Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 6. februarja 2018 o ustanovitvi posebnega odbora o postopku Unije za registracijo pesticidov, njegovih pristojnosti, številčni sestavi in mandatu(1),

–  ob upoštevanju člena 191 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju sedmega splošnega okoljskega akcijskega programa Unije do leta 2020(2),

–  ob upoštevanju Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuška konvencija) Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS(3) (v nadaljnjem besedilu: uredba),

–  ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006(5),

–  ob upoštevanju Direktive 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o sodelovanju javnosti pri sestavi nekaterih načrtov in programov v zvezi z okoljem in o spremembi direktiv Sveta 85/337/EGS in 96/61/ES glede sodelovanja javnosti in dostopa do sodišč(6),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(7),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (EU) št. 546/2011 z dne 10. junija 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede enotnih načel za ocenjevanje in registracijo fitofarmacevtskih sredstev(8),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (EU) št. 283/2013 z dne 1. marca 2013 o določitvi zahtevanih podatkov o aktivnih snoveh(9),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (EU) št. 284/2013 z dne 1. marca 2013 o določitvi zahtevanih podatkov o fitofarmacevtskih sredstvih(10),

–  ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/1056 z dne 29. junija 2016 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja veljavnosti registracije aktivne snovi glifosat(11) in Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/1313 z dne 1. avgusta 2016 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede pogojev za registracijo aktivne snovi glifosat(12),

–  ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/2324 z dne 12. decembra 2017 o podaljšanju odobritve aktivne snovi glifosat v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ter o spremembi priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011(13),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 13. aprila 2016(14) in 24. oktobra 2017(15) o osnutku Izvedbene uredbe Komisije o podaljšanju odobritve aktivne snovi glifosat v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ter o spremembi priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. februarja 2017 o pesticidih biološkega izvora z nizkim tveganjem(16),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. junija 2016 o krepitvi inovacij in gospodarskem razvoju pri evropskem upravljanju kmetij v prihodnje(17),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. junija 2016 o tehnoloških rešitvah za trajnostno kmetijstvo v EU(18),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2018 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 o fitofarmacevtskih sredstvih(19),

–  ob upoštevanju evropske ocene izvajanja Uredbe (ES) št. 1107/2009 in njenih zadevnih prilog, ki jo je služba Evropskega parlamenta za raziskave (EPRS) objavila aprila 2018,

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije z dne 23. novembra 2016 v zadevi C-442/14 Bayer CropScience SA-NV, Stichting De Bijenstichting proti College voor de toelating van gewasbeschermingsmiddelen en biociden(20),

–  ob upoštevanju sklepa evropske varuhinje človekovih pravic z dne 18. februarja 2016 v zadevi 12/2013/MDC glede prakse Komisije v zvezi z izdajo dovoljenj in dajanjem na trg fitofarmacevtskih sredstev (pesticidov),

–  ob upoštevanju študije „Monografije Mednarodne agencije za raziskave raka, zvezek 112: ocena petih organofosfatnih insekticidov in herbicidov“, objavljene 20. marca 2015,

–  ob upoštevanju ugotovitev Evropske agencije za varnost hrane po strokovnem pregledu ocene tveganja za pesticide z aktivno snovjo glifosat(21), objavljenih 12. novembra 2015, in po strokovnem pregledu ocene tveganja za pesticide zaradi lastnosti glifosata, ki potencialno povzročajo endokrine motnje(22), objavljenih 7. septembra 2017,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za oceno tveganj Evropske agencije za kemikalije o razvrščanju glifosata z dne 15. marca 2017,

–  ob upoštevanju znanstvenega mnenja 5/2018 mehanizma znanstvenih nasvetov (SAM) o postopku EU za registracijo fitofarmacevtskih sredstev iz junija 2018(23),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju Uredbe (ES) št. 1185/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o statističnih podatkih o pesticidih (COM(2017)0109),

–  ob upoštevanju izvedbenega načrta za večjo dostopnost fitofarmacevtskih sredstev z majhnim tveganjem in hitrejše izvajanje integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, ki ga je pripravila strokovna skupina za trajnostno varstvo rastlin in ga je potrdil Svet 28. junija 2016,

–  ob upoštevanju poročila posebne poročevalke v okviru Sveta OZN za človekove pravice o pravici do hrane, z dne 24. januarja 2017, ki obravnava globalno uporabo pesticidov v kmetijstvu in njene vplive na človekove pravice,

–  ob upoštevanju člena 13 PDEU, ki določa, da bi bilo treba pri oblikovanju in izvajanju politik Unije, zlasti na področju notranjega trga, v celoti upoštevati zahteve po dobrem počutju živali kot čutečih bitij,

–  ob upoštevanju Direktive 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o zaščiti živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene(24),

–  ob upoštevanju posebne raziskave Eurobarometra št. 442 iz marca 2016, v kateri je navedeno, da se 89 % državljanov EU strinja, da bi si morala Unija bolj prizadevati za večjo ozaveščenost o pomembnosti dobrobiti živali na mednarodni ravni, 90 % državljanov EU pa se strinja, da je pomembno določiti visoke standarde dobrobiti živali,

–  ob upoštevanju dejstva, da Parlament prejme številne peticije zaskrbljenih državljanov, ki uveljavljajo svojo pravico v skladu s členoma 24 in 227 PDEU in členom 44 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter pozivajo k prenehanju poskusov na živalih v Evropi in po vsem svetu ter k določitvi mednarodnih standardov dobrobiti živali,

–  ob upoštevanju predloga Komisije o uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o preglednosti in trajnosti ocenjevanja tveganja v prehranski verigi v EU (COM(2018)0179)(25),

–  ob upoštevanju ocene Uredbe (ES) št. 1107/2009 , ki jo Komisija pravkar izvaja v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila posebnega odbora za postopek Unije za registracijo pesticidov (A8-0475/2018),

Splošne ugotovitve

A.  ker je namen Uredbe (ES) št. 1107/2009 (v nadaljnjem besedilu: uredba) zagotoviti visoko raven zaščite zdravja ljudi in živali ter okolja ter izboljšati delovanje notranjega trga s harmonizacijo predpisov o dajanju fitofarmacevtskih sredstev na trg, hkrati pa izboljšati kmetijsko proizvodnjo;

B.  ker je postopek EU za registracijo fitofarmacevtskih sredstev eden najstrožjih na svetu; ker si posebni odbor za postopek Unije za registracijo pesticidov (PEST) ob upoštevanju pomislekov številnih deležnikov glede ocene glifosata prizadeva opredeliti področja, kjer je mogoče nadalje izboljšati postopek Unije za registracijo fitofarmacevtskih sredstev s posredovanjem priporočil, za katera meni, da so potrebna za doseganje visoke ravni varstva zdravja ljudi in živali ter okolja;

C.  ker je previdnostno načelo krovno načelo politike Unije, kot določa člen 191 Pogodbe o delovanju Evropske unije; ker uredba v skladu s členom 1(4) temelji na previdnostnem načelu; ker mora biti glede na člen 13(2) odločitev o obvladovanju tveganja skladna s pogoji previdnostnega načela, kot so opredeljeni v členu 7(1) Uredbe (ES) št. 178/2002; ker člen 7(2) Uredbe (ES) št. 178/2002 določa, da morajo biti ukrepi, sprejeti na podlagi previdnostnega načela, sorazmerni;

D.  ker so številni deležniki izrazili pomisleke glede ocene glifosata, zlasti o tem, ali je bila izvedena neodvisna, objektivna in pregledna ocena ter ali so bila pravilno uporabljena merila za razvrstitev iz Uredbe (ES) št. 1272/2008, zadevna navodila, merila za odobritev in previdnostno načelo;

E.  ker v skladu s členom 4(3) uredbe fitofarmacevtsko sredstvo kot posledica uporabe v skladu z dobro prakso varstva rastlin in ob upoštevanju realnih pogojev uporabe med drugim ne sme imeti takojšnjega ali zapoznelega škodljivega vpliva na zdravje ljudi, vključno z ranljivimi skupinami, in ne sme imeti nobenega nesprejemljivega vpliva na okolje;

F.  ker je ocena izvajanja uredbe razkrila, da cilji v zvezi z varstvom zdravja ljudi in živali ter okolja niso bili v celoti doseženi in da bi bile mogoče izboljšave, da bi se dosegli vsi cilji uredbe;

G.  ker je izredno pomembno, da se uredba v celoti izvaja v vseh državah članicah;

H.  ker nacionalni pristojni organi, ki sodelujejo v postopkih odobritve in registracije, pogosto zamujajo z roki; ker je bilo ugotovljeno, da imajo nacionalni pristojni organi, vključeni v postopek odobritve in registracije, ponekod premalo osebja in sredstev; ker obstaja tveganje, da bo pomanjkanje sredstev vplivalo tudi na kakovost ocen, tako glede aktivnih snovi kot fitofarmacevtskih sredstev, ne le na zamude pri njihovi pripravi;

I.  ker je neodvisnost ocene tveganja bistvena za zaupanje v uredbo in v živilsko zakonodajo EU;

J.  ker se je izkazalo, da postopek odločanja v celotnem procesu ni bil pregleden tako glede dostopnosti celotnih študij in neobdelanih podatkov za javnost, kot glede faze obvladovanja tveganja;

K.  ker je pravica do dostopa do dokumentov, ki jih hranijo institucije EU, vključno z agencijami, pomembna pravica, pri kateri je treba izjeme razlagati ozko; opozarja na sodno prakso Sodišča Evropske unije, v skladu s katero preglednost in dostop do dokumentov prispevata k večji legitimnosti agencij EU v očeh državljanov in k zagotavljanju večje odgovornosti agencij EU do državljanov v demokratičnem sistemu(26);

