnosti za obe celini,

1.  poziva Komisijo, Svet in parlamente držav članic, naj:

2.  naroči svojemu predsedniku, naj to izjavo skupaj z imeni podpisnikov(1) posreduje Komisiji, Svetu in parlamentom držav članic.

(1) Seznam podpisnikov je objavljen v Prilogi 1 k zapisniku z dne 15. marca 2012 (P7_PV(2012)03-15(ANN1)).

Izjava Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2012 o določitvi največ 8-urne omejitve za prevoz živali za zakol v Evropski uniji

P7_TA(2012)0096 P7_DCL(2011)0049

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 13 Pogodbe o delovanju Evropske pogodbe,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. maja 2010 o vrednotenju in oceni akcijskega načrta za zaščito in dobro počutje živali 2006–2010(1),

–  ob upoštevanju člena 123 Poslovnika,

A.  ker Uredba Sveta (ES) št. 1/2005 v uvodnih izjavah priznava, da je „treba čim bolj omejiti dolge vožnje živali, tudi živali za zakol“, vendar vseeno dovoljuje zelo dolge prevoze glede na razdaljo in čas, kar živalim med takimi vožnjami povzroča hud stres, trpljenje in celo smrt;

1.  ugotavlja, da peticijo 8hours.eu, ki poziva k določitvi največ 8-urne omejitve za prevoz živali za zakol, podpira skoraj milijon Evropejcev;

2.  poziva Komisijo in Svet, naj pregledata Uredbo Sveta (ES) št. 1/2005 in določita največ 8-urno omejitev za prevoz živali za zakol;

3.  naroči predsedniku, naj to izjavo skupaj z imeni podpisnikov(2) posreduje Komisiji in vladam držav članic.

(1) UL C 81 E, 15.3.2011, str. 25. (2) Seznam podpisnikov je objavljen v Prilogi 2 k zapisniku z dne 15. marca 2012 (P7_PV(2012)03-15(ANN2)).

Izjava Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2012 o uvedbi programa „šah v šolah“ v izobraževalne sisteme v Evropski uniji

P7_TA(2012)0097 P7_DCL(2011)0050

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 6 in 165 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 123 Poslovnika,

A.  ker člen 6 Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da šport spada med področja, na katerih je Unija „pristojna za izvajanje ukrepov za podporo, uskladitev ali dopolnitev ukrepov držav članic“;

B.  ker je šah igra, ki je dostopna otrokom iz vseh družbenih skupin in lahko spodbuja socialno kohezijo ter prispeva k ciljem evropskih politik, kot so socialna integracija, boj proti diskriminaciji, zmanjševanje stopnje kriminala in celo boj proti različnim oblikam zasvojenosti;

C.  ker lahko šah ne glede na starost otrok izboljša njihovo koncentracijo, potrpežljivost ter vztrajnost in ker se lahko pri tem razvijejo občutek ustvarjalnosti, intuicija, spomin ter analitične spretnosti in sposobnost odločanja; ker nas šah uči tudi odločnosti, motiviranosti in športnega vedenja;

1.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo uvajanje programa „šah v šolah“ v izobraževalnih sistemih držav članic;

2.  poziva Komisijo, naj v svojem naslednjem sporočilu o športu posveti potrebno pozornost programu „šah v šolah“ in od leta 2012 dalje zagotoviti dovolj finančnih sredstev zanj;

3.  poziva Komisijo, naj upošteva rezultate morebitnih študij o vplivu tega programa na otrokov razvoj;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj to izjavo skupaj z imeni podpisnikov(1) posreduje Komisiji in parlamentom držav članic.

(1) Seznam podpisnikov je objavljen v Prilogi 3 k zapisniku z dne 15. marca 2012 (P7_PV(2012)03-15(ANN3)).