Sklep Evropskega parlamenta z dne 16. januarja 2019 o zaključnem računu Evropskega azilnega podpornega urada za proračunsko leto 2016 (2018/2938(RSP))

P8_TA(2019)0015 B8-0052/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropskega azilnega podpornega urada za proračunsko leto 2016,

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropskega azilnega podpornega urada za proračunsko leto 2016 z odgovorom urada(1),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2016 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 20. februarja 2018 o podelitvi razrešnice uradu glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2016 (05941/2018 – C8-0087/2018),

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 18. aprila 2018(3) o odlogu sklepa o podelitvi razrešnice za proračunsko leto 2016, kot tudi odgovorov izvršnega direktorja Evropskega azilnega podpornega urada,

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 24. oktobra 2018(4), da se ne podeli razrešnica izvršnemu direktorju Evropskega azilnega podpornega urada za proračunsko leto 2016,

–  ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(5), zlasti člena 208,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 439/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o ustanovitvi Evropskega azilnega podpornega urada(6) in zlasti člena 36,

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(7) in zlasti člena 108,

–  ob upoštevanju člena 94 Poslovnika in drugega odstavka člena 5(2)(a) Priloge IV Poslovnika,

1.  odobri zaključni račun Evropskega azilnega podpornega urada za proračunsko leto 2016;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje izvršnemu direktorju Evropskega azilnega podpornega urada, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

(1) UL C 417, 6.12.2017, str. 79. (2) UL C 417, 6.12.2017, str. 79. (3) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0140. (4) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0406. (5) UL L 298, 26.10.2012, str. 1. (6) UL L 132, 29.5.2010, str. 11. (7) UL L 328, 7.12.2013, str. 42.

Nezakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. januarja 2019 o osnutku sklepa Sveta o sporazumu v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko o spremembi protokolov št. 1 in št. 4 k Evro-mediteranskemu pridružitvenemu sporazumu med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Kraljevino Maroko na drugi strani (10593/2018 – C8-0463/2018 – 2018/0256M(NLE))

P8_TA(2019)0016 A8-0478/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (10593/2018),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 207(4) in točko (a)(i) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0463/2018),

–  ob upoštevanju Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kraljevino Maroko na drugi strani,

–  ob upoštevanju Sporazuma med EU in Marokom o vzajemnih ukrepih liberalizacije v zvezi s kmetijskimi in ribiškimi proizvodi, poimenovanega tudi kot Sporazum o liberalizaciji, ki je začel veljati 1. septembra 2013,

–  ob upoštevanju sodbe Splošnega sodišča (zadeva T-512/12) z dne 10. decembra 2015,

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije (zadeva C-104/16 P) z dne 21. decembra 2016,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije SWD(2018)0346 z dne 11. junija 2018, ki je priložen predlogu za sklep Sveta,

–  ob upoštevanju Dunajske konvencije o pogodbenem pravu z dne 23. maja 1969 in njenih členov 34 in 36,

–  ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja Varnostnemu svetu Organizacije združenih narodov o razmerah v Zahodni Sahari (S/2018/277),

–  ob upoštevanju Resolucije Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov 2414 (2018) o razmerah v Zahodni Sahari (S/RES/2414 (2018)),

–  ob upoštevanju Ustanovne listine Organizacije združenih narodov, zlasti člena 73 v poglavju XI o nesamoupravnih ozemljih,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti njenega člena 21 v naslovu V poglavja 1,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti njenega člena 218(6)(a),

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 16. januarja 2019(1) o osnutku sklepa Sveta,

–  ob upoštevanju člena 99(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino in mnenj Odbora za zunanje zadeve in Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter stališča v obliki predlogov sprememb Odbora za ribištvo (A8-0478/2018),

A.  ker imata Evropska unija in Kraljevina Maroko zgodovinske odnose in ohranjata tesno sodelovanje, razvito v okviru širokega partnerstva, ki zajema politične, ekonomske in socialne vidike, krepi ga pa napreden status in pripravljenost obeh strani, da ga še razvijeta;

B.  ker je Sporazum med EU in Marokom o liberalizaciji začel veljati 1. septembra 2013; ker je Fronta Polisario 19. novembra 2012 sporazum predložila Sodišču Evropske unije zaradi kršenja mednarodnega prava pri njegovi uporabi za ozemlje Zahodne Sahare;

C.  ker je 10.  decembra 2015 Sodišče prve stopnje razveljavilo Sklep Sveta za sklenitev Sporazuma o liberalizaciji; ker se je Svet 19. februarja 2016 soglasno pritožil na to sodbo;

D.  ker je Splošno sodišče Sodišča Evropske unije v svoji sodbi z dne 21. decembra 2016 določilo, da Sporazum o liberalizaciji ne zagotavlja pravne podlage za vključitev Zahodne Sahare in ga zato ni mogoče uporabljati za njeno ozemlje;

E.  ker je v točki 106 sodbe navedeno, da je treba ljudstvo Zahodne Sahare šteti za „tretjega“ v sporazumu – v smislu načela relativnega učinka pogodb –, ki mora privoliti v izvajanje sporazuma na ozemlju; ker zato uporabe tega sporazuma brez dodatnega sporazuma ni mogoče razširiti na ozemlje Zahodne Sahare;

F.  ker izvajalci še vedno izvažajo iz Zahodne Sahare v Evropsko unijo, vendar pa se od 21. decembra 2016 dalje tarifni preferenciali ne uporabljajo za proizvode s poreklom s tega ozemlja;

G.  ker ni na voljo dovolj informacij, na podlagi katerih bi carinski organi EU lahko določili, ali proizvodi, uvoženi iz Maroka, izvirajo iz Zahodne Sahare, s čimer ni mogoče upoštevati sodbe Sodišča Evropske unije;

H.  ker je po sodbi Sodišča Evropske unije Svet Komisiji podelil pooblastilo za spremembo protokolov 1 in 4 Evro-mediteranskega pridružitvenega sporazuma, da bi omogočil vključitev proizvodov iz Zahodne Sahare; ker je zaradi njihove vključitve nujna sledljivost, da bi se določili takšni proizvodi;

I.  ker je bistveno zagotoviti, da se bo v sporazumu upoštevala sodba Sodišča Evropske unije z dne 21. decembra 2016 v zadevi C-104/16P;

J.  ker sta se Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) v Bruslju in Rabatu posvetovali z izvoljenimi uradniki in več predstavniki in združenji civilne družbe z nesamoupravnega ozemlja Zahodne Sahare;

K.  ker je Parlament izrazil mnenje, da je treba oceniti razmere na kraju samem in se seznaniti z različnimi stališči prebivalcev; ker je spomnil na ugotovitve misije njegovega Odbora za mednarodno trgovino (INTA) za ugotavljanje dejstev na tem ozemlju dne 2. in 3. septembra 2018;

L.  ker se sprememba Sporazuma o liberalizaciji odvija v širšem političnem in geopolitičnem okviru;

M.  ker je po koncu španske kolonizacije Zahodne Sahare konflikt na tem območju trajal več kot štirideset let;

N.  ker Organizacija združenih narodov Zahodno Saharo šteje med ozemlja, ki niso dekolonizirana;

O.  ker se je z resolucijo Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov 2440 (2018) mandat misije MINURSO podaljšal še za šest mesecev;

P.  ker EU in njene države članice ne priznavajo suverenosti Maroka nad ozemljem Zahodne Sahare; ker Organizacija združenih narodov in Afriška unija priznavata Fronto Polisario kot predstavnico ljudstva Zahodne Sahare;

Q.  ker Organizacija združenih narodov navaja Zahodno Saharo kot nesamoupravno ozemlje za namene člena 73 ustanovne listine te organizacije;

1.  opozarja, da je Maroko v okviru južnega sosedstva privilegirana partnerica EU, s katero je EU vzpostavila trdno, strateško in dolgotrajno partnerstvo, ki zajema politične, gospodarske in socialne vidike, pa tudi varnost in migracije; poudarja, da je bil Maroku odobren napreden status v okviru evropske sosedske politike;

2.  poudarja, da je pomembno, da se s tem sporazumom zagotovijo jamstva v zvezi s spoštovanjem mednarodnega prava, tudi človekovih pravic, in da se spoštuje ustrezna sodba Sodišča Evropske unije;

3.  želi spomniti na obveznost iz člena 21 PEU, da morajo EU in njene države članice spoštovati načela Ustanovne listine Organizacije združenih narodov in mednarodnega prava; v zvezi s tem poudarja, da člen 1(2) Ustanovne listine OZN vključuje spoštovanje načela samoodločbe ljudstev;

4.  želi spomniti, da v skladu s členom 21 PEU Unijo pri njenem delovanju na mednarodni ravni vodijo načela demokracije, pravne države, univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter spoštovanje načel Ustanovne listine Organizacije združenih narodov in mednarodnega prava;

5.  poudarja, da ta sporazum ne pomeni nobene oblike priznanja suverenosti Maroka nad Zahodno Saharo, ki je na seznamu nesamoupravnih ozemelj, ki ga vodi Organizacija združenih narodov, pri čemer Kraljevina Maroko trenutno upravlja z večjim delom tega ozemlja, in vztraja, da stališče EU še vedno podpira prizadevanja OZN za zagotovitev pravične, trajne in vzajemno sprejemljive rešitve konflikta v Zahodni Sahari, ki bo omogočila samoodločbo ljudstva Zahodne Sahare, v skladu z mednarodnim pravom, Ustanovno listino OZN in ustreznimi resolucijami OZN; zato ponovno poudarja svojo polno podporo osebnemu odposlancu generalnega sekretarja OZN za Zahodno Saharo Horstu Köhlerju, ki pomaga strani vrniti k pogajalski mizi v okviru OZN, da bi dosegli to rešitev; poziva strani, naj nadaljujejo ta pogajanja brez predpogojev in v dobri veri; poudarja, da je treba spremenjeni sporazum med EU in Marokom o liberalizaciji ratificirati strogo brez poseganja v izid mirovnega procesa v zvezi z Zahodno Saharo;

6.  poudarja, da je bilo v začetku decembra v Ženevi na pobudo OZN in z udeležbo Alžirije in Mavretanije srečanje strani v konfliktu, in upa, da bo prispevalo k nadaljevanju mirovnega procesa;

7.  priznava dva pogoja, določena v sodbi Sodišča Evropske unije, za izrecno omembo Zahodne Sahare v besedilu sporazuma in za pridobitev soglasja ljudstva, pa tudi tretje merilo, ki ga je dodal Svet, in sicer potrebno zagotovilo, da koristi lokalnemu prebivalstvu;

8.  poudarja, kot je navedeno v poročilu Komisije, da so bili sprejeti vsi razumni in izvedljivi ukrepi za poizvedbo glede privolitve zadevnega prebivalstva, in sicer prek teh vključujočih posvetovanj;

9.  poudarja, da sta Komisija in ESZD med celotnim procesom posvetovanja ohranjali redne stike z ekipo osebnega odposlanca generalnega sekretarja OZN za Zahodno Saharo;

10.  je seznanjen z legitimnimi interesi prebivalcev na ozemlju in verjame, da je za gospodarski razvoj ozemlja potreben konec nerešenega spora, ki se bo spoštoval in sprejemal; je obenem prepričan, da ima zahodnosaharsko ljudstvo pravico do razvoja med čakanjem na politično rešitev;

