Evropski parlament,

–  ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Marine Le Pen, ki jo je dne 9. decembra 2016 posredoval generalni tožilec prizivnega sodišča v Aix-en-Provence Pascal Guinotin, ki je bila razglašena na plenarnem zasedanju 19. januarja 2017,

–  po vabilih Marine Le Pen na zagovor dne 29. maja in 12. junija 2017 v skladu s členom 9(6) Poslovnika,

–  ob upoštevanju členov 8 in 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–  ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 12. maja 1964, 10. julija 1986, 15. in 21. oktobra 2008, 19. marca 2010, 6. septembra 2011 in 17. januarja 2013(1),

–  ob upoštevanju prvega odstavka člena 23, prvega odstavka člena 29, člena 30 in prvega odstavka člena 31 zakona z dne 29. julija 1881 ter členov 93-2 in 93-3 zakona z dne 29. julija 1982,

–  ob upoštevanju člena 5(2), člena 6(1) in člena 9 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0223/2017),

A.  ker generalni tožilec prizivnega sodišča v Aix-en-Provence zahteva odvzem imunitete poslanki Evropskega parlamenta Marine Le Pen v zvezi s sodnim postopkom zaradi domnevnega kaznivega dejanja;

B.  ker se v skladu s členom 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije zoper poslanca Evropskega parlamenta ne sme začeti preiskava, ne sme biti priprt niti se zoper njega ne sme začeti sodni postopek zaradi mnenja ali glasu, ki ga je izrekel pri opravljanju svojih dolžnosti;

C.  ker v skladu s členom 9 Protokola št. 7 poslanci med zasedanjem Evropskega parlamenta na ozemlju svoje države uživajo imunitete, priznane poslancem parlamenta te države;

D.  ker člen 26(2) francoske ustave določa, da se poslanca parlamenta ne sme aretirati zaradi kaznivega dejanja ali delikta, niti se mu ne sme drugače odvzeti ali omejiti prostosti brez dovoljenja predsedstva skupščine, katere poslanec je; to dovoljenje ni potrebno v primeru, če je poslanec zaloten pri kaznivem dejanju ali deliktu ali pravnomočno obsojen;

E.  ker je Marine Le Pen obtožena javnega obrekovanja izvoljenega javnega uradnika, kaznivega dejanja, ki je opredeljeno v francoski zakonodaji, in sicer v prvem odstavku člena 23, v prvem odstavku člena 29, v členu 30 in v prvem odstavku člena 31 zakona z dne 29. julija 1881 ter členih 93-2 in 93-3 zakona z dne 29. julija 1982;

F.  ker je Christian Estrosi 28. julija 2015 pri višjem preiskovalnem sodniku v Nici vložil zahtevo, da se sodnemu postopku zoper Marine Le Pen pridruži civilni postopek zaradi javnega obrekovanja izvoljenega javnega uradnika z začasnim mandatom; ker trdi, da je Marine Le Pen 3. maja 2015 v televizijski oddaji Le Grand Rendez-vous, ki je bila istočasno predvajana na televizijskih programih iTÉLÉ in Europe 1, zoper njega izrazila trditve in obtožbe, ki blatijo njegovo čast oziroma žalijo njegov ugled:

„Poslušajte, kar vem, je to: g. Estrosi financira UOIF (Unijo islamskih organizacij v Franciji); upravni sodni sistem ga je spoznal za krivega, saj je organizaciji UOIF za mošejo zaračunaval tako nizko najemnino, da ga je celo upravno sodišče udarilo po prstih, to pa je v resnici odsev načina, kako ti župani nezakonito financirajo mošeje, s kršenjem zakona iz leta 1905; ko te ujamejo s prsti v klientelističnem medu verskih skupnosti, se moraš seveda izpostaviti in reči šokantne stvari, vendar jaz polagam več vrednosti na dejanja kot pa na besede...“; v odgovor na vprašanje novinarja, ali je Christian Estrosi torej sostorilec džihadistov, naj bi Marine Le Pen izjavila: „Pomoč, zagotavljanje sredstev, podpora; ko islamskemu fundamentalizmu pomagate, da se vzpostavi, da se širi, da rekrutira, no, nekje v tem ste moralno res vsaj malo vpleteni“;

G.  ker je bila Marine Le Pen v skladu s členom 9(6) Poslovnika dvakrat povabljena na zagovor; ker pa ni izkoristila priložnosti, da bi pristojnemu odboru predložila svoja opažanja;

H.  ker domnevno dejanje nima neposredne in očitne zveze z opravljanjem dolžnosti Marine Le Pen kot poslanke Evropskega parlamenta niti ne predstavlja mnenja ali glasu, ki bi ga izrekla pri opravljanju svojih dolžnosti poslanke Evropskega parlamenta, kot je določeno v členu 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije;

I.  ker so ob upoštevanju člena 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije obtožbe očitno nepovezane s položajem Marine Le Pen kot poslanke Evropskega parlamenta, temveč so povezane s povsem nacionalnimi ali regionalnimi dejavnostmi, in ker se zato člen 8 ne uporablja;

J.  ker se lahko odvzame le imuniteta iz člena 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije;

K.  ker ob upoštevanju člena 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije ni razloga za sum, da je bila zahteva za odvzem imunitete vložena z namenom, da bi ovirali parlamentarno delo Marine Le Pen ali da bi se ji politično škodovalo (fumus persecutionis);

1.  sklene, da se Marine Le Pen odvzame imuniteta;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje pristojnemu organu Francoske republike in Marine Le Pen.

(1) Sodba Sodišča z dne 12. maja 1964 v zadevi Wagner proti Fohrmann in Krier, 101/63, ECLI:EU:C:1964:28; sodba Sodišča z dne 10. julija 1986 v zadevi Wybot proti Faure in drugi, 149/85, ECLI:EU:C:1986:310; sodba Splošnega sodišča z dne 15. oktobra 2008 v zadevi Mote proti Parlamentu, T-345/05, ECLI:EU:T:2008:440; sodba Sodišča z dne 21. oktobra 2008 v združenih zadevah Marra proti De Gregorio in Clemente, C-200/07 in C-201/07, ECLI:EU:C:2008:579; sodba Splošnega sodišča z dne 19. marca 2010 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-42/06, ECLI:EU:T:2010:102; sodba Sodišča z dne 6. septembra 2011 v zadevi Patriciello, C-163/10, ECLI:EU:C:2011:543; sodba Splošnega sodišča z dne 17. januarja 2013 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-346/11 in T-347/11, ECLI:EU:T:2013:23.