L.  ker bi bilo treba redno posodabljati Uredbo Komisije (EU) št. 283/2013 o določitvi zahtevanih podatkov o aktivnih snoveh1a, da bi upoštevali najnovejša znanstvena in tehnična spoznanja; ker je sporočilo Komisije v okviru izvajanja Uredbe Komisije (EU) št. 283/2013 o določitvi zahtevanih podatkov o aktivnih snoveh(27) še vedno najbolj izčrpen vir navodil in smernic za testiranje, čeprav so bili številni med naštetimi dokumenti morda zamenjani in bi jih bilo treba posodobiti; ker metodologije, ki se uporabljajo za znanstveno oceno aktivnih snovi in ki jih v obliki smernic uporabljajo Evropska agencija za varnost hrane in države članice, ne odražajo vedno sprotnih znanstvenih in tehničnih spoznanj, kakor določa člen 4 uredbe; ker nekateri ključni preskusi bodisi niso vključeni v oceno tveganja bodisi manjkajo najnovejše znanstvene metode (kot v primerih najnovejših ekotoksikoloških preskusov za talne organizme in ocene koncentracije v okolju in ostankov v prahu, vetru, zraku in vodi);

M.  ker posodobljene smernice o čebelah, ki jih uporablja Evropska agencija za varnost hrane v svojem zadnjem pregledu treh neonikotinoidov, še niso bile formalno sprejete; ker so smernice o talnih organizmih, ki jih zdaj uporablja Evropska agencija za varnost hrane, iz leta 2002;

N.  ker splošne smernice zahteve zakonodaje oblikujejo v praktične ukrepe kot odgovor na vprašanje, kaj je treba opraviti, smernice za preskušanje pa določajo protokole preskušanja, ki jih je treba spoštovati za pripravo podatkov, kot odgovor na vprašanje, kako je treba preskušati;

O.  ker je razširjena in profilaktična uporaba fitofarmacevtskih sredstev, ko je neprimerna, skrb zbujajoča;

P.  ker je uporaba fitofarmacevtskih sredstev za izsuševanje (tj. obdelava samega posevka pred žetvijo za pospešitev zorenja in lajšanje žetve) neprimerna;

Q.  ker je uporaba fitofarmacevtskih sredstev na območjih, ki jih uporabljajo širša javnost ali ranljive skupine, neprimerna;

R.  ker je po podatkih Organizacije OZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) v EU leta 2016 bilo porabljenih 368 588 ton pesticidov, kar znaša 11,8 % svetovne potrošnje;

S.  ker se po podatkih FAO od leta 2009 uporaba pesticidov v EU povečuje; ker se ta trend med državami članicami zelo razlikuje, in sicer od velikega povečanja v nekaterih od njih do strmega padca v drugih; ker se je skupna količina pesticidnih aktivnih snovi, prodanih v 16 državah članicah EU, med letoma 2011 in 2016 povečala za 1,6 %;

T.  ker je bilo do leta 2018 odobrenih 493 aktivnih in osnovnih snovi;

U.  ker je v poročilu Komisije o izvajanju Uredbe (ES) št. 1185/2009 izpostavljeno pomanjkanje statističnih podatkov o uporabi pesticidov in pomanjkanje znanja o uporabi nekaterih aktivnih snovi;

V.  ker je bilo v skladu s poročilom Evropske unije iz leta 2016 o ostankih pesticidov v hrani(28), ki ga je EFSA objavila leta 2018, 96,2 % vzorcev v okviru omejitev, ki jih določa zakonodaja EU;

W.  ker javnost nič ne ve o nevarnosti in tveganju ter o sprejemljivi in nesprejemljivi nevarnosti in tveganju, prav tako pa ne ve, kako se v Evropi upoštevajo mejne vrednosti ostankov;

X.  poudarja, da so odločitve o odobritvi novo razvitih aktivnih snovi in fitofarmacevtskih sredstev vedno sprejete, ko še ni gotovo, kakšen bo njihov dejanski vpliv; ker po registraciji ni spremljanja; ker manjkajo podatki o natančnih količinah vsakega fitofarmacevtskega sredstva, ki se uporablja, o izvajanju in učinkovitosti blažilnih ukrepov ter o morebitnih škodljivih učinkih na zdravje ljudi in živali ter na okolje;

Y.  ker pomanjkanje podatkov zadeva dejanske učinke aktivnih snovi, varoval, sinergistov in dodatkov ter njihovih metabolitov, pa tudi formulacije in mešanice proizvodov; ker zato celotni vpliv pesticidov na zdravje ljudi in živali, pa tudi na okolje ni v celoti znan;

Z.  ker se pilotni projekt o okoljskem spremljanju rabe pesticidov prek čebel kljub njegovi vključitvi v proračun Unije za proračunski leti 2017 in 2018 še ne izvaja;

AA.  ker je eden od ciljev sedmega splošnega okoljskega akcijskega programa Unije do leta 2020, da se kemikalije proizvajajo in uporabljajo tako, da se čim bolj zmanjšajo pomembni negativni učinki na zdravje ljudi in okolje, ter ker še vedno obstaja negotovost o celotnem vplivu skupnih učinkov različnih kemikalij na zdravje ljudi in okolje;

AB.  ker člen 4(3) uredbe določa, da fitofarmacevtsko sredstvo „nima takojšnjega ali zapoznelega škodljivega vpliva na zdravje ljudi... ob upoštevanju ugotovljenih kumulativnih in sinergijskih vplivov, kadar so na voljo znanstvene metode za ocenjevanje takšnih vplivov, ki jih priznava Agencija“; ker Uredba (ES) št. 396/2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora določa, da je treba „upoštevati poznane kumulativne in sinergijske učinke, ko so na voljo metode za oceno takih učinkov“;

AC.  ker so take metode sedaj na voljo in ker se pričakuje, da bo EFSA pilotno oceno, ki obravnava kumulativne učinke izpostavljenosti pesticidom v hrani na živčni in ščitnični sistem ljudi, zaključila konec leta 2019;

AD.  ker trenutno ne obstaja pravna obveznost za preskušanje aktivnih snovi glede njihove razvojne nevrotoksičnosti (DNT), primeri katere vključujejo nastanek avtizma, motnje pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) in disleksije; ker so študije o vplivu razvojne toksičnosti in nevrotoksičnosti potrebne in ker lahko spodbudijo ad hoc študije za obravnavo posebnih pomislekov; ker EFSA v zvezi s tem razvija projekt z namenom oblikovanja alternativnih rešitev brez uporabe živali za preiskavo učinkov DNT;

AE.  ker obstajajo pomisleki, da izvajanje uredbe v zvezi z uporabo živali v preskusih za opredelitev nevarnosti in oceno tveganja ni skladno z zahtevami po upoštevanju načel zamenjave, zmanjšanja in izboljšanja iz Direktive 2010/63/EU o poskusih na živalih, saj uredbi Komisije (EU) št. 283/2013 in (EU) št. 284/2013 ter ustrezne smernice od njihovega sprejetja še niso bile posodobljene, čeprav so na voljo potrjeni alternativni testi in tehnologije;

AF.  ker preskušanje z namenom ugotavljanja učinkov na zdravje ljudi vključuje uporabo živali in zato odzivanja pri človeku ne napove nujno natančno;

AG.  ker je treba pospešiti razvoj in potrjevanje novih metodologij brez uporabe živali, ki zagotavljajo informacije o temeljnih mehanizmih toksičnosti za ljudi, vključno s potmi, po katerih pride do škodljivega vpliva na ljudi;

AH.  ker je raven zaščite zdravja ljudi in živali ter okolja glede registracije in uporabe fitofarmacevtskih sredstev pri številnih kmetijskih proizvodih iz tretjih držav nižja; ker je treba zagotoviti, da raven zaščite EU ne bo ogrožena zaradi uvoza kmetijskih proizvodov iz tretjih držav;

AI.  ker so v EU v prometu in uporabi nezakonito uvoženi pesticidi, ki potencialno ogrožajo javno zdravje in pomenijo nepošteno konkurenco fitofarmacevtskim sredstvom, za katera v skladu s trenutno zakonodajo EU velja postopek registracije;

Zahtevek za odobritev aktivnih snovi

AJ.  ker so številni deležniki izrazili pomislek glede preglednosti in navzkrižja interesov v zvezi s pravico vlagateljev do izbire države članice poročevalke pri prvi vlogi zahtevka za odobritev aktivne snovi;

AK.  ker je prav take pomisleke pri deležnikih povzročilo dejstvo, da je lahko država članica poročevalka, ki ji je Komisija naložila odgovornost za obnovo poročila o oceni, ista kot tista, ki je pripravila prvotni osnutek poročila o oceni;

AL.  ker so od uveljavitve uredbe dalje vlagatelji za nove aktivne snovi za države članice poročevalke izbrali le 11 od 28 držav članic, kar kaže na to, da obstajajo precejšnje razlike glede strokovnosti in osebja;

AM.  ker so Francija, Nizozemska, Nemčija in Združeno kraljestvo obravnavali približno 80 % vseh dosjejev; ker bo izstop Združenega kraljestva iz EU pomembno vplival na delovno obremenitev drugih držav članic;

AN.  ker člen 8(1) uredbe od vlagatelja zahteva, da predloži povzetek dokumentacije, ki mora med drugim vključevati povzetke in rezultate preskusov in študij za vsako točko zahtev za podatke, vključno z oceno vseh predloženih informacij;

AO.  ker so številni deležniki izrazili pomislek v zvezi s pristopom k vrednotenju, kot je vzpostavljen z zakonom, in zlasti v zvezi s tem, kdo naj bi predložil znanstvene študije in dokaze za oceno aktivnih snovi, kdo bi moral zagotoviti strokovno pregledano znanstveno literaturo in kdo bi moral oceniti študije;