11.  na podlagi pogovorov z različnimi lokalnimi akterji in predstavniki civilne družbe ugotavlja, da nekatere strani izražajo podporo sporazumu tako, da zagovarjajo svojo pravico do gospodarskega razvoja, medtem ko druge menijo, da je treba najprej rešiti politični spor, nato pa dodeliti trgovinske preferenciale; ugotavlja, da je bila med vključujočimi posvetovanji, ki sta jih Komisija in ESZD vodili s številnimi zahodnosaharskimi organizacijami ter drugimi organizacijami in organi, večinska podpora sodelujočih strani izražena socialno-ekonomskim koristim, ki bi jih imeli predlagani tarifni preferenciali;

12.  opozarja, da Sodišče Evropske unije v svoji sodbi ni natančno opredelilo načina soglašanja ljudstva in meni, da zato v zvezi s tem merilom še vedno obstaja določena stopnja negotovosti;

13.  ugotavlja, da lahko sporazum vodi k spodbujanju družbenega in trajnostnega razvoja, kar ključno prispeva k sedanjemu gospodarskemu, družbenemu in okoljskemu razvoju ter potencialnemu ustvarjanju zaposlitvenih priložnosti tako za nizko kot tudi visoko usposobljeno lokalno delovno silo; je seznanjen, da je po ocenah približno 59 000 delovnih mest odvisnih od izvoza, kar ustreza približno 10 % prebivalstva, ki živi na ozemlju;

14.  je prepričan, da tarifni preferenciali EU pozitivno vplivajo na sektor kmetijskih in ribiških proizvodov in njihove stopnje izvoza na nesamoupravnem ozemlju Zahodne Sahare; vendar poziva k previdnosti pri preverjanju, da ti proizvodi prinašajo lokalno dodano vrednost, se lokalno ponovno vlagajo in zagotavljajo dostojne delovne priložnosti za lokalno prebivalstvo;

15.  je prepričan, da bo ne glede na izid mirovnega procesa imelo lokalno prebivalstvo koristi od gospodarskega razvoja in posrednih učinkov, ustvarjenih v smislu naložb v infrastrukturo, zaposlovanje, zdravje in izobraževanje;

16.  je seznanjen z obstoječimi naložbami v številnih sektorjih in prizadevanji za razvoj zelenih tehnologij, kot so obnovljivi viri energije in obrat za razsoljevanje morske vode, vendar vztraja, da so potrebna nadaljnja prizadevanja, da bi zagotovili večjo vključitev v vseh delih lokalnega gospodarstva;

17.  se zaveda poslovnih pobud Zahodnosaharcev, zlasti tistih, ki so jih sprožili mladi, od katerih je veliko žensk, in poudarja njihovo potrebo po širših izvoznih možnostih in pravni varnosti, ki omogočajo nadaljnje naložbe v sektorje z velikim povpraševanjem po zaposlovanju, kot so kmetijstvo, ribištvo in infrastruktura;

18.  priznava strateški potencial Zahodne Sahare kot naložbenega središča za preostalo afriško celino;

19.  opozarja na negativne učinke neuporabe tarifnih preferencialov za proizvode z nesamoupravnega ozemlja Zahodne Sahare, pa tudi sporočila, ki se ga s tem pošilja mlajši generaciji, ki vlaga ali je pripravljena vlagati v ozemlje, in njenemu potencialu za razvoj tega ozemlja; poudarja tveganje selitve dejavnosti v regije, kjer bi imele koristi od preferencialov; je seznanjen z navedbami Komisije, da bi lahko neuporaba tarifnih preferencialov poslabšala ekonomske in socialne razmere lokalnega prebivalstva na zadevnih ozemljih;

20.  je prepričan, da je prisotnost EU, med drugim prek tega sporazuma, boljša kot umik, ko je govora o sodelovanju na področju človekovih pravic in posameznikovih svoboščin ter njihovem spremljanju, in zahteva strogo oceno in odločen dialog z Marokom glede teh vprašanj;

21.  želi spomniti, da si drugi deli sveta, ki imajo manj ambiciozen pristop do trajnostnega razvoja, visokih delovnih in socialnih standardov ter človekovih pravic, prizadevajo za nove trgovinske priložnosti in bodo povečali svoj vpliv povsod tam, kjer se bo EU umaknila;

22.  poudarja, da bo stalno udejstvovanje EU na ozemlju pomenilo pozitiven spodbujevalni učinek na njegov trajnostni razvoj;

23.  poudarja, da je nujno potrebna pravna varnost za pritegnitev trajnostnih in dolgoročnih naložb na ozemlje, s tem pa tudi za dinamiko in diverzifikacijo lokalnega gospodarstva;

24.  opozarja, da od sodbe Sodišča Evropske unije dalje države članice ne morejo zakonito uporabljati trgovinskih preferencialov za proizvode z nesamoupravnega ozemlja Zahodne Sahare in da pravna negotovost vpliva na gospodarske subjekte, kar je treba odpraviti;

25.  se zaveda in je globoko zaskrbljen, da je bilo doslej izjemno težko ugotoviti, kateri proizvodi se izvažajo z nesamoupravnega ozemlja Zahodne Sahare;

26.  poudarja, da je eno ključnih meril Parlamenta, preden poda soglasje k sporazumu, zagotoviti, da se bo uvedel mehanizem za carinske organe držav članic, s katerim bodo imeli dostop do zanesljivih informacij o proizvodih s poreklom iz Zahodne Sahare, uvoženih v EU, ob popolnem spoštovanju carinske zakonodaje EU; poudarja, da bo tak mehanizem zagotovil podrobne in razčlenjene statistične podatke, ki so bili pravočasno preloženi v zvezi s takšnim izvozom; obžaluje dejstvo, da sta Komisija in Maroko potrebovala veliko časa, da sta dosegla dogovor o tem mehanizmu in, poziva Komisijo, naj uporabi vse razpoložljive popravne ukrepe, če izvajanje sporazuma ne bo zadovoljivo; poziva Komisijo, naj Parlamentu predloži letno oceno o skladnosti tega mehanizma s carinsko zakonodajo EU;

27.  poudarja, da bo brez veljavnega sporazuma, vključno z mehanizmom, ki bo omogočal identifikacijo proizvodov, nemogoče vedeti, ali proizvodi s poreklom z nesamoupravnega ozemlja Zahodne Sahare vstopajo na evropski trg oziroma koliko jih je;

28.  poudarja, da je izvajanje določbe, o kateri sta se dogovorila EU in Maroko, o letni medsebojni izmenjavi informacij in statistik v zvezi s proizvodi, ki jih zajema izmenjava pisem, nujno za oceno področja uporabe sporazuma in njegovega učinka na razvoj in lokalno prebivalstvo;

29.  poziva Komisijo in ESZD k pozornemu spremljanju izvajanja in rezultata sporazuma in k rednemu poročanju o njunih ugotovitvah Parlamentu;

30.  poziva Komisijo, naj preuči, kako bi lahko trgovinske preferenciale v prihodnje učinkovito dodelili vsem prebivalcem Zahodne Sahare;

31.  opozarja, da sta se EU in Maroko v skladu s prvotnim sporazumom iz leta 2012 dogovorila za ambiciozen in celovit sporazum o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode, predelane kmetijske proizvode ter ribe in ribiške proizvode, ki določa, da mora Maroko zaščititi vse geografske označbe na seznamu EU; opozarja tudi, da je bil postopek za sklenitev tega sporazuma, ki se je začel leta 2015, prekinjen po sodbi Sodišča z dne 21. decembra 2016; poziva EU in Maroko, naj nemudoma nadaljujeta ta postopek in se čim prej vrneta k pogajanjem o poglobljenem in celovitem sporazumu o prosti trgovini;

32.  poudarja, da je evropski vrtnarski sektor zelo občutljiv za izvoz nekaterega sadja in zelenjave iz Maroka v EU, ki je upravičen do preferencialne obravnave na podlagi sporazuma z dne 8. marca 2012 o vzajemnih ukrepih liberalizacije za kmetijske proizvode, predelane kmetijske proizvode ter ribe in ribiške proizvode;

33.  poudarja, da bi morale vse tretje države pri dostopu do notranjega trga EU spoštovati sanitarna, fitosanitarna in okoljska pravila in standarde ter pravila in standarde glede sledljivosti;

34.  poziva Komisijo, naj spodbuja enakovredne ukrepe in kontrole med Marokom in Evropsko unijo na področju sanitarnih, fitosanitarnih in okoljskih standardov ter standardov sledljivosti, pa tudi pravil glede označevanja izvora, da se zagotovi poštena konkurenca med obema trgoma;

35.  želi spomniti, da v posodobljenem sporazumu tarifne kvote in preferencialni uvozni režim, ki so bili predhodno določeni, niso spremenjeni, temveč je dodano le pojasnilo o geografskem področju uporabe sporazuma za evropske proizvajalce;

36.  opozarja na dejstvo, da del sadja in zelenjave, ki se preferencialno izvozi v EU v skladu s pogoji iz zadevnega sporazuma (zlasti paradižniki in melone), izvira z ozemlja Zahodne Sahare, in poudarja, da obstajajo ambiciozni projekti, ki predvidevajo nadaljnji razvoj te proizvodnje in izvoza;

37.  je kljub temu seznanjen, da je novi sporazum prinesel razjasnitev, in upa, da bo pogodbenicama tega sporazuma in zadevnim gospodarskim subjektom na obeh straneh Sredozemlja v prihodnje zagotavljal jasen, trden okvir;

38.  ugotavlja, da sta spremljanje občutljivih kmetijskih proizvodov in strogo spoštovanje kvot bistvena za uravnoteženo delovanje sporazuma; opozarja, da je v členu 7 protokola 1 k sporazumu iz leta 2012 zaščitna klavzula, na podlagi katere je mogoče sprejeti ustrezne ukrepe, če bi uvoz večjih količin občutljivih kmetijskih proizvodov v skladu s sporazumom povzročil resno izkrivljanje trga in/ali zelo škodil zadevnemu sektorju; upa, da bo Komisija ustrezno in v širokem obsegu spremljala preferenčni uvoz občutljivih kmetijskih proizvodov iz Maroka in Zahodne Sahare v EU in da bo tudi v prihodnje pripravljena nemudoma aktivirati prej omenjeno klavzulo, če bi bilo to potrebno;

39.  je seznanjen z dejstvom, da je za ribiška plovila EU, ki lovijo v teh vodah, zakonsko določeno, da morajo uporabljati sistem za spremljanje plovil (VMS) in da morajo o svojem položaju obveščati maroške oblasti, tako da te lahko ves čas sledijo plovilom in beležijo, kje opravljajo ribolovne dejavnosti;

40.  poziva EU, naj okrepi prizadevanja za spodbujanje regionalnega sodelovanja med državami Magreba, kar lahko ima le izjemno pozitivne posledice za celotno regijo in onkraj nje;

41.  poudarja strateško potrebo za EU, da tesneje sodeluje z državami v Magrebu in razvije stike z njimi; meni, da je v tem kontekstu razširitev pridružitvenega sporazuma logična sestavina te strategije;

42.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0017.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. januarja 2019 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko o spremembi protokolov št. 1 in št. 4 k Evro-mediteranskemu pridružitvenemu sporazumu med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Kraljevino Maroko na drugi strani (10593/2018 – C8-0463/2018 – 2018/0256(NLE))

P8_TA(2019)0017 A8-0471/2018

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (10593/2018),

–  ob upoštevanju osnutka sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko o spremembi protokolov št. 1 in št. 4 k Evro-mediteranskemu pridružitvenemu sporazumu med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Kraljevino Maroko na drugi strani (10597/2018),

–  ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 207(4) in točko (a)(i) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0463/2018),

–  ob upoštevanju svoje nezakonodajne resolucije z dne 16. januarja 2019(1) o osnutku sklepa,

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino ter mnenj Odbora za zunanje zadeve in Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0471/2018),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Maroka.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0016.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. januarja 2019 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Unije, Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Ljudsko republiko Kitajsko v zvezi s sporom DS492 Evropska unija – Ukrepi, ki vplivajo na tarifne koncesije za nekatere proizvode iz perutninskega mesa (10882/2018 – C8-0496/2018 – 2018/0281(NLE))

P8_TA(2019)0018 A8-0472/2018

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (10882/2018),

–  ob upoštevanju osnutka sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Ljudsko republiko Kitajsko v zvezi s postopkom DS492 – Ukrepi, ki vplivajo na tarifne koncesije za nekatere proizvode iz perutninskega mesa (10883/2018),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s prvim pododstavkom člena 207(4) in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0496/2018),

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino (A8-0472/2018),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic ter Ljudske republike Kitajske.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. januarja 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (ESPG) (COM(2018)0380 – C8-0231/2018 – 2018/0202(COD))

P8_TA(2019)0019 A8-0445/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0380),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 175(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0231/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 12. decembra 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 5. decembra 2018(2),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za proračun, Odbora za proračunski nadzor in Odbora za regionalni razvoj ter stališča Odbora za pravice žensk in enakost spolov v obliki predlogov sprememb (A8-0445/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi 16. januarja 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (ESPG) prehod (ESP) [Sprememba 1. Ta sprememba velja za celotno besedilo.]