AP.  ker člen 8(5) uredbe od vlagatelja zahteva, da dokumentaciji priloži strokovno pregledano javno dostopno znanstveno literaturo o aktivnih snoveh in njihovih relevantnih metabolitih;

AQ.  ker so za nove aktivne snovi običajno na voljo le podatki študij za regulativne namene, ki jih pripravi vlagatelj;

AR.  ker mora ocena tveganja temeljiti na vseh ustreznih razpoložljivih znanstvenih dokazih; ker strokovno pregledana javno dostopna znanstvena literatura vsebuje pomembne dodatne informacije k študijam, ki jih zagotovijo vlagatelji, pri čemer izhaja iz dobre laboratorijske prakse, ter lahko vključuje ugotovitve, ki ocenjevalce opozorijo na negativne učinke, ki se pri standardnem preskušanju ne vidijo;

AS.  ker so pri OECD razvili načela dobre laboratorijske prakse, da bi zagotovili, da je bila študija opravljena v skladu s predpisi in z posebno preskusno metodo za preprečevanje goljufij; ker je EU ta načela sprejela z Direktivo 2004/10/ES, ki od držav članic zahteva, naj zagotovijo, da se v laboratorijih, ki izvajajo preskuse kemičnih proizvodov, upoštevajo načela dobre laboratorijske prakse OECD, in Direktivo 2004/9/ES, ki določa, da morajo države članice določiti organe, pristojne za inšpekcijske preglede dobre laboratorijske prakse na svojem ozemlju;

AT.  pozdravlja, da so, kot je poročala Komisija leta 2015, vse države članice prenesle direktive o dobri laboratorijski praksi in vzpostavile delujoče nacionalne programe za spremljanje dobre laboratorijske prakse;

AU.  ker smernice OECD za preskušanje zagotavljajo, da so raziskave ponovljive, dosledne in enotne ter omogočajo regulatorjem, da ocenijo kakovost in ustreznost študije, zagotovijo njeno metodološko veljavnost in olajšajo vzajemno sprejemanje podatkov med državami članicami;

Osnutek ocene, ki ga pripravi država članica poročevalka

AV.  ker v skladu s členom 11(2) uredbe „država članica poročevalka opravi neodvisno, objektivno in pregledno oceno glede na trenutna znanstvena in tehnična spoznanja“;

AW.  ker je bilo ugotovljeno, da države članice v vlogi držav članic poročevalk uporabljajo različne prakse pri navajanju povzetkov vlagateljev o strokovno pregledani literaturi; ker se temeljno pravilo glasi, da je treba v slehernem znanstvenem delu jasno navesti trditve drugih z uporabo navednic;

AX.  ker Parlament priznava razpravo o pregledu literature v poročilu o oceni tveganja o glifosatu Nemškega zveznega inštituta za oceno tveganja; ker je več deležnikov izrazilo pomisleke, da so bili pomembni elementi ocene v osnutku poročila o oceni tveganja glifosata vzeti iz vloge, ne da bi bili jasno navedeni kot sklici;

Mnenje EFSA o osnutkih poročil o oceni in razvrstitvi aktivnih snovi Evropske agencije za kemikalije (ECHA)

AY.  ker je verodostojnost sistema Unije za registracijo fitofarmacevtskih sredstev močno odvisna od zaupanja javnosti v agencijo EFSA, ki zagotavlja znanstvena mnenja, na katerih temeljijo odločitve glede varnosti hrane v Evropi; ker je omajano zaupanje javnosti v EFSA skrb zbujajoče;

AZ.  ker trenutno približno dve tretjini nacionalnih strokovnjakov, ki delajo za EFSA, prihaja iz vsega šestih držav članic;

BA.  ker se v skladu z drugim pododstavkom člena 4(1) uredbe v oceni aktivne snovi najprej ugotovi, ali so izpolnjena merila za odobritev iz točk 3.6.2 do 3.6.4 in 3.7 priloge II (izločitvena merila); ker eden od teh izločitvenih meril zadeva razvrstitev snovi kot rakotvornih (kategorija 1A ali 1B) v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 1272/2008;

BB.  ker je Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) glifosat v skladu s svojo nomenklaturo (ki je enaka kot kategorija 1B Uredbe (ES) št. 1272/2008) razvrstila kot verjetno rakotvoren za ljudi (skupina 2A); ker sta evropski agenciji EFSA in ECHA, pristojni za znanstvene ocene, na katerih temeljijo odločitve EU o obvladovanju tveganja, po pregledu razpoložljivih informacij, tudi ocene IARC, ugotovili, da v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 1272/2008 razvrstitev glifosata kot rakotvorne snovi ni upravičena;

BC.  ker je IARC v skladu svojimi načeli delovanja pri svojih ugotovitvah izhajala iz objavljene literature, medtem ko sta EFSA in ECHA kot osnovo za svoje vrednotenje uporabili tudi neobjavljene študije, ki jih je predložil vlagatelj v skladu s členom 8 uredbe, poleg tega pa sta imeli dostop do relevantnih neobdelanih podatkov;

BD.  ker so številni drugi pristojni organi po svetu, vključno z organi ZDA, Kanade, Nove Zelandije, Avstralije in Japonske, kasneje dokončali nove ocene o glifosatu in prišli do sklepa, da ni rakotvoren; ker Agencija ZDA za varstvo okolja (EPA) še vedno pregleduje glifosat, v njenem osnutku ocene ekoloških tveganj pa je jasno navedeno, da bi ta snov lahko vplivala na ptice, sesalce ter kopenske in vodne rastline;

BE.  ker je primerjava 54 pesticidov, ki jo je leta 2017 po sistemih EU in IARC opravila EFSA, pokazala, da je bila v 14 primerih razvrstitev EU konzervativnejša (in s tem strožja) od razvrstitve IARC, v 11 primerih (glifosat in 10 drugih aktivnih snovi) manj in v 29 primerih enako stroga;

BF.  ker so obstajali in še vedno obstajajo pomisleki nekaterih deležnikov glede mnenj EFSA in ECHA v zvezi z njihovimi sklepi, da se glifosata ne razvrsti med rakotvorne snovi;

BG.  ker v posebnemu odboru žal ni bilo mogoče rešiti tega spora;

BH.  ker je oktobra 2017 Komisija razglasila evropsko državljansko pobudo „Prepovejmo glifosat ter obvarujmo ljudi in okolje pred strupenimi pesticidi“ za dopustno; ker je več kot milijon državljanov pozvalo Komisijo, naj državam članicam predlaga uvedbo prepovedi uporabe glifosata, reformo postopka odobritve za pesticide in določitev obveznih ciljev za zmanjšanje uporabe pesticidov na ravni EU;

BI.  ker so tako imenovani dokumenti o primeru Monsanto in nedavna sodba vrhovnega sodišča v zvezni državi Kalifornija v zadevi Dewayne Johnson proti Monsanto (CGC-16–550128) in naknadna pritožba vzbudili pomisleke glede neodvisnosti in nasprotja interesov v postopku ocenjevanja glifosata;

Odobritev aktivnih snovi s strani Komisije

BJ.  ker uredba določa šestmesečni rok za Komisijo (ki začne teči od ugotovitev EFSA), da predstavi osnutek uredbe;

BK.  ker odločitev o podaljšanju odobritve glifosata ni vsebovala pravno zavezujočih ukrepov za zmanjšanje tveganja na ravni Unije, ker se je Komisija odločila sprejeti posebno priporočilo v okviru pogojev za odobritev, in sicer da morajo države članice pri podeljevanju registracij za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo glifosat, posebno pozornost nameniti tveganju za kopenske vretenčarje; ker je bilo pri skoraj vseh oblikah uporabe glifosata ugotovljeno visoko dolgoročno tveganje za neciljne kopenske vretenčarje, vključno s sesalci in pticami;

BL.  ker je ECHA zaključila, da glifosat resno poškoduje oči in je strupen za vodne organizme, njegovi učinki pa so dolgotrajni;

BM.  ker ni jasno, pod katerimi pogoji Komisija in države članice štejejo, da je tveganje nesprejemljivo za okolje;

BN.  ker je dejstvo, da Komisija ob podpori držav članic odobri aktivne snovi, za katere je EFSA ugotovila, da pomenijo visoko tveganje za okolje in biotsko raznovrstnost, zaskrbljujoče, saj fitofarmacevtsko sredstvo v skladu s členom 4(3)(e) uredbe ne bi smelo imeti nobenega nesprejemljivega vpliva na okolje;

BO.  ker je evropska varuhinja človekovih pravic v sklepu v zadevi 12/2013/MDC z dne 18. februarja 2016 navedla, da predložitev potrditvenih informacij ne bi smela vplivati na zahteve za podatke, ki so obstajale v času oddaje vloge v zvezi z oceno tveganj za zdravje, in za katere so bila na voljo ustrezni usmerjevalni dokumenti;

BP.  ker za potrditvene podatke načeloma ne velja enak znanstveni nadzor ali enaka znanstvena ocena kot za podatke, predložene v izvirni vlogi, saj niso predmet sistematičnega strokovnega pregleda EFSA; ker je evropska varuhinja človekovih pravic v sklepu iz leta 2016 Komisijo pozvala, naj razmisli o tem, ali naj bo odslej za vse potrditvene informacije potreben sistematičen strokovni pregled EFSA in ali naj se ustrezno spremenijo usmerjevalni dokumenti;

BQ.  ker je na podlagi poročila o spremljanju, ki ga je Komisija predložila februarja 2018 v zvezi z desetimi aktivnimi snovmi, preučenimi v okviru preiskave varuha človekovih pravic, postopek s potrditvenimi podatki privedel do tega, da je bil čas prisotnosti na trgu dveh aktivnih snovi, haloksifopa-P in malationa, ki bi bil sicer omejeni, podaljšan;

BR.  ker v primeru bioloških pesticidov z majhnim tveganjem do vrzeli v podatkih prihaja predvsem zato, ker so zahteve za podatke oblikovane za kemična fitofarmacevtska sredstva in so tako neprimerne za biološke pesticide z majhnim tveganjem;

BS.  ker kljub tveganjem, ki jih je ugotovila EFSA v sklepih o aktivnih snoveh, Komisija sprejetje ukrepov za zmanjšanje tveganja pogosto prepušča državam članicam, ne glede na to, da ji uredba dopušča uvedbo na ravni EU; ker je evropska varuhinja človekovih pravic ta pristop v svoji odločitvi v zadevi 12/2013/MDC obsodila;

BT.  ker je primerno, da države članice odločajo o ukrepih za obvladovanje tveganja v zvezi s težavami, ki so specifične za njihov položaj;

BU.  ker primanjkuje fitofarmacevtskih sredstev z majhnim tveganjem; ker je bilo od skoraj 500 snovi, ki so na voljo na trgu EU, le deset snovi odobrenih kot fitofarmacevtska sredstva z majhnim tveganjem; ker pomanjkanje razpoložljivosti fitofarmacevtskih sredstev z majhnim tveganjem otežuje izvajanje in razvoj integriranega varstva rastlin; ker je to pomanjkanje razpoložljivosti posledica dolgotrajnega postopka ocenjevanja, odobritve in registracije;

BV.  ker je danes za natančno spremljanje in odstranjevanje plevela ali škodljivcev v zgodnji fazi mogoče uporabiti napredne tehnike, kot sta precizno kmetovanje in robotika; ker so te napredne tehnike v Evropski uniji še vedno slabo razvite ter potrebujejo podporo Evropske unije in držav članic;

Registracija fitofarmacevtskih sredstev v državah članicah

BW.  ker bi morala biti fitofarmacevtska sredstva pred registracijo temeljito ocenjena v skladu s sprotnim znanstvenim in tehničnim znanjem; ker pomanjkanje osebja in/ali sredstev lahko povzroči pretirano zanašanje na oceno, izvedeno za odobritev aktivnih snovi v okviru odločitev za fitofarmacevtska sredstva;

BX.  ker bi bilo treba pri postopku registracije fitofarmacevtskih sredstev, zlasti zahtev za podatke o ocenah tveganja, upoštevati dejansko uporabo fitofarmacevtskih sredstev;

BY.  ker je treba pri izdaji registracij za fitofarmacevtska sredstva posebno pozornost še naprej namenjati tveganju za „ranljive skupine“; ker so v uredbi ranljive skupine opredeljene kot osebe, za katere je pri ocenjevanju akutnih in kroničnih učinkov fitofarmacevtskih sredstev na zdravje potrebna posebna obravnava; ker so to med drugim nosečnice in doječe matere, nerojeni otroki, dojenčki in otroci, ostareli ter delavci in prebivalci, ki so dolgoročno izpostavljeni visokim koncentracijam pesticidov;

BZ.  ker člen 25 uredbe zahteva, da za varovala in sinergiste velja isti postopek odobritve kot za aktivne snovi, da bi bili uvrščeni na pozitivni seznam; ker Komisija še ni odobrila nobenih varoval ali sinergistov;

CA.  ker člen 27 uredbe od Komisije zahteva, da v prilogo III vključi negativni seznam nesprejemljivih dodatkov; ker Komisija še ni sprejela negativnega seznama dodatkov, vendar pa je navedla, da namerava to storiti do konca leta 2018; ker je glede na učinek teh snovi zamuda nesprejemljiva; ker so nekatere države članice zaradi neobstoja seznama na ravni Unije razvile lastne negativne sezname dodatkov;

CB.  ker je zaradi neobstoja takih seznamov EU temeljita ocena tveganja fitofarmacevtskih sredstev težja;

CC.  ker je bil izražen pomislek v zvezi s sistemom registracije po območjih, zlasti v zvezi z zamudami v postopku in rednih popolnih ali delnih ponovnih ocenah vlog v okviru vzajemnega priznavanja, do katerih prihaja zaradi različnih nacionalnih zahtev modelov vrednotenja držav članic na istem območju; ker je bil namen postopka vzajemnega priznavanja med državami članicami poenostaviti postopke in povečati zaupanje med njimi; ker se uporaba postopka vzajemnega priznavanja šteje za pomembno orodje za povečanje delitve dela in zagotavljanje skladnosti z roki ob hkratnem zagotavljanju optimalne zaščite in je pomembna za delovanje notranjega trga;

CD.  ker Komisija poskuša oblikovati sistem IT za obravnavo vlog za registracijo fitofarmacevtskih sredstev, ki bo dostopen javnosti in bo olajšal sistem vzajemnega priznavanja;

CE.  ker trenutno ni pregleda nad vsemi fitofarmacevtskimi sredstvi, registriranimi v EU, saj države članice niso dolžne sistematično obveščati Komisije o svojih odločitvah glede registracije;

CF.  ker Uredba Komisije (EU) št. 283/2013 zahteva izvedbo študij o dolgoročni toksičnosti; ker Uredba Komisije (EU) št. 284/2013 trenutno zahteva izvedbo toksikoloških študij o izpostavljenosti izvajalcev, drugih navzočih oseb in prebivalcev, pa tudi o izpostavljenosti delavcev, več študij o dolgoročni in kronični toksičnosti za živali ter o končnem stanju in obnašanju v tleh, vodi in zraku, vključno s potjo in razgradnjo v zraku ter prenosom po zraku, ne pa o dolgoročni toksičnosti fitofarmacevtskih sredstev;

CG.  ker države članice poskušajo vzpostaviti primerjalno oceno fitofarmacevtskih sredstev z morebitnimi nadomestnimi snovmi; ker je cilj tovrstne izdelke nadomestiti z varnejšimi fitofarmacevtskimi sredstvi in nekemičnimi metodami, kot so opredeljene v Direktivi 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov(29);

CH.  ker je bil v nedavnih poročilih poudarjen upad biotske raznovrstnosti ptic in žuželk, zlasti čebel in drugih opraševalcev; ker je bil v zadnjih 27 letih ugotovljen več kot 75-odstotni upad celotne biomase letečih žuželk v zavarovanih območjih(30); ker bi lahko bila kmetijska intenzifikacija (npr. uporaba pesticidov, celoletna obdelava tal, povečana uporaba gnojil in pogostost agronomskih ukrepov), ki ni bila vključena v to analizo, prepričljiv vzrok za navedeni upad; ker se intenzifikacija kmetijstva povezuje s splošnim upadanjem biotske raznovrstnosti rastlin, žuželk, ptic in drugih vrst; ker so biotska raznovrstnost in stabilni ekosistemi, predvsem čebele in druge žuželke opraševalke, temeljnega pomena za zagotavljanje zdravega in trajnostnega kmetijskega sektorja;

CI.  ker je prepoved vse uporabe treh neonikotinoidov na prostem (imidakloprid, klotianidin in tiametoksam) dobrodošla; ker neupravičeno odstopanje po členu 53 ne bi smelo ogroziti teh prepovedi;

CJ.  ker bi bilo treba druge sistemske fitofarmacevtska sredstva čim bolj omejiti, tudi za obdelavo semen, če predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi in okolje;

CK.  ker v EU naraščajo uporaba in ugotovljeni primeri nujnih registracij, dovoljenih po členu 53(2) uredbe; ker nekatere države članice uporabljajo člen 53 veliko pogosteje kot druge; ker je EFSA pri nedavnem vrednotenju nujnih registracij treh neonikotinoidov ugotovila, da so bile v nekaterih primerih te registracije skladne z zakonodajnimi določbami, medtem ko v drugih primerih ti pogoji niso bili izpolnjeni;

CL.  ker bi lahko tudi sistematične zamude pri odobritvah privedle do vse večje uporabe nujnih dovoljenj; ker uporaba odstopanj iz člena 53 za uporabe v manjši meri za obravnavanje posebnih razmer, ki niso izredne, ni izvedljiva ali ustrezna; ker bi morala EFSA preučiti učinek nadomestitve in razpoložljivost nekemičnih metod;

CM.  ker je treba posebno pozornost in podporo treba nameniti fitofarmacevtskim sredstvom za manjše uporabe, saj je trenutno malo ekonomskih spodbud za podjetja, da bi razvijala taka sredstva;

CN.  ker je od začetka veljavnosti uredbe Komisija le enkrat uporabila možnost, da EFSA prosi za mnenje v skladu s členom 53(2) uredbe;

Splošne ugotovitve

1.  meni, da je treba uredbo in njeno izvajanje izboljšati ne glede na to, da ima EU enega najstrožjih sistemov na svetu;

2.  je seznanjen, da Komisija ocenjuje uredbo v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT);

3.  poudarja pomen zagotavljanja neodvisne, objektivne in pregledne znanstvene ocene aktivnih snovi in fitofarmacevtskih sredstev;

4.  poziva Komisijo in države članice, naj namenijo dovolj sredstev in ustrezno strokovno znanje za oceno aktivnih snovi in fitofarmacevtskih sredstev in zagotovijo neodvisno, nepristransko in pregledno oceno ob upoštevanju najnovejših znanstvenih in tehničnih dognanj;

5.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo celovito in enotno uporabo meril za izključitev na podlagi nevarnosti za aktivne snovi, ki so mutagene, rakotvorne ali strupene za razmnoževanje ali imajo lastnosti endokrinih motilcev;