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti tretjega odstavka člena 175 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(3),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(4),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(5),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Pri uporabi skladov bi bilo treba spoštovati horizontalna Horizontalna načela, kakor kot so določena v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in členu ter v členih 9 in 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), vključno z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, kakor so določena v členu 5PDEU, ter upoštevati Listino iz člena 5 PEU, bi morali upoštevati pri izvajanju skladov, ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Države članice in Komisija V skladu s členom 8 PDEU bi si morale države članice in Komisija prizadevati odpravljati za odpravo neenakosti in spodbujati enakost spodbujanje enakosti moških in žensk ter upoštevati vidik vključevanje vidika spola ter preprečevati diskriminacijo in se bojevati tudi proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Cilje skladov bi bilo treba uresničevati v okviru trajnostnega razvoja ter v okviru spodbujanja cilja Unije o ohranjanju, varstvu in izboljšanju kakovosti okolja, kakor ga določata člen 11 in člen 191(1) PDEU, ob upoštevanju načela odgovornosti povzročitelja. [Sprememba 2]

(2)  Evropski parlament, Svet in Komisija so kot odziv na družbene izzive v Evropi 17. novembra 2017 skupno razglasili evropski steber socialnih pravic(6). Ob upoštevanju spreminjajočih se razmer v svetu dela se mora Unija pripraviti na sedanje in prihodnje izzive globalizacije in digitalizacije s čim bolj vključujočo rastjo ter z izboljšanjem zaposlitvenih in socialnih politik. Dvajset ključnih načel stebra je razvrščenih v okviru treh kategorij: enake možnosti in dostop do trga dela; pošteni delovni pogoji; socialna zaščita in vključenost. Evropski steber socialnih pravic predstavlja krovni okvir smernic evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji prehod (ESPG)(ESP), ki bodo Uniji omogočile, da v primeru velikih prestrukturiranj v praksi uresničuje ustrezna načela.

(3)  Svet je 20. junija 2017 potrdil odgovor Unije(7) na agendo Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030(8) – trajnostno prihodnost Evrope. Svet je opozoril na pomen uravnoteženega in celovitega uresničevanja trajnostnega razvoja v vseh treh razsežnostih (ekonomski, socialni in okoljski). Trajnostni razvoj je treba nujno vključiti v okvir evropskih politik, Unija pa si mora v politikah, ki jih uporablja, ambiciozno prizadevati obravnavati svetovne izzive. Svet je pozdravil sporočilo Komisije z naslovom „Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope“ z dne 22. novembra 2016 kot prvi korak vključevanja ciljev trajnostnega razvoja v politike Unije in uporabe trajnostnega razvoja kot vodilnega načela vseh politik Unije, tudi s pomočjo finančnih instrumentov.

(4)  Februarja 2018 je Komisija sprejela sporočilo z naslovom „Nov in sodoben večletni finančni okvir, s katerim bo lahko EU učinkovito uresničevala svoje prioritete po letu 2020“(9). V sporočilu poudarja, da proračun EU podpira edinstveno socialno tržno gospodarstvo v Evropi. Zato bo izjemno pomembno izboljšati zaposlitvene možnosti in reševati izzive glede spretnosti, zlasti spretnosti v zvezi z digitalizacijo, avtomatizacijo in prehodom na z viri gospodarno gospodarstvo ob polnem upoštevanju Pariškega sporazum o podnebnih spremembah iz leta 2015, ki je bil oblikovan na 21. konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah. Proračunska prožnost je temeljno načelo naslednjega večletnega finančnega okvira. V uporabi ostajajo tudi mehanizmi prožnosti, ki bodo omogočali pravočasnejše odzivanje Unije na nepredvidene dogodke ter zagotavljali, da se proračunska sredstva uporabijo, kjer so najbolj nujno potrebna. [Sprememba 3]

(5)  Komisija v svoji „beli knjigi o prihodnosti Evrope“(10) izraža skrb zaradi izolacionističnih gibanj, vse večjih dvomov o koristih odprte trgovine in socialnega tržnega gospodarstva EU na splošno.

(6)  Komisija je v svojem „Razmisleku o izkoriščanju globalizacije“(11) opredelila kombinacijo globalizacije, povezane s trgovino, in tehnoloških sprememb kot glavna dejavnika za povečevanje povpraševanja po kvalificirani delovni sili in zmanjševanje števila delovnih mest za nizko kvalificirano delovno silo. Čeprav bolj Odprta trgovine in dodatno povezovanje svetovnih gospodarstev na splošno zagotavljata ogromne prednosti, se je treba spopasti s temi negativnimi stranskimi učinkitrgovina ima sicer svoje prednosti, vendar so potrebna ustrezna sredstva za obravnavo z njo povezanih negativnih stranskih učinkov. Sedanje koristi globalizacije so že zdaj neenakomerno porazdeljene med ljudmi in regijami, kar ima znaten učinek na tiste, ki jih prizadenejo negativni učinki, zato obstaja nevarnost, da bo čedalje hitrejši tehnološki napredek dodatno okrepil te učinkebodo tehnološke in okoljske spremembe te učinke dodatno okrepile. Zato bo treba v skladu z načeloma solidarnosti in trajnosti zagotoviti, da bodo koristi globalizacije pravičneje porazdeljene. V okviru ustreznih strukturnih skladov Unije, kot je Evropski socialni sklad plus (ESS +), bi morali bolje upoštevati vse sočasne škodljive učinke globalizacije ter tehnološkega in okoljskega prehoda, da bi bila podjetja in delovna sila z usklajevanjem gospodarskega odpiranja in tehnološkega napredka s socialno zaščito ter z dejavno podporo pri dostopanju do priložnosti za zaposlitev in samozaposlitev bolje prilagojena. [Sprememba 4]

(7)  Komisija je v svojem „Razmisleku o prihodnosti financ EU“(12) poudarila potrebo po zmanjšanju gospodarskih in socialnih razlik med državami članicami. Zato je ključna prednostna naloga vlaganje v trajnostni razvoj, enakost, socialno vključenost, izobraževanje in usposabljanje ter zdravje. [Sprememba 5]

(8)  Globalizacija Podnebne spremembe, globalizacija in tehnološke spremembe bodo najverjetneje nadalje povečale medsebojno povezanost in soodvisnost svetovnih gospodarstev. Prerazporeditev delovne sile je sestaven in neizogiben del tovrstnih gospodarskih sprememb. Za pravično porazdelitev koristi, ki jih prinašajo spremembe, je izjemno pomembno, da se presežnim delavcem in tistim, ki jim grozi odpuščanje, ponudi pomoč. Najpomembnejša instrumenta Unije za pomoč prizadetim delavcem sta ESS+, ki pomoč ponuja na podlagi predvidevanj, ter ESP, ki pomoč ponuja reaktivno v primeru nepričakovanih velikih prestrukturiranj. „Okvir kakovosti EU za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje“(13) je instrument politike Unije, ki določa okvir najboljših praks za predvidevanje in upravljanje prestrukturiranja podjetij. Nudi celovit okvir o tem, kako bi bilo treba z ustreznimi političnimi sredstvi obravnavati izzive ekonomske prilagoditve in prestrukturiranja ter njihov učinek na zaposlovanje in socialne učinke. Z njim Unija države članice prav tako poziva, da sredstva EU in nacionalno financiranje uporabljajo tako, da se zagotovi učinkovitejše blaženje socialnega učinka prestrukturiranja, zlasti negativnega učinka na zaposlovanje. Najpomembnejša instrumenta Unije za pomoč prizadetim delavcem sta Evropski socialni sklad plus (ESS+), ki pomoč ponuja na podlagi predvidevanj, ter ESPG, ki pomoč ponuja reaktivno v primeru nepričakovanih velikih prestrukturiranj. [Sprememba 6]

(9)  Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je bil ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta in Sveta(14) za večletni finančni okvir od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013. ESPG je bil vzpostavljen, da bi Uniji omogočil izkazati solidarnost do delavcev, ki so izgubili svoja delovna mesta zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih zaradi globalizacije.

(10)  Področje uporabe Uredbe (ES) št. 1927/2006 je bilo leta 2009 razširjeno z Uredbo (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in Sveta(15) kot del Evropskega načrta za oživitev gospodarstva za vključitev delavcev, ki so zaposlitev izgubili neposredno zaradi svetovne gospodarske in finančne krize.

(11)  Za čas trajanja večletnega finančnega okvira od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020 je Uredba (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(16) razširila področje uporabe, da se ne bi zajemalo le ukinjenih delovnih mest, ki so posledica resnih gospodarskih motenj zaradi še vedno trajajoče svetovne finančne in gospodarske krize, ki je predmet Uredbe (ES) št. 546/2009, temveč še ukinjena delovna mesta, ki so posledica nove svetovne finančne in gospodarske krize.

(11a)  Program ESP bi moral biti viden in bi mu bilo treba zagotoviti več in boljših podatkov, da bi sklad lahko dobro znanstveno ocenili ter da bi preprečili upravne omejitve pri delovanju programa za pomoč trgovinskemu prilagajanju. [Sprememba 7]

(12)  Komisija je opravila vmesno oceno, da bi ugotovila, kako in v kakšnem obsegu ESPG dosega svoje cilje. ESPG se je z doseganjem višje stopnje ponovne vključitve presežnih delavcev na trg dela glede na preteklo programsko obdobje izkazal za učinkovitega. V oceni je bilo tudi ugotovljeno, da ESPG ustvarja evropsko dodano vrednost. To velja zlasti v smislu njegovih učinkov na obseg, saj se s pomočjo iz ESPG povečata število in raznolikost storitev, ki se zagotavljajo, pa tudi njihova stopnja intenzivnosti. Poleg tega je pomoč iz ESPG zelo vidna in dokazuje, da ustvarja dodano vrednost EU neposredno širši javnosti. Identificiranih pa je bilo več izzivov. Po eni strani se je postopek za uporabo ESPG izkazal za predolgega. Nadalje je več držav članic poročalo o težavah s pripravo obsežnih analiz o ozadju dogodka, ki je povzročil presežnost. Glavni razlog, zakaj države članice, ki bi lahko imele primer ESPG, ne vložijo vloge, so težave s finančno in institucionalno zmogljivostjo. Na eni strani lahko preprosto primanjkuje delovne sile. Države članice lahko zdaj zaprosijo za tehnično pomoč samo, če izvedejo primer ESPG. Ker lahko do presežnosti pride nepričakovano, bi bilo pomembno, da so države članice pripravljene takoj ukrepati in lahko nemudoma vložijo vlogo. Poleg tega se zdi, da so v nekaterih državah članicah potrebna temeljitejša prizadevanja za krepitev institucionalne zmogljivosti, da bi se zagotovilo učinkovito in uspešno izvajanje primerov ESPG. Prag 500 ukinjenih delovnih mest je bil deležen kritike kot previsoko postavljen, zlasti v manj poseljenih regijah(17).

(13)  Komisija poudarja trajni pomen vloge ESPG ESP kot prožnega sklada, ki podpira delavce, ki izgubijo zaposlitev zaradi obsežnih prestrukturiranj, in jim pomaga, da čim hitreje najdejo drugo zaposlitev. Unija bi morala nadaljevati z zagotavljanjem posebne enkratne podpore za olajšanje kakovostne in trajnostne ponovne vključitve presežnih delavcev na trg dela na območjih, v sektorjih, na ozemljih ali področjih trga dela, ki so jih prizadele hude gospodarske motnje. Ob upoštevanju medsebojnega delovanja in vzajemnih učinkov odprte trgovine, tehnoloških sprememb, digitalizacije in avtomatizacije ali drugih dejavnikov, kot so izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije ali prehod na nizkoogljično gospodarstvo, in z upoštevanjem, da je čedalje težje opredeliti posamezni dejavnik, ki povzroči pojav presežnih delavcev, bo morala uporaba ESPG ESP v prihodnje temeljila temeljiti le na znatnem učinku prestrukturiranj. ESPG Glede na svoj njegov namen, ki je zagotavljanje podpore v nujnih situacijah in nepričakovanih okoliščinah, ob dopolnjevanju vnaprejšnje pomoči ESS+, ostaja bi moral ESP ostati prožen in poseben instrument, zunaj zgornjih mej proračuna večletnega finančnega okvira, kot je določen v sporočilu Komisije. Sodoben proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti – Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 in njegove priloge(18). [Spremembi 8 in 97]

(13a)  Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 30. maja 2018 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 in lastnih sredstvih potrdil svoje odločno stališče glede nujne ravni financiranja ključnih politik Unije v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027, da bi omogočili izpolnitev njihovih nalog in ciljev. Izrecno je poudaril, da je treba v večletnem finančnem okviru podvojiti namensko financiranje za mala in srednja podjetja ter za reševanje brezposelnosti mladih; pozdravil je več predlogov, s katerimi bi izboljšali sedanje določbe, predvsem povečane dodelitve za posebne instrumente; napovedal je tudi, da se bo pogajal za dodatne izboljšave, kjer bodo potrebne. [Sprememba 9]

(14)  Kakor je navedeno, da bi ohranili evropsko naravo ESPG ESP, bi bilo treba vlogo za podporo vložiti, kadar ima veliko prestrukturiranje znaten učinek na lokalno ali regionalno gospodarstvo. Takšen učinek bi bilo treba opredeliti z najmanjšim številom ukinjenih delovnih mest v okviru določenega referenčnega obdobja. Ob upoštevanju ugotovitev vmesne ocene se določi prag 250 200 ukinjenih delovnih mest v ustreznem referenčnem obdobju štirih mesecev (ali 6 mesecev v sektorskih primerih). Ob upoštevanju dejstva, da imajo valovi odpustov v različnih panogah, toda v isti regiji, enako znaten učinek na lokalni trg dela, je mogoče vložiti tudi regionalno vlogo. Na majhnih trgih dela, kot so majhne države članice ali oddaljene regije, vključno z najbolj oddaljenimi regijami iz člena 349 PDEU, ali v izjemnih okoliščinah se lahko vloge vložijo bi moralo biti možno vložiti vloge za nižje število ukinjenih delovnih mest. [Sprememba 10]

(14a)  ESP bi moral upoštevati načelo solidarnosti in dejstvo, da mora imeti prestrukturiranje pomembne posledice, če se želi uporabiti kot prag za vlogo za pomoč iz ESP, prav tako pa bi si moral prizadevati za izkazovanje solidarnosti z odpuščenimi delavci iz vseh vrst podjetij, ne glede na njihovo velikost. [Sprememba 11]

(14b)  ESP bi moral ostati poseben instrument Unije za odzivanje na razmere, zaradi katerih so potrebna velika prestrukturiranja na evropskih trgih dela. Kljub temu pa bi morala Unija še naprej iskati bolj trajnostne načine obravnavanja strukturnih sprememb in izzivov, ki vplivajo na trge dela in povzročajo tovrstne dogodke v državah članicah. [Sprememba 12]

(15)  Da bi izrazili solidarnost Unije s presežnimi delavci in samozaposlenimi osebami, ki so prenehale opravljati dejavnost, bi morala stopnja sofinanciranja svežnja prilagojenih storitev in njegovega izvajanja ustrezati stopnji ESS+ v zadevni državi članici.

(16)  Del proračuna Unije, dodeljenega ESPG ESP, bi morala Komisija izvrševati v okviru deljenega upravljanja z državami članicami v smislu Uredbe (EU, Euratom) [številka nove finančne uredbe] Evropskega parlamenta in Sveta(19) ( v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Zato bi Komisija in države članice pri izvajanju ESPG ESP v okviru deljenega upravljanja morale spoštovati načela iz finančne uredbe, kot so dobro finančno poslovodenje, preglednost in nediskriminacija.

(17)  Evropski center za spremljanje sprememb s sedežem pri Evropski fundaciji za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) v Dublinu Komisiji in državam članicam pomaga pri kvalitativnih in kvantitativnih analizah in s tem pri ocenjevanju trendov globalizacije , kot so globalizacija, tehnološke in prestrukturiranj okoljske spremembe, prestrukturiranje ter uporabi ESPG uporaba ESP. Takšne analize bi morale vključevati dovolj razčlenjenih podatkov, predvsem po spolu, da bi se lahko učinkoviteje borili proti neenakostim med spoloma. [Sprememba 13]

(17a)  Evropski center za spremljanje prestrukturiranja, ki deluje v sklopu agencije Eurofound, v realnem času spremlja poročanje o obsežnih prestrukturiranjih v vsej Uniji, pri tem pa se zanaša na mrežo nacionalnih dopisnikov. Center je zelo pomemben za ESP in bi moral pomagati pri njegovih operacijah, predvsem s pomočjo pri zgodnjem opredeljevanju morebitnih primerov za posredovanje. [Sprememba 14]

(18)  Presežni delavci in samozaposlene osebe, ki so prenehale opravljati dejavnost, bi morali imeti enak dostop do ESPG ESP ne glede na vrsto pogodbe o zaposlitvi ali delovnega razmerja. Zato bi bilo treba v tej uredbi presežne delavce, ne glede na vrsto in trajanje njihovega delovnega razmerja, in samozaposlene osebe, ki so prenehale opravljati dejavnost, šteti za možne upravičence do sredstev ESPG ESP za namene te uredbe. [Sprememba 15]

(19)  Finančni prispevki iz ESPG ESP bi morali biti prvenstveno usmerjeni k aktivnim ukrepom na trgu dela in personaliziranim storitvam, katerih cilj je ponovna hitra vključitev upravičencev v kakovostno in trajnostno zaposlitev v sektorju, ki je usmerjen v prihodnost, bodisi v njihovem prvotnem sektorju ali zunaj njega, ter spodbujanje samozaposlovanja in ustanavljanja podjetij, med drugim z ustanavljanjem zadrug. Ukrepi bi morali odražati predvidene potrebe lokalnega in regionalnega trga dela. Kadarkoli je to ustrezno, bi bilo treba podpirati tudi mobilnost presežnih delavcev, da se jim pomaga najti novo zaposlitev drugje. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti razširjanju spretnosti, ki jih zahteva digitalna doba, in po potrebi odpravljanju spolnih stereotipov pri zaposlovanju. Omejiti bi bilo treba vključevanje denarnih pomoči v usklajeni sveženj prilagojenih storitev. Finančni prispevki bi morali ukrepe, za katere so odgovorne države članice in/ali podjetja, kot je določeno v nacionalni zakonodaji ali kolektivnih pogodbah, dopolnjevati, ne pa jih nadomestiti. Podjetja bi lahko spodbujali bilo treba spodbujati k sodelovanju pri nacionalnem sofinanciranju ukrepov v okviru ESPG ESP. [Sprememba 16]

(19a)  Pri izvajanju in oblikovanju usklajenega svežnja prilagojenih storitev, namenjenih za lažjo ponovno vključitev upravičencev, ki so prejemniki pomoči, bi morale države članice izkoristiti cilje digitalne agende in strategije za enotni digitalni trg in se bolj usmeriti vanje, da bi odpravile velike razlike med spoloma na področjih IKT ter naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, in sicer s spodbujanjem ponovnega usposabljanja in prekvalifikacije žensk za področja IKT ter naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike. Poleg tega bi morale države članice pri izvajanju in oblikovanju usklajenega svežnja prilagojenih storitev poskrbeti za konec prevlade enega spola v panogah in sektorjih, za katere je ta običajna. Povečanje zastopanosti manj zastopanega spola v sektorjih, kot so finance, IKT ter naravoslovje, tehnologija, inženirstvo in matematika, bi prispevalo k zmanjševanju razlik v plačah in pokojninah med spoloma. [Sprememba 17]

(20)  Pri oblikovanju usklajenega svežnja ukrepov aktivne politike trga dela bi morale države članice dati prednost ukrepom, ki bodo znatno prispevali k zaposljivosti upravičencev. Države članice bi si morale prizadevati za ponovno vključitev v trajnostno zaposlitev čim večjega števila kakovostno in trajnostno zaposlitev vseh upravičencev, ki sodelujejo v teh ukrepih, in sicer čim prej v šestmesečnem sedemmesečnem roku za predložitev končnega poročila o izvajanju finančnega prispevka. Pri zasnovi usklajenega svežnja prilagojenih storitev bi bilo treba upoštevati ključne razloge za odpuščanje, kjer je to ustrezno, in predvideti obete na trgu dela v prihodnosti ter potrebne kompetence. Usklajeni sveženj bi moral biti združljiv s prehodom na podnebju prijazno in z viri gospodarno gospodarstvo. [Sprememba 18]

(21)  Države članice bi morale pri oblikovanju usklajenega svežnja ukrepov za aktivno politiko zaposlovanja biti posebej pozorne na prikrajšane upravičence, vključno z invalidi, osebami, ki skrbijo za sorodnike, mlajšimi in starejšimi brezposelnimi, osebami z nizko stopnjo kvalifikacij, osebami migrantskega porekla ter osebami, izpostavljenimi tveganju revščine, saj imajo te skupine posebne težave pri ponovnem vključevanju na trg dela. Ne glede na navedeno to pa bi bilo treba pri izvajanju ESPG ESP spoštovati in spodbujati načeli enakosti spolov in nediskriminacije, ki spadata med temeljne vrednote Unije in sta zapisani v evropskem stebru socialnih pravic. [Sprememba 19]

(21a)  Komisija je v obdobju med marcem 2007 in marcem 2017 prejela 148 vlog za sofinanciranje iz ESP iz 21 držav članic v skupni vrednosti skoraj 600 milijonov EUR za pomoč 138 888 presežnim delavcem in 2 944 osebam, ki niso zaposlene, se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET). [Sprememba 20]