6.  poziva Komisijo in države članice, naj v vlogi upravljavcev tveganja ustrezno uporabijo previdnostno načelo, ko bo po oceni razpoložljivih informacij ugotovljena možnost škodljivih učinkov na zdravje, vendar še vedno obstaja znanstvena negotovost, in sicer s sprejetjem začasnih ukrepov za obvladovanje tveganja, ki so potrebni za zagotovitev visoke ravni varovanja zdravja ljudi;

7.  poziva Komisijo, naj sistematično poroča o načinu upoštevanja tega načela in sprejemanja odločitev o obvladovanju tveganja;

8.  pozdravlja priporočilo mehanizma znanstvenih nasvetov, naj Komisija olajša širšo razpravo v družbi, da bi se vzpostavila skupna vizija celotne EU o trajnostni proizvodnji hrane, vključno z vlogo, ki jo v njej igrajo fitofarmacevtska sredstva; meni, da bi bilo treba pri takih razmislekih med drugimi dejavniki upoštevati cenovno razpoložljivost in dostopnost hrane za potrošnike, prihodke, konkurenčnost in dolgoročno preživetje kmetijske proizvodnje, podnebne spremembe, kratkoročna in dolgoročna tveganja in koristi za zdravje ljudi in živali ter okolje, povezane z različnimi scenariji uporabe fitofarmacevtskih sredstev, vključno z integriranim varstvom rastlin in scenarijem neuporabe;

9.  meni, da bi bilo treba v sistemu EU večjo pozornost nameniti razširjeni in profilaktični uporabi fitofarmacevtskih sredstev, kadar je ta neprimerna, ter učinkom teh sredstev na zdravje ljudi in živali ter okolje, pa tudi izgradnji odpornosti v ciljnem organizmu;

10.  poudarja, da je pomembno v celoti izvajati Direktivo 2009/128/ES, saj je povezana s sistemom registracij, zlasti z določbami v zvezi z integriranim varstvom rastlin in ustreznim usposabljanjem kmetov; poudarja, da se za dodatne podrobnosti lahko sklicujemo na tekoče delo, Parlamenta;

11.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo skladnost namena med odobritvijo aktivnih snovi in registracijo fitofarmacevtskih sredstev v skladu s to uredbo in namenom Direktive 2009/128/ES;

12.  poziva Komisijo in države članice, naj prenehajo odobravati aktivne snovi ali fitofarmacevtska sredstva za izsuševanje;

13.  poziva Komisijo in države članice, naj ne dovolijo več uporabe fitofarmacevtskih sredstev na območjih, ki jih uporabljajo širša javnost ali ranljive skupine, kot so opredeljene v členu 12(a) Direktive 2009/128/ES;

14.   poziva Komisijo, naj v uredbo uvede posebne ukrepe za dejansko zaščito ranljivih skupin, da se nemudoma in brez odstopanja odpravi uporaba pesticidov na dolge razdalje v bližini šol, otroških vrtcev, igrišč, bolnišnic, porodnišnic in oskrbnih domov;

15.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo statistični podatki o prodaji pesticidov javno dostopni, in sicer po aktivnih snoveh in po državah članicah, ter da se statistični podatki o uporabi pesticidov nadalje izboljšajo za ustrezno obveščanje v okviru okoljske ocene tveganja in primerjalne ocene na podlagi uredbe;

16.  poziva k vzpostavitvi učinkovitega sistema nadzora po odobritvi za trg za sistematično spremljanje dejanskih vplivov uporabe fitofarmacevtskih sredstev na zdravje ljudi in živali in celotno okolje, tudi dolgoročno; poudarja, da mora nadzor fitofarmacevtskih sredstev po njihovi odobritvi za trg zagotavljati učinkovito zbiranje podatkov in komunikacijo med vsemi deležniki, poleg tega mora biti tudi pregleden in javno dostopen; poziva agenciji EFSA in ECHA, naj na tem področju razvijeta harmonizirane smernice za učinkovit nadzor po odobritvi za trg;

17.  poziva Komisijo, naj razvije vseevropsko standardizirano platformo ali podatkovno zbirko, da bi podprla izmenjavo podatkov spremljanja po dajanju na trg, in meni, da se pri odločitvah o registraciji uporabijo podatki o spremljanju po dajanju na trg in drugi razpoložljivi podatki spremljanju;

18.  poziva Komisijo, naj pospeši izvajanje pilotnega projekta o okoljskem spremljanju uporabe pesticidov prek medonosnih čebel, ki bo med drugim omogočil oceno izvajanja zakonodaje EU, kar zadeva uporabo in registracijo pesticidov;

19.  poziva Komisijo, naj izvede epidemiološko študijo o dejanskih vplivih fitofarmacevtskih sredstev na zdravje ljudi;

20.  poziva Komisijo, naj še naprej razvija in izvaja pristope za obravnavo učinkov kombinacij kemikalij s spodbujanjem celovite in usklajene ocene vse ustrezne zakonodaje EU;

21.  pozdravlja stalen projekt EFSA za modeliranje učinkov DNT, vendar meni, da to ni dovolj, dokler obstaja zakonska zahteva za oceno aktivnih snovi in drugih pesticidnih sestavin glede učinkov DNT, ki je del postopka registracije; zato poziva Komisijo, naj oceni možnosti, s katerimi bi zagotovila, da se aktivne snovi in druge sestavine fitofarmacevtskih sredstev ocenijo glede na učinke DNT, pri tem pa naj v celoti upoštevajo zanesljive metode mehaničnega ocenjevanja nevarnosti za DNT brez uporabe živali, ki so usmerjene v človeka;

22.  meni, da je bistvenega pomena, da se v Uniji še naprej razvijajo raziskave in inovacije, zato poziva, naj se v okviru programa Obzorje Evropa, drugih finančnih instrumentov Unije in držav članic zagotovijo zadostna sredstva za spodbujanje:

23.  poziva Komisijo, naj preuči pomen regulativnega okvira, ki spodbuja inovacije in raziskave, da bi razvili boljše in varnejše fitofarmacevtska sredstva in alternative;

24.  opozarja, da je dostop do varnih in učinkovitih fitofarmacevtskih sredstev ključen, da se kmetom omogoči preprečevanje naravno pristojnih onesnaževal, ki se prenašajo s hrano, kot so rakotvorni mikotoksini, ki ogrožajo varnost naše hrane;

25.  opozarja, da so posevki ter talne in podnebne razmere v državah članicah, zlasti pa v najbolj oddaljenih regijah Evropske unije, zelo raznoliki in posebni; poziva, naj se te razlike upoštevajo v postopkih registracije;

26.  poziva EFSA in Komisijo, naj izboljšata obveščanje o tveganju, da bi seznanili javnost na ustrezen in razumljiv način; meni, da je treba izboljšati splošno poznavanje nevarnosti in tveganj, sprejemljivih in nesprejemljivih nevarnosti in tveganj ter ozaveščenost o stopnji upoštevanja mejnih vrednosti ostankov po vsej Evropi, uporabnike pa obveščati o morebitnih ukrepih za zmanjšanje tveganja;

27.  poziva k celovitemu izvajanju načel zamenjave, zmanjšanja in izboljšanja;

28.  poziva k uporabi preskusov in tehnologij, ki ne vključujejo živali, pri preskušanju aktivnih snovi, varoval, sinergistov, drugih dodatkov in formulacij izdelkov ter ocene kumulativnih in mešanih učinkov aktivnih snovi in fitofarmacevtskih sredstev, kadar koli so na voljo takšni preskusi in tehnologije;

29.  poziva, da se uredbi Komisije (EU) št. 283/2013 in (EU) št. 284/2013 posodobita vsakič, ko so na voljo potrjeni alternativni testi in tehnologije;

30.  poziva Komisijo, naj vključi znanstveni in tehnološki razvoj za nove metode pristopa v regulativni znanosti, da bi se izboljšala predvidljivost predpisanega preskušanja in nadomestila uporaba živali;

31.  poziva Komisijo, naj prouči možnosti, da bi se lahko zahtevalo pošiljanje ustreznih podatkov o ljudeh, na primer podatkov, ustvarjenih med kliničnim preskušanjem, ki se izvaja med preskušanjem zdravil, v odprtokodno zbirko podatkov, predvideno v pozivu ECHA/EFSA k oddaji ponudb, tako da bi se podatki o ljudeh lahko uporabljali za vrednotenje metodologij, ki ne vključujejo testiranja na živalih in so v fazi razvoja;

32.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo učinkovit nadzor kmetijskih proizvodov, uvoženih iz tretjih držav, da bi zagotovili visoko raven varstva in enake konkurenčne pogoje za evropsko proizvodnjo hrane;

33.  poziva države članice in Komisijo, naj si še bolj prizadevajo za zaustavitev trgovine z nezakonitimi fitofarmacevtskimi sredstvi, saj ta sredstva ogrožajo cilje zakonodaje Unije na tem področju;

Vloga za odobritev aktivnih snovi

34.  poziva Komisijo, naj predlaga spremembo uredbe, tako da bo Komisija na podlagi meril pooblaščena za sprejetje delovnega programa glede imenovanja države članice poročevalke za vloge za odobritve na podlagi meril za neodvisno, objektivno in pregledno oceno: strokovnega znanja, sredstev, neobstoja navzkrižja interesov, pomena za izdelek, tehnično zmogljivost in sposobnost doseganja znanstveno podkrepljenih in zanesljivih rezultatov, skupaj s celovitim postopkom strokovnega pregleda in posvetovanjem z deležniki, podobno kot pri sistemu ponovne odobritve aktivnih snovi;

35.  poziva Komisijo, naj vrednotenje vlog za obnovitev dovoljenja naloži drugi državi članici od tiste, ki je bila zadolžena za predhodno vrednotenje, če je mogoče zagotoviti potrebno raven strokovnega znanja in sredstev;