(22)  Da bi države članice učinkovito in hitro pomagale upravičencem, bi se morale čim bolj potruditi za vložitev popolnih vlog za finančni prispevek iz ESPG ESP, institucije Unije pa bi morale storiti vse, kar je v njihovi moči, da bi jih čim prej ocenile. V primeru, da Komisija zahteva dodatne informacije za oceno vloge, bi bilo treba zagotavljanje dodatnih informacij časovno omejiti. [Sprememba 21]

(22a)  Za lažje izvajanje in doseganje ciljev te uredbe bi bilo treba javnost bolje seznaniti z ESP in možnostmi, ki jih ponuja, zlasti na ravni ustreznih organov v državah članicah. [Sprememba 22]

(22b)  Komisija omogoča lažji dostop do državnih in regionalnih organov prek namenske službe za podporo, ki zagotavlja splošne informacije in pojasnila o postopkih ter o tem, kako se predloži vloga. Služba za podporo bi morala dati na voljo standardizirane obrazce za statistične podatke in nadaljnjo analizo. [Sprememba 23]

(23)  V interesu upravičencev in organov, pristojnih za izvajanje ukrepov, bi morala država članica prosilka ustrezno informirati vse udeležene v postopku za pridobitev pomoči o stanju vloge in jih vključiti v proces izvajanja. [Sprememba 24]

(24)  Finančni prispevki iz ESPG ESP v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja ne bi smeli morejo nadomestiti podpornih ukrepov, ki so upravičencem na voljo v okviru skladov Unije ali drugih politik ali programov Unije, ampak bi morali temveč bi morali te ukrepe po možnosti dopolnjevati. Prav tako finančni prispevek iz ESP ne more nadomestiti nacionalnih ukrepov ali ukrepov, za katere so v skladu z nacionalno zakonodajo ali kolektivnimi pogodbami odgovorna podjetja, ki odpuščajo, temveč bi moral namesto tega prinašati dejansko evropsko dodano vrednost. [Sprememba 25]

(25)  Države članice bi morale v skladu z načelom enakosti zagotoviti učinkovit dostop do informacij o ESP na vsem svojem ozemlju, vključno s podeželjem. Komisija bi morala zlasti spodbujati razširjanje obstoječih dobrih praks, izboljšati vedenje o merilih ESP za upravičenost in njegovih postopkih za vloge ter povečati ozaveščenost o ESP med državljani Unije, predvsem delavci. Vključiti bi bilo treba posebne izrecne določbe za dejavnosti o dejavnostih informiranja in komuniciranja o primerih ESPG ESP in rezultatih. [Sprememba 26]

(26)  Za lažje izvajanje te uredbe bi morali biti odhodki upravičeni od datuma, na katerega začne država članica opravljati prilagojene storitve ali od datuma, na katerega ima država članica upravne izdatke za izvajanje ESPG ESP.

(27)  Da bi zadovoljili potrebe, ki nastanejo zlasti v prvih mesecih vsakega leta, ko so možnosti za prerazporeditev iz drugih proračunskih vrstic še posebno majhne, bi bilo treba v letnem proračunskem postopku zagotoviti ustrezen znesek za plačila v proračunski vrstici ESPESPG.

(27a)  Za zadostitev potreb, ki nastanejo predvsem v prvih mesecih vsakega leta, ko so možnosti za prerazporeditev iz drugih proračunskih vrstic še posebno omejene, je treba v letnem proračunskem postopku zagotoviti ustrezen znesek za odobritve plačil v proračunski vrstici ESP. [Sprememba 27]

(28)  Večletni finančni načrt in Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo z dne [prihodnji datum] o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (20) (v nadaljnjem besedilu: Medinstitucionalni sporazum) določata finančni okvir ESPGESP.

(29)  V interesu upravičencev bi morala biti pomoč na voljo čim hitreje in čim bolj učinkovito. Države članice in institucije Unije, vključene v proces odločanja o ESPGESP, bi si morale čim bolj prizadevati za skrajšanje časa obravnave in poenostavitev postopkov, da bi zagotovile nemoteno in hitro sprejemanje odločitev o uporabi ESPGESP. Zato proračunski organ v prihodnosti odloči o zahtevi za prerazporeditev Komisije in ne zahteva več predloga Komisije za uporabo ESPG. [ločeno glasovanje]

(30)  Ko se podjetje zapre, se presežnim delavcem lahko pomaga prevzeti nekatere ali vse dejavnosti njihovega nekdanjega delodajalca, država članica, v kateri se nahaja podjetje, pa lahko vnaprej nakaže nujno potrebna sredstva, da jim to omogoči. [Sprememba 29]

(31)  Da se Evropskemu parlamentu omogoči politični nadzor, Komisiji pa stalno spremljanje rezultatov, pridobljenih s pomočjo iz ESPG ESP, bi morale države članice pravočasno predložiti končno poročilo o izvajanju ESPG ESP, ki bi moralo biti skladno z jasnimi zahtevami glede spremljanja ter vsebovati nadaljnje spremljanje upravičencev in oceno učinka na enakost spolov. [Sprememba 30]

(32)  Države članice bi morale ohraniti pristojnost za izvrševanje finančnega prispevka ter upravljanje in nadzor ukrepov, ki se financirajo s sredstvi Unije, v skladu z ustreznimi določbami Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (finančna uredba)(21) ali morebitno pozneje sprejeto uredbo. Države članice bi morale upravičiti uporabo finančnega prispevka, prejetega iz ESPG ESP. Ker je obdobje izvajanja operacij ESPG ESP kratko, bi se morala pri obveznostih poročanja odražati posebna narava pomoči iz ESPG ESP.

(32a)  Države članice bi morale zagotoviti učinkovite komunikacijske ukrepe za spodbujanje finančnih prispevkov iz ESP, navesti izvor sredstev Unije in izboljšati prepoznavnost dejavnosti, ki jih financira Unija v okviru tega sklada. [Sprememba 31]

(33)  Države članice bi morale preprečevati, odkrivati in ustrezno ukrepati glede nepravilnosti, vključno z goljufijami, ki jih povzročijo upravičenci. Še posebej lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013(22) in uredbama (Euratom, ES) št. 2988/95(23) in št. 2185/96(24) Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja administrativne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršne koli druge nezakonite dejavnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939(25) lahko Evropsko javno tožilstvo preiskuje in preganja goljufije ter druga kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (26) Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava. Države članice bi morale sprejeti potrebne ukrepe, da vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodeluje pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF), Evropskemu javnemu tožilstvu (EJT) in Evropskemu računskemu sodišču (ERS) podeli potrebne pravice in dostop ter zagotovi, da vse tretje osebe, ki so vključene v uporabo sredstev iz skladov Unije, podelijo enakovredne pravice. Države članice bi morale Komisiji poročati o odkritih nepravilnostih, vključno z goljufijami, ter o svojih nadaljnjih ukrepih ter ukrepanjih na podlagi preiskav OLAF.

(34)  V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta[1], Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95[2], Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96[3] in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939[4] bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti in goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršne koli druge nezakonite dejavnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga nezakonita ravnanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371. V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v uporabo sredstev iz skladov Unije, podelijo enakovredne pravice.

(35)  Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta pravila so določena v finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.

(36)  V skladu s členom 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje(27) je treba oceniti ta program na podlagi informacij, zbranih s pomočjo posebnih zahtev za spremljanje, in se hkrati izogibati prekomernemu zakonskemu urejanju in upravnim bremenom, zlasti za države članice. Te zahteve lahko po potrebi kot osnovo za ocenjevanje učinkov programa na mestu samem vključujejo izmerljive kazalnike.

(37)  Glede na pomembnost boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije za uresničevanje Pariškega sporazuma in ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov v politike Unije in doseganju krovnega cilja, da se bi bilo v obdobju večletnega finančnega okvira za obdobje od 2021 do 2027 od proračunskih odhodkov EU 25 % proračunskih odhodkov EU nameni podpiranju podnebnih ciljev namenjenih za podnebne cilje, ter letnega cilja v višini 30 %, ki naj bi ga uresničili čim prej, najkasneje pa do leta 2027. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem sklada ter ponovno ocenjeni v okviru njegovega ocenjevanja. [Sprememba 32]

(38)  Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se jih zaradi obsega in učinkov lahko laže doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenih ciljev.

(39)  Glede na dejstvo, da digitalna preobrazba gospodarstva zahteva določeno raven digitalne kompetence delovne sile, bi moralo biti razširjanje spretnosti, ki jih zahteva digitalna doba, obvezen horizontalni element vsakega ponujenega usklajenega svežnja prilagojenih storitev in imeti za cilj večji delež žensk v poklicih na področjih naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike – [Sprememba 33]

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba ustanavlja Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji prehod (ESPG ESP).

Določa cilje ESPG, načine financiranja Unije inESP ter načine, pravila in merila za zagotavljanje takšnega financiranjafinanciranja Unije, vključno z vlogami držav članic za finančni prispevek iz ESPG ESP za ukrepe, ki so namenjeni upravičencem iz člena 7. [Sprememba 34]

Člen 2

Poslanstvo

ESPG prispeva k boljši porazdelitvi koristi Cilj ESP je podpora družbeno-ekonomskim spremembam, ki so posledica globalizacije ter tehnoloških in tehnološkega napredka, da pomaga okoljskih sprememb, in sicer s pomočjo presežnim delavcem pri prilagajanju strukturnim spremembamprek spodbujanja alternativne, trajnostne zaposlitve. ESP je sklad za nujne primere, ki deluje reaktivno in prispeva k pravičnemu prehodu. Kot tak ESPG ESP prispeva k izvajanju načel, opredeljenih v okviru evropskega stebra socialnih pravic, ter krepi socialno in ekonomsko kohezijo med regijami in državami članicami. [Sprememba 35]

Člen 3

Cilji

1.  Splošni cilj programa je izkazati solidarnost in nuditi finančno podporo presežnim delavcem za ukrepe za ponovno zaposlovanje presežnih delavcev, ne glede na vrsto ali trajanje njihovega delovnega razmerja, in samozaposlenim osebamsamozaposlenih oseb, ki so prenehali opravljati dejavnost zaradi nepričakovanih velikih prestrukturiranj iz člena 5(1) do (3). [Sprememba 36]

2.  Specifičen Specifični cilj ESPG ESP je pomoč in podpora delavcem pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela v primerih nepričakovanih velikih prestrukturiranj, zlasti tistih, ki so jih povzročili izzivi v zvezi z globalizacijo, kot so spremembe v svetovnih trgovinskih tokovih, trgovinski spori, finančne ali gospodarske krize, izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije, prehod na nizkoogljično gospodarstvo ali posledice digitalizacije ali avtomatizacije, avtomatizacije in tehnoloških sprememb. Še zlasti so pomembni ukrepi, ki so v pomoč najbolj prikrajšanim skupinam, in spodbujanje enakosti spolov. [Spremembi 37 in 98]

Člen 4

Opredelitev pojmov

V tej uredbi:

(a)  „presežni delavec“ pomeni delavca ne glede na vrsto ali trajanje njegovega delovnega razmerja, čigar delovno razmerje se je predčasno končalo z nastopom presežnosti ali čigar pogodba o zaposlitvi ni bila obnovljena zaradi ekonomskih razlogov; [Sprememba 38]

(b)  „samozaposlena oseba“ pomeni osebo, ki zaposluje manj kot deset delavcev;

(c)  „upravičenec“ pomeni osebo, ki je udeležena v ukrepih, sofinanciranih s strani ESPGESP;

(d)  „nepravilnost“ pomeni vsako kršitev prava, ki se uporablja, ki je posledica dejanja ali opustitve dejanja s strani gospodarskega subjekta, vključenega v izvajanje ESPG ESP, ki zaradi neupravičene postavke odhodkov škoduje ali bi lahko škodovala proračunu Unije.

Člen 5

Merila za pomoč

1.  Države članice lahko zaprosijo za finančni prispevek iz ESPG ESPza ukrepe, namenjene presežnim delavcem in samozaposlenim osebam v skladu z določbami iz tega člena.

2.  Finančni prispevek iz ESPG ESP bo določen v primeru velikih prestrukturiranj, ki so posledica:

(a)  prenehanja opravljanja dejavnosti več kot 250 vsaj 200 presežnih delavcev ali samozaposlenih oseb v referenčnem obdobju štirih šestih mesecev v podjetju v državi članici, tudi kadar do prenehanja opravljanja dejavnosti pride pri dobaviteljih ali proizvajalcih v poproizvodni fazi; [Sprememba 39]

(b)  prenehanja opravljanja dejavnosti več kot 250 vsaj 200 presežnih delavcev ali samozaposlenih oseb v referenčnem obdobju šestih devetih mesecev, zlasti v malih ali srednjih podjetjih, kadar vsa delujejo v istem gospodarskem sektorju na ravni oddelkov NACE Revizija 2 in se nahajajo v eni regiji ali dveh sosednjih regijah ravni NUTS 2 ali v več kot dveh sosednjih regijah ravni NUTS2, če je prizadetih več kot 250 vsaj 200 delavcev ali samozaposlenih oseb v dveh regijah skupaj; [Sprememba 40]

(c)  prenehanja opravljanja dejavnosti več kot 250 vsaj 200 presežnih delavcev ali samozaposlenih oseb v referenčnem obdobju štirih devetih mesecev, zlasti v malih ali srednjih podjetjih, ki delujejo v istem ali različnih gospodarskih sektorjih na ravni oddelkov NACE Revizija 2 in se nahajajo v isti regiji ravni NUTS 2. [Sprememba 41]

3.  Na majhnih trgih dela ali v izjemnih okoliščinah – zlasti v zvezi vključno z vlogami, pri katerih so udeležena mala in srednja podjetja – ki jih država članica prosilka ustrezno utemelji, se lahko šteje, da je vloga za finančni prispevek na podlagi tega člena sprejemljiva, tudi če pogoji iz točke (a), (b) ali (c) odstavka 1 niso v celoti izpolnjeni, kadar pojav presežnosti resno vpliva na zaposlenost stopnje zaposlenosti in lokalno, regionalno ali regionalno nacionalno gospodarstvo. Država članica prosilka opredeli, katero merilo za pomoč iz točk (a), (b) ali (c) odstavka 1 ni v celoti izpolnjeno. Skupna višina prispevkov, ki se dodelijo v izrednih okoliščinah, ne sme presegati 15 % letne zgornje meje ESPG ESP. [Sprememba 42]

4.  Sredstva iz ESPG ESP se ne smejo uporabiti, kadar so delavci odpuščeni zaradi zmanjšanja proračunskih sredstev s strani države članice, kar vpliva na sektorje, ki so v prvi vrsti odvisni od javnih financ. [Sprememba 43]

Člen 6

Izračun števila presežnih delavcev in prenehanj opravljanja dejavnosti

1.  Države članice prosilke navedejo metodo, ki so jo uporabile za izračun števila presežnih delavcev in samozaposlenih oseb, opredeljenih v členu 4 za namene člena 5(1) do (3). [Sprememba 44]

2.  Država članica prosilka izračuna število iz odstavka 1 na enega od naslednjih dni:

(a)  na dan, ko delodajalec v skladu s členom 3(1) Direktive Sveta 98/59/ES(28) uradno pisno obvesti pristojni javni organ o načrtovanih kolektivnih odpuščanjih;

(b)  na dan, ko delodajalec obvesti delavca o odpustu ali prekinitvi pogodbe o zaposlitvi;

(c)  na dan dejanske prekinitve pogodbe o zaposlitvi ali njenega izteka;

(d)  na dan izteka napotitve v podjetje uporabnika ali

(e)  za samozaposleno osebo, na dan prenehanja dejavnosti, ki se določi v skladu z nacionalnim pravom ali upravnimi določbami.

V primerih iz točke (a) država članica prosilka Komisiji predloži dodatne informacije o dejanskem številu presežnih delavcev, ki so nastali v skladu s členom 5(1) te uredbe, preden Komisija dokonča oceno.

Člen 7

Upravičenci

Država članica prosilka lahko zagotovi usklajeni sveženj prilagojenih storitev v skladu s členom 8, sofinanciranih iz ESPG ESP, upravičencem, med katerimi so lahko:

(a)  presežni delavci in samozaposlene osebe, ki so prenehale opravljati dejavnosti, katerih število je izračunano v skladu s členom 6, v referenčnih obdobjih iz člena 5(1) do (3); [Sprememba 45]

(b)  presežni delavci in samozaposlene osebe, ki so prenehale opravljati dejavnosti, katerih število je izračunano v skladu s členom 6, zunaj referenčnega obdobja iz člena 5; in sicer šest mesecev pred začetkom referenčnega obdobja ali med koncem referenčnega obdobja in zadnjim dnem pred datumom dokončanja ocene s strani Komisije.

Delavci in samozaposlene osebe iz točke (b) prvega pododstavka se štejejo za upravičene, če je mogoče ugotoviti jasno vzročno povezavo z dogodkom, ki je povzročil presežnost v referenčnem obdobju.

Države članice lahko z odstopanjem od člena 5 ponudijo prilagojene storitve, ki se sofinancirajo iz ESP, določenemu številu dolgotrajno brezposelnih mladih, ki niso niti zaposleni niti vključeni v izobraževanje ali usposabljanje in so na dan vložitve vloge stari manj kot 25 let ali, kadar države članice tako določijo, manj kot 30 let, in sicer številu, ki je enako številu ciljnih prejemnikov, pri tem pa imajo prednost osebe, ki so postale presežne ali ki so opustile dejavnost, če je vsaj do nekaterih odpuščanj prišlo v regijah na ravni NUTS 2. [Sprememba 46]

Člen 8

Upravičeni ukrepi

1.  Finančni prispevek iz ESPG ESP se lahko izplača za aktivne ukrepe na trgu dela, ki so del usklajenega svežnja prilagojenih storitev, – z udeležbo sindikatov in/ali predstavnikov delavcev – namenjenih za lajšanje zagotavljanje lažje ponovne vključitve upravičencev, ki so prejemniki pomoči, predvsem najbolj prikrajšanih med presežnimi delavci, na trg dela ali v kakovostno in trajnostno zaposlitev ali samozaposlitev. [Sprememba 47]

Razširjanje spretnosti, ki jih zahteva zahtevata digitalna industrijska doba in gospodarstvo, gospodarno z viri, je obvezen horizontalni element vsakega ponujenega svežnja prilagojenih personaliziranega usposabljanja in/ali storitev. Stopnja usposabljanja se prilagodi kvalifikacijam, spretnostim in posebnim potrebam zadevnega upravičenca. [Sprememba 48]

Usklajeni sveženj prilagojenih storitev lahko vključuje zlasti:

(a)  usposabljanje in preusposabljanje po meri, vključno s spretnostmi na področju informacijske in komunikacijske tehnologije ter drugimi spretnostmi, potrebnimi v digitalni dobi, certificiranje pridobljenih izkušenj, personalizirana pomoč pri iskanju zaposlitve, poklicno svetovanje, svetovalne storitve, mentorstvo, pomoč pri prezaposlovanju, spodbujanje podjetništva, pomoč za samozaposlitev, nova podjetja in delavske prevzeme ter dejavnosti sodelovanja; [Sprememba 49]

(b)  posebne časovno omejene ukrepe, kot so pomoči za iskanje zaposlitve, spodbude dodatki za zaposlovanje, namenjene delodajalcemotroke, pomoči za mobilnost, pomoči ali dnevnice za usposabljanje, vključno s pomočmi za oskrbovalce in spodbudami za zaposlovanje, namenjenimi delodajalcem, vključno s spodbudami za zagotavljanje prožnih ureditev dela za presežne delavce. [Sprememba 50]

Stroški ukrepov iz točke (b) ne smejo preseči presežejo 35 % skupnih stroškov usklajenega svežnja prilagojenih storitev, navedenih v tem odstavku. [Sprememba 51]

Naložbe za samozaposlitev, ustanovitev lastnega podjetja, vključno z zadrugami, ali delavske prevzeme ne smejo preseči 20 000 presežejo 25 000 EUR na presežnega delavca. [Sprememba 52]

Pri zasnovi usklajenega svežnja prilagojenih storitev se predvidi prihodnje obete na trgu dela in potrebne spretnosti. Usklajeni sveženj je združljiv s prehodom na z viri gospodarno in trajnostno gospodarstvo ter se osredotoča tudi na širjenje spretnosti, ki jih zahteva digitalna industrijska doba, in upošteva povpraševanje na lokalnem trgu dela, pa tudi možnost ponovne vključitve delavcev v njihov nekdanji poklicni sektor, v katerem je prišlo zaradi obsežnega prestrukturiranja do potrebe po novih ali dopolnilnih spretnostih in kjer je mogoče kar najbolj učinkovito uporabiti obstoječe spretnosti. [Sprememba 53]

2.  Do finančnega prispevka iz ESPG ESP niso upravičeni naslednji ukrepi:

(a)  posebni časovno omejeni ukrepi iz točke (b) odstavka 1, ki niso pogojeni z udeležbo upravičencev, ki so prejemniki pomoči, v dejavnostih iskanja zaposlitve ali usposabljanja;

(b)  ukrepi, za katere so po nacionalni zakonodaji ali kolektivnih pogodbah odgovorna podjetja;

(ba)  ukrepi za spodbujanje zlasti prikrajšanih delavcev, bolj izpostavljenih tveganju revščine ali starejših delavcev, da ostanejo na trgu dela ali se vrnejo nanj; [Sprememba 54]

(bb)  ukrepi, za katere so po nacionalni zakonodaji ali kolektivnih pogodbah odgovorne države članice. [Sprememba 55]

Iz ESPG ESP se v nobenem primeru ne financirajo pasivni ukrepi socialne zaščite. [Sprememba 56]

3.  Usklajeni sveženj storitev se pripravi v posvetovanju z upravičenci, ki so prejemniki pomoči, ali njihovimi predstavniki oziroma in/ali socialnimi partnerji. [Sprememba 57]

4.  Na pobudo države članice prosilke se lahko finančni prispevek iz ESPG ESP izplača za dejavnosti priprave, upravljanja, širjenje informacij in obveščanje javnosti, nadzora in poročanja.

Člen 9

Vloge

1.  Država članica prosilka vloži vlogo pri Komisiji v dvanajstih tednih od datuma, ko so izpolnjena merila iz člena 5(2) ali (3).