36.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da lahko države članice poročevalke postanejo le tiste države članice, ki lahko jamčijo za visokokakovostni postopek ocenjevanja in imajo učinkovite postopke za ocenjevanje nasprotij interesov;

37.  poziva EFSA, naj opravi oceno nacionalnih referenčnih laboratorijev pristojnih organov držav članic poročevalk, da bi zagotovila enako raven strokovnega znanja za osnutek poročila o oceni države članice poročevalke;

38.  nadalje poziva države članice, da odgovorno izvedejo revizijo laboratorijev, potrjenih za dobro laboratorijsko prakso, in poziva Komisijo, naj vzpostavi sistem potrjevanja za revizije držav članic, ki ga bo vodila sama;

39.  je seznanjen s predlogom Komisije o preglednosti in trajnosti ocene tveganja EU v prehranski verigi in zato pozdravlja priložnost za izboljšanje sedanjega stanja v zvezi s tem;

40.  meni, da je pomembno, da se od vlagateljev zahteva, naj v javnem registru in pred začetkom študij registrirajo vse študije za regulativne namene, ki se bodo izvajale, in da se omogoči obdobje za predložitev pripomb, v katerem lahko deležniki zagotovijo obstoječe podatke za zagotovitev, da se upoštevajo vse ustrezne informacije; poudarja, da določbe v zvezi z javnimi registri prav tako vsebujejo registracijo potrjenih laboratorijev o podatkih, kdaj se je začela in zaključila študija, ter objavo kontrolnih podatkov, ki jih je treba vključiti v register zgodovinskih kontrol, vključno z metodologijo preskusov, ki se bodo izvajali, ob spoštovanju varstva osebnih podatkov; meni, da se lahko z vlogo predložijo le registrirane le študije v regulativne namene;

41.  poudarja, da je treba od vlagateljev zahtevati, naj vse študije državi članici poročevalki, vključno z neobdelanimi podatki, predložijo v strojno berljivi obliki;

42.  poziva, da se odobri javni dostop za študije, vključno z vsemi podpornimi podatki in informacijami, ki se nanašajo na vloge za registracijo, v strojno berljivi obliki in v celoti, da se zagotovi preglednost, s čimer se omogoči pravočasen neodvisen nadzor ob spoštovanju varstva osebnih podatkov in zagotovi, da jih lahko tisti, ki so zahtevali študij, uporabljajo samo v nekomercialne namene, da se zaščitijo zadevne pravice intelektualne lastnine;

43.  poziva Komisijo, naj oceni, ali bi bilo ustrezno, da se od vlagatelja ne bi več zahtevalo, naj predloži strokovno pregledano javno dostopno znanstveno literaturo o aktivnih snoveh in povezanih formulacijah, in bi se namesto tega to nalogo dodelilo državi članici poročevalki, ki bi ji pri tem pomagala EFSA;

44.  poudarja, da bi bilo treba strokovno pregledani javno dostopni znanstveni literaturi, če je na voljo, pri oceni dati enako težo v oceni kot študijam, ki temeljijo na dobri laboratorijski praksi; meni, da oboje predstavlja dragocen prispevek k oceni ter da ga je treba presojati glede na relativno kakovost študij in njihov pomen za obravnavano vlogo;

45.  poziva Komisijo, naj oceni, ali bi bilo ustrezno, da od vlagatelja ne bi več zahtevali, naj oceni podatke, ki jih je treba navesti v vlogi, in da bi se ta naloga dodelila državam članicam poročevalkam;

46.  poziva k neodvisni ponovni oceni veljavnih pravil za pregled literature, da bi zagotovili upoštevanje vseh relevantnih študij;

Osnutek ocene, ki ga pripravi država članica poročevalka

47.  vztraja, da bi morale države članice poročevalke strogo uporabljati člen 9 uredbe, da bi zagotovile popolnost vlog, preden so ocenjene kot dopustne;

48.  poudarja, da bi morala ocena vključevati temeljito vrednotenje neobdelanih podatkov, pa tudi podatkov, povezanih s formulacijami končnega izdelka, kot so na voljo v fazi vrednotenja; poziva države članice poročevalke, naj v osnutku poročila o oceni jasno prikažejo, da so bile vse študije ustrezno pregledane glede njihove ustreznosti, znanstvene kakovosti in veljavnosti, in če je to potrebno, vključijo nadaljnje študije, ki jih vlagatelj ni štel za pomembne; poudarja, da bi neupoštevanje podatkov, ki kažejo na negativne učinke, morala temeljiti zgolj na utemeljitvi, podprti z znanstvenimi dokazi, kot je na primer ustrezna uporaba ustreznih usmerjevalnih dokumentov OECD;

49.  poziva Komisijo, naj oceni, kako bi najbolje zagotovili, da bodo aktivne snovi ocenjene na podlagi najpogostejših načinov uporabe, najpogosteje uporabljenih formulacij, odmerka in scenarijev izpostavljenosti;

50.  poziva, naj vse ocene temeljijo na sistematičnem pregledu vseh razpoložljivih dokazov in popolni preglednosti glede uporabe „teže dokazov“;

51.  priporoča, da bi morala država članica poročevalka omejiti število odstavkov na minimum in le v utemeljenih primerih, o katerih se ustrezno poroča; vztraja, da bi bilo treba v primeru, če oceno pripravlja vlagatelj in če so deli vzeti iz dokumentacije vloge, jasno razlikovati med oceno organa in oceno vlagatelja;

Mnenje EFSA o osnutkih poročil o oceni in razvrstitvi aktivnih snovi Evropske agencije za kemikalije (ECHA)

52.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo ključni preskusi (npr. najnovejši ekotoksikološki preskusi za talne organizme, ocene koncentracije v okolju in ostankov v prahu, vetru, zraku in vodi, preskusi za dolgotrajne toksične učinke, zlasti za ranljive skupine) ter najnovejši znanstveni in tehnološki napredek vključeni v oceno tveganja;

53.  poziva Komisijo, naj ustrezno posodobi svoj pregled posodobljenih usmerjevalnih dokumentov in smernic za preskušanje;

54.  poziva Komisijo, naj olajša in pospeši dokončanje postopka usklajevanja v zvezi z zahtevami za podatke in metodologijami, zlasti na področju usmerjevalnih dokumentov o ekotoksikologiji ter obstoju in obnašanju snovi v okolju;

55.  poziva Komisijo, naj določi najvišje stopnje ostankov za tla in površinske vode, tako da med drugim uporabi podatke, zbrane s spremljanjem okolja po dajanju na trg;

56.  poziva k zgodnejšemu in učinkovitejšemu uveljavljanju najvišjih mejnih vrednosti ostankov (MRL) ter večji skladnosti na podlagi uskladitve obdobij ocenjevanja med MRL ter odobritvijo ali podaljšanjem odobritve;

57.  poziva, naj se podatki, zbrani s spremljanjem okolja po dajanju na trg, uporabijo za potrjevanje točnosti predvidenih okoljskih koncentracij pri modelih vpliva na okolje;

58.  poziva Komisijo, naj predloži spremembo Uredbe (EU) št. 284/2013 in pri tem vključi zahteve za podatke o dolgoročni toksičnosti pesticidnega izdelka in nadaljnjih načinih izpostavljenosti, in sicer prek erozije tal, ki jo povzročata veter in voda, z uporabo najnovejšega modeliranja;

59.  poziva EFSA, naj redno posodablja svoje usmerjevalne dokumente v skladu z najnovejšim razvojem na vseh pomembnih področjih, da bi ocenila kratko- in dolgoročne učinke ostankov aktivnih snovi, mešanic in formulacij v površinskih vodah, tleh, vetru in prahu;

60.  meni, da bi morali usmerjevalni dokumenti za ocenjevalce tveganja zagotoviti dovolj jasne smernice, da se zagotovi ocenjevanje visoke kakovosti ter predvidljivost in doslednost za prosilce;

61.  poziva Komisijo in države članice, naj v stalnem odboru za rastline, živali, hrano in krmo nemudoma sprejmejo vse nesprejete smernice, vključno z najnovejšimi smernicami o čebelah, ki jih je uporabila EFSA v najnovejšem pregledu treh neonikotinoidov;

62.  poziva EFSA, naj dodatno posodobi smernice za čebele ne glede na sprejetje predvidenih smernic, ki bodo upoštevale druge vrste opraševalcev, ter učinke mešanice in tehnično izvedljivost;

63.  pozdravlja pilotno oceno o kumulativnih učinkih in poziva k njenemu dokončanju, kot je bilo načrtovano za konec leta 2018, nato pa k hitremu izvajanju ocen o kumulativnih učinkih kot del postopka registracije; poziva k prednostni obravnavi in pospeševanju raziskav v povezavi z drugimi načini izpostavljenosti poleg ščitničnega in živčnega sistema;

64.  poziva EFSA, Komisijo in države članice, naj pri izračunu „varnih“ odmerkov izpostavljenosti uporabijo dodatni varnostni faktor, da bi v primerih visoke preostale negotovosti, ki jih ni mogoče zmanjšati z dodatnimi preskusi, obravnavali morebitno strupenost mešanic;

65.  poziva EFSA in ECHA, naj bodo informacije, ki jih zagotavljata na svojih spletiščih, prijaznejše za uporabnike, omogočita naj tudi rudarjenje podatkov;

66.  poziva države članice, naj zagotovijo, da jih bodo v EFSA ustrezno zastopali neodvisni nacionalni strokovnjaki; priporoča državam članicam, naj konstruktivno sodelujejo z EFSA;

67.  priporoča, da se znanstvena spoznanja in znanstvene zmogljivosti zavarujejo s podporo, širitvijo in krepitvijo strokovnega omrežja agencij EU, organov držav članic, inštitutov in univerzitetnih raziskovalnih skupin, vključenih v ocene tveganja;