2.  V desetih delovnih dneh po datumu vloge ali, kadar je ustrezno, po datumu, ko Komisija prejme prevod vloge – kar je pozneje – Komisija potrdi prejem vloge in državo članico obvesti, ali so za oceno vloge potrebne dodatne informacije. [Sprememba 58]

3.  Na zahtevo države članice Komisija zagotovi tehnično pomoč že v zgodnjih fazah postopka. Kadar Komisija zahteva dodatne informacije, država članica odgovori v desetih delovnih dneh po datumu zahteve. Komisija navedeni rok podaljša za deset delovnih dni, če zadevna država članica prošnjo za podaljšanje ustrezno utemelji. [Sprememba 59]

4.  Komisija na podlagi informacij, ki jih posreduje država članica, oceni skladnost vloge s pogoji za finančni prispevek v šestdesetih 40 delovnih dneh od prejema popolne vloge oziroma, kadar je potrebno, od posredovanja prevoda vloge. Kadar Komisija tega roka izjemoma ne bi mogla spoštovati tega roka, se rok lahko podaljša za dodatnih 20 dni, če Komisija predloži predhodno pisno obrazloži razloge obrazložitev razlogov za svojo zamudo in o tem obvesti zadevno državo članico. [Sprememba 60]

5.  Vloga vsebuje naslednje informacije:

(a)  oceno števila presežnih delavcev v skladu s členom 6, vključno z metodo izračuna;

(b)  potrditev, da je podjetje, kadar po odpustih nadaljuje dejavnost, izpolnilo vse svoje pravne obveznosti v zvezi s presežnimi delavci z odpuščanjem in da je ustrezno poskrbelo za svoje delavce; [Sprememba 61]

(ba)   jasno navedbo dejavnosti, ki jih države članice že izvajajo za pomoč presežnim delavcem, in dopolnilne narave sredstev iz ESP, za katera se zaprosi zaradi pomanjkanja sredstev, ki so na voljo nacionalnim ali regionalnim organom; [Sprememba 62]

(bb)   pregled sredstev iz skladov Unije, ki jih je podjetje, ki odpušča, že prejelo v petih letih pred kolektivnim odpuščanjem; [Sprememba 63]

(c)  kratek opis dogodkov, ki so privedli do nastopa presežnosti;

(d)  po potrebi opredelitev podjetij, dobaviteljev ali proizvajalcev v poproizvodni fazi, in sektorjev, ki odpuščajo, ter kategorij upravičencev, ki so prejemniki pomoči, razčlenjenih po spolu, starostni skupini in stopnji izobrazbe;

(e)  pričakovani učinek presežnosti na lokalno, regionalno, nacionalno ali nacionalno po potrebi čezmejno gospodarstvo in zaposlenost; [Sprememba 64]

(f)  podroben opis usklajenega svežnja prilagojenih storitev in s tem povezanih izdatkov, vključno z ukrepi za podporo zaposlovalnih pobud za prikrajšane, nizkokvalificirane, starejše in mlade upravičence ter upravičence s prikrajšanih območij; [Sprememba 65]

(g)  obrazložitev, v kolikšni meri so bila upoštevana priporočila iz okvira kakovosti Unije za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje ter kako usklajeni sveženj prilagojenih storitev dopolnjuje ukrepe, financirane iz drugih nacionalnih skladov ali skladov Unije, ter tudi informacije o ukrepih, ki so za podjetja, ki odpuščajo, obvezni v skladu z nacionalno zakonodajo ali na podlagi kolektivnih pogodb;

(h)  oceno proračuna za vsakega od sestavnih delov usklajenega svežnja prilagojenih storitev v podporo upravičencem, ki so prejemniki pomoči, ter za vse dejavnosti priprave, upravljanja, širjenja informacij in obveščanja javnosti, nadzora in poročanja;

(i)  za namene ocenjevanja okvirne specifične cilje glede na posamezen primer, ki jih države članice opredelijo glede na stopnjo ponovne zaposlitve upravičencev, šest mesecev po koncu obdobja izvajanja;

(j)  datume, na katere so se prilagojene storitve za upravičence, ki so prejemniki pomoči, in dejavnosti za izvajanje ESPG ESP, kakor so določene v členu 8, začele izvajati ali naj bi se začele izvajati;

(k)  postopke, upoštevane pri posvetovanju z upravičenci, ki so prejemniki pomoči, ali njihovimi predstavniki oziroma socialnimi partnerji, kot tudi lokalnimi in regionalnimi organi ali po potrebi drugimi ustreznimi zainteresiranimi stranmi;

(l)  izjavo o usklajenosti zaprošene podpore iz ESPG ESPs postopkovnimi in materialnopravnimi pravili Unije o državni pomoči in izjavo, zakaj usklajeni sveženj prilagojenih storitev ne nadomešča ukrepov, za katere so po nacionalnem pravu ali kolektivnih pogodbah odgovorna podjetja;

(m)  vire nacionalnega predhodnega financiranja ali sofinanciranja in po potrebi druge oblike sofinanciranja;

(ma)   izjavo, da bodo predlagani ukrepi dopolnjevali ukrepe, ki se financirajo iz strukturnih skladov, in da se bo preprečilo kakršno koli dvojno financiranje. [Sprememba 66]

Člen 10

Dopolnjevanje, skladnost in usklajevanje

1.  Finančni prispevek iz ESPG ESP ne nadomesti ukrepov, za katere so po nacionalnem pravu ali kolektivnih pogodbah odgovorna podjetja.

2.  Podpora za upravičence, ki so prejemniki pomoči, dopolnjuje ukrepe držav članic na državni, regionalni in , lokalni in po potrebi čezmejni ravni, tudi tiste, ki se sofinancirajo iz skladov in programov Unije, v skladu s priporočili okvira kakovosti EU za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje. [Sprememba 67]

3.  Finančni prispevek iz ESPG ESP se omeji na to, kar je potrebno za izkaz solidarnosti in zagotavljanje začasne, enkratne podpore upravičencem, ki so prejemniki pomoči. Ukrepi, ki prejmejo podporo iz ESPG ESP, so skladni s pravom Unije in nacionalnim pravom, vključno s pravili o državni pomoči. [Sprememba 68]

4.  Komisija in država članica prosilka v skladu s svojimi pristojnostmi zagotovita usklajevanje pomoči iz skladov in programov Unije. [Sprememba 69]

5.  Država članica prosilka zagotovi, da posebni ukrepi, ki prejmejo finančni prispevek iz ESPG ESP, ne dobijo pomoči iz drugih finančnih instrumentov Unije.

Člen 11

Enakost spolov in nediskriminacija

Komisija in države članice zagotovijo, da sta enakost moških in žensk ter upoštevanje vidika spola spodbujana na različnih vseh ustreznih stopnjah izvajanja finančnega prispevka iz ESPG ESP ter njihov sestavni del. [Sprememba 70]

Komisija in države članice sprejmejo vse ustrezne ukrepe, da pri dostopu do ESPG ESP in na različnih stopnjah izvajanja finančnega prispevka preprečijo kakršno koli diskriminacijo na podlagi spola, spolne identitete, rase, narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

Člen 12

Tehnična pomoč na pobudo Komisije

1.  Na pobudo Komisije se lahko največ 0,5 % letne zgornje meje ESPG ESP uporabi za tehnično financiranje tehnične in upravno pomoč upravne pomoči za njegovo izvajanje, kot so dejavnosti pripravljanja, spremljanja, zbiranja podatkov, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi, dejavnostmi komuniciranja ter dejavnostmi, ki izboljšujejo prepoznavnost ESPGESP, ter druge upravne in tehnične podporne ukrepe. Okrepijo se sinergije z uveljavljenimi sistemi spremljanja strukturnih sprememb, kot je Evropski center za spremljanje prestrukturiranja. Takšni ukrepi lahko zajemajo prihodnja in pretekla programska obdobja. [Sprememba 71]

2.  Komisija v okviru zgornje meje iz odstavka 1 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži zahtevek za prerazporeditev odobritev za tehnično pomoč v zadevne proračunske postavke v skladu s členom 31 finančne uredbe.

3.  Komisija tehnično pomoč izvaja na svojo lastno pobudo z neposrednim ali posrednim upravljanjem v skladu s točkama (a) in (c) člena 62(1) finančne uredbe.

Če Komisija izvaja tehnično pomoč s posrednim upravljanjem, zagotovi preglednost postopka določanja tretje osebe za izvajanje misije, za katero je zadolžena, ter o podizvajalcu, imenovanem za ta namen, obvesti vse deležnike ESP, tudi Evropski parlament. [Sprememba 72]

4.  Tehnična pomoč Komisije vključuje zagotavljanje informacij in smernic državam članicam pri uporabi, nadzoru in ocenjevanju ESPGESP, vključno z vzpostavitvijo službe za pomoč uporabnikom. Komisija informacije o uporabi ESPG ESP ter jasne smernice zagotovi tudi evropskim in nacionalnim socialnim partnerjem. Usmerjevalni ukrepi lahko vključujejo tudi oblikovanje projektnih skupin v primeru resnih gospodarskih motenj v državi članici. [Sprememba 73]

Člen 13

Širjenje informacij, komuniciranje in obveščanje javnosti

1.  Države članice potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije z zagotavljanjem skladnih, učinkovitih in ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno s ciljnimi informacijami upravičencem, lokalnim in regionalnim organom, socialnim partnerjem, medijem in javnosti.Države članice zagotovijo, da se poudari dodana vrednost financiranja Unije, ter Komisiji pomagajo pri zbiranju podatkov, da bi povečali proračunsko preglednost. [Sprememba 74]

Države članice uporabijo emblem EU v skladu s [Prilogo VIII uredbe o skupnih določbah] skupaj z enostavno izjavo o financiranju („financira/sofinancira Evropska unija“).

2.  Komisija vzdržuje in redno posodablja prisotnost na spletu, na voljo v vseh uradnih jezikih institucij Unije, ter tako zagotavlja posodobljene informacije o ESPGESP, smernice za predložitev vlog in za ustrezne ukrepe, redno posodobljen seznam stikov v državah članicah, kot tudi podatke o odobrenih in zavrnjenih vlogah in o vlogi Evropskega parlamenta in Sveta v proračunskem postopku. [Sprememba 75]

3.  Komisija daje prednost širjenju obstoječih dobrih praks s področja komunikacije, izvaja dejavnosti širjenja informacija informacij in komuniciranja o primerih ESPG ESP in rezultatih na osnovi izkušenj, da bi izboljšala učinkovitost ESPG prepoznavnost ESP, predstavila njegova merila za upravičenost in postopke za vloge, izboljšala njegovo učinkovitost in zagotovila seznanjenost državljanov in delavcev v Uniji – tudi tistih na podeželju z ESPG oteženim dostopom do informacij – z ESP. [Sprememba 76]

Države članice zagotovijo, da je vso komunikacijsko gradivo in gradivo za prepoznavnost na zahtevo na voljo institucijam, organom in agencijam Unije, ter da Uniji podelijo brezplačno, neizključno in nepreklicno licenco za uporabo takšnega gradiva ter vse predhodno obstoječe pravice, povezane z njo. Licenca daje Uniji naslednje pravice:

–  interno rabo, tj. pravico do reprodukcije, kopiranja, zagotavljanja komunikacijskega gradiva in gradiva za prepoznavnost institucijam, agencijam in njihovim zaposlenim v EU in državah članicah EU;

–  reprodukcijo celote ali dela komunikacijskega gradiva in gradiva za prepoznavnost na kakršen koli način in v kakršni koli obliki;

–  posredovanje javnosti komunikacijskega gradiva in gradiva za prepoznavnost z uporabo katerega koli sredstva in vseh sredstev komunikacije;

–  razdeljevanje javnosti komunikacijskega gradiva in gradiva za prepoznavnost (ali njunih kopij) v kakršni koli obliki in v vseh oblikah;

–  shranjevanje in arhiviranje komunikacijskega gradiva in gradiva za prepoznavnost;

–  izdajanje podlicenc za pravice v zvezi s komunikacijskim gradivom in gradivom za prepoznavnost tretjim strankam.

Uniji se lahko podelijo dodatne pravice.

4.  Viri, dodeljeni za dejavnosti komuniciranja po tej uredbi, prispevajo tudi k pokrivanju institucionalnega komuniciranja političnih prednostnih nalog Unije, če so povezane s splošnimi cilji iz člena 3.