68.  nadalje priporoča, da omrežja sodelovanja na področju mednarodne znanosti z mednarodnimi strokovnjaki podpirajo znanstveno razpravo in znanstveni prispevek, da bi okrepili mednarodno sodelovanje v sistemu strokovnega pregleda, kar bo pripeljalo do bolj mednarodno priznanih visokokakovostnih rezultatov;

69.  priporoča EFSA, naj svoja mnenja objavlja v strokovno pregledanih revijah, da bi spodbudila konstruktivno razpravo in sodelovanje več nacionalnih strokovnjakov in drugih znanstvenikov pri njenem delu;

70.  poziva, da se EFSA in ECHA dodelijo zadostna sredstva, da se jima omogoči neodvisno, nepristransko in pregledno opravljanje nalog ter tako zagotovi visoko raven varstva zdravja ljudi in živali ter okolja, tudi glede na napovedan povečan obseg dela v teh agencijah;

71.  poudarja, da je verodostojnost sistema za registracijo fitofarmacevtskih sredstev močno odvisna od zaupanja javnosti v evropske agencije; poudarja, da je za ohranjanje zaupanja javnosti pomembno, da je znanstveno ocenjevanje pregledno; pozdravlja tudi trajna prizadevanja agencije EFSA, da bi izboljšala svoj sistem, ter najnovejšo posodobitev njene politike neodvisnosti junija 2017, kater cilj je, da zagotovi neodvisnost in obvladovanje morebitnih nasprotij interesov;

72.  poziva EFSA, naj zagotovila, da vsi strokovnjaki, ki sodelujejo pri oceni, pripravijo javno dostopno izjavo o interesih in da se udeležba strokovnjakov z nasprotji interesov izključi iz vseh faz postopka strokovnega pregleda;

73.   predlaga ustanovitev neodvisnega evropskega nadzornega odbora v okviru Evropske agencije za varnost hrane, ki bo pristojen za presojo morebitnih nasprotij interesov;

74.  poziva k dodelitvi ustreznih sredstev, da bi se omogočilo dokončanje spremljanja okolja po dajanju na trg na ravni krajine ter analizo, vključno s spremljanjem ostankov pesticidov v tleh in prahu, te rezultate pa bi bilo treba deliti z EFSA;

75.  poziva EFSA, naj zagotovi, da bo imela potrebno strokovno znanje za celovito oceno razpoložljivosti in uporabe nekemičnih metod;

76.  poziva, naj mehanizem Komisije za znanstvene nasvete deluje na zahtevo kot posrednik pri znanstvenih sporih v zvezi z aktivnimi snovmi;

77.  poziva mehanizem za znanstveno svetovanje, naj začne sistematičen pregled vseh razpoložljivih študij o rakotvornosti glifosata in formulacij na osnovi glifosata, da bi ocenil, ali bi bilo upravičeno pregledati odobritev glifosata v skladu s členom 21 uredbe;

Odobritev aktivnih snovi s strani Komisije

78.  močno obžaluje številne zamude na ravni držav članic in Komisije pred medsebojnim pregledom agencije EFSA in po njem, zlasti zamude pri ocenjevanju snovi, ki izpolnjujejo merila za izključitev, ter poziva države članice in Komisijo, naj spoštujejo roke iz uredbe;

79.  poudarja potrebo po zagotavljanju politične odgovornosti za sprejemanje izvedbenih aktov s postopkom komitologije; izraža pomislek glede pomanjkanja preglednosti v odboru za rastline, živali, hrano in krmo; poziva Komisijo in države članice, naj povečajo splošno preglednost postopkov, vključno z zagotavljanjem podrobnih zapisnikov o razpravah o komitologiji in zadevnih stališč, zlasti s pojasnilom in z utemeljitvijo sklepov odbora za rastline, živali, hrano in krmo ter z ustanovitvijo rednih skupnih delovnih skupin z Evropskim parlamentom;

80.  poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo politiko neodvisnosti in zagotovijo, da člani stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo nimajo nasprotij interesov;

81.  poziva Komisijo in države članice, naj strogo izvajajo člen 4 uredbe in sprejmejo jasna in znanstveno utemeljena merila glede tega, kaj so nesprejemljivi učinki na okolje, ob upoštevanju dejanske izpostavljenosti (akutne in kronične) večjemu številu fitofarmacevtskih sredstev;

82.  poziva Komisijo, naj rabo postopka s potrditvenimi podatki strogo omeji na njegov namen, kot je določeno v členu 6(f) uredbe, in sicer kadar se zaradi novih znanstvenih in tehničnih spoznanj ali med postopkom ocenjevanja določijo nove zahteve; meni, da mora biti varstvo javnega zdravja in okolja na prvem mestu, vlagateljem pa je treba vseeno zagotoviti zanesljiv časovni okvir za registracijo; poudarja, da je popolna dokumentacija bistvena za odobritev aktivnih snovi; obžaluje, da je odstopanje s postopkom s potrditvenimi podatki povzročilo, da vsaj dve aktivni snovi, ki bi bili sicer prepovedani, ostajata na trgu dlje časa;

83.  poziva Komisijo, naj spremeni pomembne usmerjevalne dokumente tako, da bi bili potrditveni podatki sistematično predmet popolnega strokovnega pregleda EFSA, kot to velja za izvirne podatke iz vloge;

84.  poziva Komisijo, naj v odobritev aktivnih snovi vključi pravno zavezujoče ukrepe za zmanjšanje tveganja, da bi odpravila znana tveganja, ki jih predstavljajo fitofarmacevtska sredstva, s tem pa podprla države članice pri opredelitvi ukrepov za zmanjšanje tveganja, ki so najprimernejši za razmere v njihovih državah, ob upoštevanju kmetijskih, podnebnih in okoljskih pogojev na njihovem ozemlju;

85.  Komisijo tudi poziva, naj zagotovi, da se bosta pri spremljanju po dajanju na trg ocenili tudi učinkovitost in uspešnost izvedenih ukrepov za zmanjšanje tveganja;

86.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bo člen 25 uredbe izvajal v celoti, tako da se bodo smeli varovala in sinergisti uporabljati le po odobritvi; poudarja, da bi morale biti zahteve za podatke za odobritev varoval in sinergistov enake kot tiste za aktivne snovi, ter poziva k sprejetju izvedbenega akta v skladu s členom 25(3) uredbe;

87.  poziva Komisijo, naj v skladu s členom 27 uredbe do konca leta 2018 sprejme prvi negativni seznam dodatkov, skupaj z merili in postopkom za ugotavljanje nadaljnjih dodatkov; v zvezi s tem poziva k vključitvi podatkov, zahtevanih v skladu z uredbo REACH, uredbo o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi in uredbo o biocidih, ter podatkov, ki jih zberejo države članice med oblikovanjem lastnega negativnega seznama dodatkov;

88.  poziva Komisijo, naj v skladu z resolucijama Evropskega parlamenta z dne 15. februarja 2017 o pesticidih biološkega izvora z majhnim tveganjem in z dne 13. septembra 2018 o izvajanju uredbe predloži poseben zakonodajni predlog za spremembo uredbe zunaj tekočega postopka v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT), da bi omogočila vzpostavitev strogega in visokokakovostnega skrajšanega postopka ocene, odobritve in registracije;

89.  poziva Komisijo, naj poveča preglednost z vzpostavitvijo spletne strani, na katerem bodo prikazani časovni okvir in faze odobritve vsake aktivne snovi, pri tem pa naj navede sklepe držav članic poročevalk, EFSA in ECHA, sklepe odbora za rastline, živali, hrano in krmo, trajanje dovoljenja in druge ustrezne podatke;

Registracija fitofarmacevtskih sredstev v državah članicah

90.  poziva Komisijo, naj opravi temeljito oceno sistema registracije po območjih, da bi ocenila, kako najbolje zagotoviti ustrezno harmonizirano znanstveno oceno fitofarmacevtskih sredstev, obenem pa zaščitila odgovornost držav članic za njihovo registracijo, omejitev ali zavrnitev registracije, ter pregledala omejitve za zavrnitev registracije;

91.  meni, da je postopek vzajemnega priznavanja ključen za delitev dela in omogočanje upoštevanja rokov; obžaluje zamude držav članic, ki pregledujejo vloge za registracijo, pri pripravi ocen, pa tudi težave pri izvajanju, povezane z načelom vzajemnega priznavanja; poziva Komisijo, naj sodeluje z državami članicami, da bi izboljšala delovanje sistema registracij po območjih; poudarja, da bi moral biti cilj celovitega izvajanja veljavne zakonodaje preprečevanje podvajanja dela in zagotavljanje razpoložljivosti novi snovi kmetom brez nepotrebnega odlašanja;

92.  poziva države članice, naj spoštujejo roke za ocenjevanje fitofarmacevtskih sredstev in določbe, povezane z vzajemnim priznavanjem, kot določa uredba;

93.  poziva EFSA, naj uvede harmonizirane smernice za oceno fitofarmacevtskih sredstev, Komisijo pa, naj jih nato sprejme;

94.  poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo vsa fitofarmacevtska sredstva predmet ustreznih ocen, vključno s scenariji izpostavljenosti, na podlagi podatkov, pridobljenih za samo fitofarmacevtsko sredstvo, in meni, da je treba ekstrapolacijo podatkov o fitofarmacevtskih sredstvih opraviti le iz podatkov, pridobljenih o aktivnih snoveh, kjer je to znanstveno upravičeno in potrjeno kot zanesljivo s spremljanjem po dajanju na trg;

95.  poziva Komisijo, naj v dveh letih predloži podrobno poročilo Evropskemu parlamentu o nacionalnih praksah ocenjevanja in obvladovanja tveganja v zvezi s fitofarmacevtskimi sredstvi;

96.  poziva države članice, naj zagotovijo, da vsaka odločitev glede registracije fitofarmacevtskih sredstev temelji na ustrezni oceni tveganja dejanske akutne in kronične izpostavljenosti ranljivih skupin, ter da se zadevne smernice EFSA ustrezno spremenijo;

97.  poudarja, da je treba od vlagateljev zahtevati, naj zagotovijo vse študije državam članicam, ki preučujejo vlogo za registracijo, vključno z neobdelanimi podatki v strojno berljivi obliki;

98.  poziva, da se odobri javni dostop za študije, vključno z vsemi podpornimi podatki in informacijami, ki se nanašajo na vloge za registracijo, v strojno berljivi obliki in v celoti, da se zagotovi preglednost, s čimer se omogoči pravočasen neodvisen nadzor ob spoštovanju varstva osebnih podatkov in zagotovi, da jih lahko tisti, ki so zahtevali študij, uporabljajo samo v nekomercialne namene, da se zaščitijo zadevne pravice intelektualne lastnine;

99.  poziva Komisijo, naj oceni, ali bi bilo primerno pripisati agenciji EFSA odgovornost za oceno tveganja fitofarmacevtskih sredstev, če vztraja pri tem, da se dejanske odločitve o registraciji fitofarmacevtskih sredstev zaradi upoštevanja razmer v posameznih državah sprejemajo na nacionalni ravni;

100.  poziva države članice, naj povečajo učinkovitost z večjim območnim in medobmočnim sodelovanjem, da bi bolje porazdelile delovno obremenitev in najbolje uporabile svoja sredstva, in naj odstopanja po členu 53 uredbe dovolijo le, če so strogo upoštevane obstoječe zahteve;

101.  meni, da je treba izboljšati sistem vzajemnega priznavanja med območji;

102.  poziva države članice, naj bolje izvajajo postopke registracije na nacionalni ravni, da bi omejile odstopanja in podaljšanja iz člena 53 uredbe na primere, ki so res nujni; poziva države članice, naj strogo uporabljajo člen 53 uredbe, naj sprejmejo in preučijo le popolne vloge za odstopanje in naj Komisiji in drugim državam članicam oddajo le dokončana obvestila o odstopanjih;

103.  poziva Komisijo, naj v celoti uporabi svoje pravice do nadzora po členu 53(2) in(3), da bi omejila odstopanja in podaljšanja, odobrena po členu 53, na utemeljene nujne primere;

104.  poziva države članice, naj zagotovijo, da se bo javno posvetovanje z ustreznimi deležniki izvedlo pred odobritvijo kakršnih koli nujnih dovoljenj v skladu s členom 53, ne da bi pri tem prihajalo do nepotrebnih zamud pri izdajanju odobritev za izredne razmere in da se zagotovi, da so vse zadevne zainteresirane strani pravočasno obveščene o tem, ali se dovoljenje za nujne primere izda ali zavrne;

105.  poziva države članice, naj objavijo izpolnjene obrazce za vloge zahtevkov za nujno registracijo po členu 53, ki jih prejmejo, ne glede na to, ali je registracija odobrena ali zavrnjena;

106.  poziva Komisijo, naj dokončno določi metode za določanje, ali je treba uporabiti nekatera odstopanja, predvsem kar zadeva „zanemarljivo izpostavljenost“ ali „resno nevarnost za zdravje rastlin“;

107.  poziva države članice, naj druga drugo ter Komisijo in javnost obveščajo o registraciji in zavrnitvi fitofarmacevtskega sredstva, pa tudi o blažilnih ukrepih, da bi zagotovile vseevropski pregled nad fitofarmacevtskimi sredstvi na trgu in obvladovanjem tveganj v zvezi z njimi;

108.  poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo izmenjavo podatkov o varnejših fitofarmacevtskih sredstvih, ki bi lahko nadomestili fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo kandidatke za zamenjavo, da bi olajšali primerjalno oceno fitofarmacevtskih sredstev;

109.  ugotavlja, da raziskave o uporabi bakra na območjih, kjer je ta uporaba del dolgotrajne prakse, kaže vplive na mikrobiologijo prsti; se strinja, da bi se moral baker šteti za prehodni material, ki se uporablja za varstvo rastlin, in da bi bilo treba njegovo uporabo postopno opustiti, ko bodo na voljo boljše alternative;

110.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo razvoj in uporabo trajnostnih in ekoloških alternativ za varstvo rastlin, ukrepov integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in pesticidov z majhnim tveganjem kot pomemben ukrep za zmanjšanje negativnih učinkov varstva rastlin pred škodljivimi organizmi; priznava potrebo po več raziskavah in razvoju teh izdelkov; zato poziva Komisijo, naj oceni možnosti za spodbujanje inovacij na tem področju;

111.  poziva Komisijo, naj predlaga spremembe uredbe, da se nosilcem dejavnosti olajšajo postopki v zvezi z uporabo in dajanjem fitofarmacevtskih sredstev z majhnim tveganjem v promet; meni, da je treba zagotoviti pojasnila, zlasti v zvezi z dajanjem osnovnih snovi na trg;

112.  poziva k preglednem in pravičnem dostopu do aktivnih snovi za formulatorje fitofarmacevtskih sredstev v sektorju MSP;

113.  poziva Komisijo, naj opravi analizo vpliva zahtev veljavne zakonodaje o ureditvi registracije in trgovine s fitofarmacevtskimi sredstvi in biocidnimi pripravki v smislu človeških virov in ekonomskih zmogljivosti, s katerimi razpolagajo proizvajalci iz sektorja MSP, in ob vsaki spremembi veljavnih predpisov; rezultate takih analiz je treba objaviti in se o njih posvetovati;

114.  poziva k usklajeni opredelitvi „uporabe v manjši meri“, da bi spodbudil vzpostavitev enakih pogojev, ter priporoča oblikovanje enotnega seznama EU za glavne posevke;

115.  poziva Komisijo, EFSA in države članice, naj zagotovijo, da so vsi ustrezni deležniki vključeni v vse dejavnosti deležnikov v zvezi s fitofarmacevtskimi sredstvi, kot je določeno v Direktivi 2003/35/EC1a in Aarhuški konvenciji;

116.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo ustrezno izpolnjevanje zahtev iz uredbe v zvezi s prednostnim razvrščanjem nekemičnih metod;

o
o   o

117.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 463, 21.12.2018, str. 73. (2) Kot je bil vzpostavljen s Sklepom št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“ (UL L 354, 28.12.2013, str. 171). (3) UL L 309, 24.11.2009, str. 1. (4) UL L 70, 16.3.2005, str. 1. (5) UL L 353, 31.12.2008, str. 1. (6) UL L 156, 25.6.2003, str. 17. (7) UL L 55, 28.2.2011, str. 13. (8) UL L 155, 11.6.2011, str. 127. (9) UL L 93, 3.4.2013, str. 1. (10) UL L 93, 3.4.2013, str. 85. (11) UL L 173, 30.6.2016, str. 52. (12) UL L 208, 2.8.2016, str. 1. (13) UL L 333, 15.12.2017, str. 10. (14) UL C 58, 15.2.2018, str. 102. (15) UL C 346, 27.9.2018, str. 117. (16) UL C 252, 18.7.2018, str. 184. (17) UL C 86, 6.3.2018, str. 62. (18) UL C 86, 6.3.2018, str. 51. (19) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0356. (20) Sodba Sodišča Evropske unije (peti senat) z dne 23. novembra 2016 v zadevi Bayer CropScience SA-NV, Stichting De Bijenstichting proti College voor de toelating van gewasbeschermingsmiddelen en biociden (, C-442/14, ECLI:EU:C:2016:890. (21) EFSA Journal 2015;13(11):4302. (22) EFSA Journal 2017;15(9):4979. (23) https://ec.europa.eu/research/sam/pdf/sam_ppp_report.pdf (24) UL L 276, 20.10.2010, str. 33. (25) Predlog Komisije o uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o preglednosti in trajnosti ocenjevanja tveganja v prehranski verigi v EU ter o spremembah Uredbe (ES) št. 178/2002 [o splošni živilski zakonodaji], Direktive 2001/18/ES [o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje], Uredbe (ES) št. 1829/2003 [o gensko spremenjenih živilih in krmi], Uredbe (ES) št. 1831/2003 [o krmnih dodatkih], Uredbe (ES) št. 2065/2003 [o aromah dima], Uredbe (ES) št. 1935/2004 [o materialih, namenjenih za stik z živili], Uredbe (ES) št. 1331/2008 [o skupnem postopku odobritve za aditive za živila, encime za živila in arome za živila], Uredbe (ES) št. 1107/2009 [o fitofarmacevtskih sredstvih] in Uredbe (EU) 2015/2283 [o novih živilih]. (26) Glej sodbo v zadevi Pari Pharma GmbH proti Evropski agenciji za zdravila (T-235/15); glej tudi sodbo v zadevi MSD Animal Health Innovation GmbH in Intervet International BV proti Evropski agenciji za zdravila (T-729/15) in sodbo v zadevi PTC Therapeutics International Ltd proti Evropski agenciji za zdravila (T-718/15). (27) UL C 95, 3.4.2013, str. 1. (28) https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/5348 (29) UL L 309, 24.11.2009, str. 71. (30) Glej Hallmann, C.A., Sorg, M., Jongejans, E., Siepel, H., Hofland, N., Schwan, H., et al. (2017) More than 75 percent decline over 27 years in total flying insect biomass in protected areas (Več kot 75 % upad celotne biomase letečih žuželk v zavarovanih območjih). PLoS ONE 12(10): e0185809. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0185809