Člen 14

Določitev finančnega prispevka

1.  Komisija na podlagi ocene, opravljene v skladu s členom 9, in zlasti ob upoštevanju števila upravičencev, ki so prejemniki pomoči, predlaganih ukrepov in ocenjenih stroškov, čim prej v roku iz člena 9(4) oceni ter predlaga znesek finančnega prispevka iz ESPGESP, ki se lahko izplača, če sploh, glede na omejitve virov, ki so na voljo. [Sprememba 77]

2.  Stopnja sofinanciranja ESPG ESP za ponujene ukrepe se uskladi z najvišjo stopnjo sofinanciranja ESS+ v zadevni državi članici.

3.  Kadar Komisija na podlagi ocene, opravljene v skladu s členom 9, sklene, da so pogoji za finančni prispevek v okviru te uredbe izpolnjeni, takoj začne postopek iz člena 16 in o tem uradno obvesti državo članico prosilko. [Sprememba 78]

4.  Kadar Komisija na podlagi ocene, opravljene v skladu s členom 9, sklene, da pogoji za finančni prispevek v okviru te uredbe niso izpolnjeni, o tem nemudoma uradno obvesti državo članico prosilko in vse druge ustrezne deležnike, med drugim Evropski parlament. [Sprememba 79]

Člen 15

Obdobje upravičenosti

1.  Izdatki za finančni prispevek iz ESPG so upravičeni od datumov, določenih v vlogi v skladu s točko (j) člena 9(5), na katere zadevna država članica začne, ali bi morala začeti, zagotavljati prilagojene storitve za upravičence, ki so prejemniki pomoči, ali ima upravne izdatke za izvajanje ESPG ESP v skladu s členom 8(1) in (4).

2.  Država članica čim prej izvede upravičene ukrepe iz člena 8, vendar. Ti se v vsakem primeru začnejo izvajati v šestih mesecih od začetka veljavnosti odločitve o finančnem prispevku in izvedejo najpozneje v 24 mesecih od začetka veljavnosti sklepa o finančnem prispevku. [Sprememba 80]

3.  Obdobje izvajanja je obdobje od datumov, določenih v vlogi v skladu s točko (j) člena 9(5), na katere država članica začne prilagojene storitve za upravičence, ki so prejemniki pomoči, ter dejavnosti za izvajanje ESPG ESP, kakor so določene v členu 8, ki se konča 24 mesecev od začetka veljavnosti sklepa o finančnem prispevku.

4.  Kadar upravičenec vstopi v izobraževanje ali tečaj usposabljanja, ki traja dve leti ali več, so lahko izdatki za takšen tečaj upravičen do sofinanciranja ESPG ESP do roka za predložitev končnega poročila iz člena 20(1), če se je ustrezen odhodek zgodil pred navedenim datumom.

5.  Izdatki na podlagi člena 8(4) so upravičeni do roka za predložitev končnega poročila v skladu s členom 20(1).

Člen 16

Proračunski postopek in izvrševanje proračuna

1.  Kadar Komisija sklene, da so pogoji za zagotovitev finančnega prispevka iz ESPG ESP izpolnjeni, predloži zahtevek za prerazporeditev v ustrezne proračunske vrstice v skladu s členom 31 finančne uredbe vloži predlog za njegovo uporabo. Odločitev o uporabi ESP skupaj sprejmeta Evropski parlament in Svet v enem mesecu po tem, ko jim je bil predlog predložen. Svet odloča s kvalificirano večino, Evropski parlament pa z večino vseh poslancev in tremi petinami oddanih glasov.

Ko Komisija pošlje predlog sklepa o uporabi ESP, hkrati Evropskemu parlamentu in Svetu pošlje tudi predlog za prerazporeditev v ustrezne proračunske vrstice. V primeru nestrinjanja se začne postopek tristranskih pogovorov.

Prerazporeditve v zvezi z ESP se opravijo v skladu s členom 31 finančne uredbe. [Sprememba 81]

2.  Zahtevku za prerazporeditev mora biti priložen povzetek ocene upravičenosti vloge. [Sprememba 82]

3.  Komisija sprejme sklep o finančnem prispevku z izvedbenim aktom, ki začne veljati na dan, ko Evropski parlament in Svet Komisijo obvestita sprejmeta sklep o odobritvi proračunske prerazporeditve. Sklep se šteje za sklep o financiranju v smislu člena 110 finančne uredbe uporabi ESP. [Sprememba 83]

3a.  Predlog sklepa o uporabi ESP v skladu z odstavkom 1 vsebuje:

(a)  oceno, opravljeno v skladu s členom 9(4), skupaj s povzetkom informacij, na katerih ocena temelji;

(b)  dokazila o izpolnjevanju meril iz členov 5 in 10 ter

(c)  razloge, s katerimi se utemeljijo predlagani zneski. [Sprememba 84]

Člen 16a

Izjemni primeri

V izjemnih primerih in če preostala finančna sredstva, ki jih ima sklad na voljo v letu, ko pride do večjega prestrukturiranja, ne zadostujejo za kritje zneska pomoči, za katerega organ za izvrševanje proračuna meni, da je potreben, lahko Komisija predlaga, da se razlika financira iz sredstev sklada za naslednje leto. Zgornjo mejo letnega proračuna sklada v letu, ko pride do večjega prestrukturiranja, in v naslednjem letu je treba v vsakem primeru spoštovati. [Sprememba 85]

Člen 17

Plačilo in uporaba finančnega prispevka

1.  Komisija po začetku veljavnosti sklepa o finančnem prispevku v skladu s členom 16(3) zadevni državi članici izplača finančni prispevek v celoti (100 %) z enkratnim izplačilom predhodnega financiranja načeloma v 15 delovnih dneh. Predhodno financiranje se obračuna, ko država članica predloži potrjeni izkaz izdatkov v skladu s členom 20(1). Neporabljeni znesek se povrne Komisiji.

2.  Finančni prispevek iz odstavka 1 se izvaja v okviru deljenega upravljanja, v skladu s členom 63 finančne uredbe.

3.  Komisija določi podrobne tehnične pogoje financiranja v sklepu o finančnem prispevku iz člena 16(3).

4.  Zadevne države članice lahko med izvajanjem ukrepov iz usklajenega svežnja prilagojenih storitev Komisiji predložijo predlog za spremembo vključenih ukrepov, in sicer z dodajanjem drugih upravičenih ukrepov, navedenih v točkah (a) in (b) člena 8(1), v kolikor so takšne spremembe ustrezno utemeljene ter skupna vrednost ne presega finančnega prispevka iz člena 16(3). Komisija oceni predlagane spremembe in, če se strinja, ustrezno spremeni sklep o finančnem prispevku.

5.  Zadevne države članice so lahko pri prerazporejanju zneskov med proračunskimi postavkami, ki jih določa sklep o finančnem prispevku v skladu s členom 16(3), fleksibilne. Če bi prerazporeditev za eno ali več določenih postavk presegla 20 % povečanja, država članica o tem predhodno uradno obvesti Komisijo.

Člen 18

Uporaba eura

Vloge, sklepi o finančnih prispevkih in poročila v okviru te uredbe ter tudi vsi drugi povezani dokumenti zneske izražajo v eurih.

Člen 19

Kazalniki

1.  Kazalniki za poročanje o napredku programa pri doseganju ciljev iz člena 3 so določeni v prilogi.

2.  Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

3.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 25, da po potrebi spreminja kazalnike v prilogi in tako zagotovi učinkovito ocenjevanje uporabe sredstev.

Člen 19a

Model za anketo upravičencev

Anketa upravičencev iz točke (d) člena 20(1) temelji na modelu, ki ga določi Komisija z izvedbenim aktom. Komisija ta izvedbeni akt za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega člena sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 26(2). [Sprememba 86]

Člen 20

Končno poročilo in zaključek

1.  Najpozneje na koncu sedmega meseca po izteku obdobja, določenega v členu 15(3), zadevna država članica Komisiji predloži končno poročilo o izvajanju finančnega prispevka, vključno z:

(a)  vrstami ukrepov in glavnimi pridobljenimi rezultati, obrazložitvijo izzivov, pridobljenih izkušenj, sinergij in dopolnjevanj z drugimi skladi Unije, predvsem z ESS+, ter po potrebi navedbo dopolnjevanja ukrepov s tistimi, ki se financirajo iz drugih programov Unije ali nacionalnih programov v skladu s priporočili okvira kakovosti Unije za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje; [Sprememba 87]

(b)  navedbo organov, ki v državi članici izvajajo sveženj ukrepov;

(c)  kazalniki iz člena 19;

(d)  rezultati ankete upravičencev, ki se izvede šest mesecev v šestih mesecih po koncu obdobja izvajanja ter zajema zaznano spremembo zaposljivosti upravičencev ali za tiste, ki so že našli zaposlitev, več informacij o kakovosti in vrsti najdene zaposlitve, kot so spremembe v delovnih urah, stopnji odgovornosti ali spremembe ravni plače v primerjavi s prejšnjo zaposlitvijo, sektor, v katerem je oseba našla zaposlitev, pri čemer se te informacije razčlenijo glede na spol, starostno skupino in izobrazbeno raven; [Sprememba 88]

(e)  informacijami, ali je podjetje, ki odpušča, razen zagonskih, mikro ter malih in srednjih podjetij, v preteklih petih letih prejelo državno pomoč ali finančna sredstva iz Kohezijskega sklada ali strukturnih skladov Unije; [Sprememba 89]

(f)  izjavo, ki utemeljuje izdatke.

2.  Najpozneje na koncu devetnajstega meseca po izteku obdobja, določenega v členu 15(3), zadevna država članica predloži popoln in ustrezno preverjen preprost sklop podatkov, ki ponazarjajo kazalnike dolgotrajnejših rezultatov, kakor je določeno v točki (3) Priloge. [Sprememba 90]

3.  Najpozneje šest mesecev po tem, ko Komisija prejme vse informacije, zahtevane v skladu z odstavkom 1, zaključi finančni prispevek z določitvijo končnega zneska finančnega prispevka iz ESPG ESP in po potrebi preostanek zneska, če sploh, ki ga v skladu s členom 24 dolguje zadevna država članica. Zaključek finančnega prispevka je pogojen s posredovanjem kazalnikov dolgoročnejših rezultatov, kakor je določeno v odstavku 2.

Člen 21

Dveletno poročilo

1.  Komisija do 1. avgusta 2021 in potem vsako drugo leto Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi obširno poročilo o obsegu in kakovosti dejavnosti v okviru te uredbe in Uredbe (EU) št. 1309/2013 v prejšnjih dveh letih. Poročilo se osredotoči predvsem na rezultate, dosežene z ESPG ESP, in vsebuje zlasti informacije v zvezi s predloženimi vlogami, hitrostjo njihove obravnave in morebitnimi pomanjkljivostmi obstoječih pravil, sprejetimi sklepi, financiranimi ukrepi, vključno s statističnimi podatki o kazalnikih iz priloge, ter z dopolnjevanjem takih ukrepov z ukrepi, ki se financirajo iz drugih skladov Unije, zlasti ESS, ter informacije v zvezi z zaključkom izplačanih finančnih prispevkov. Vsebuje tudi navedbe tistih vlog, ki so bile zavrnjene ali zmanjšane zaradi pomanjkanja sredstev ali zaradi neupravičenosti. [Sprememba 91]

2.  Poročilo se v vednost posreduje državam članicam, Računskemu sodišču, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in socialnim partnerjem. [Sprememba 92]

Člen 22

Ocenjevanje

1.  Komisija vsake štiri leta na svojo pobudo ter v tesnem sodelovanju z državami članicami izvede oceno finančnih prispevkov iz ESPG ESP z naknadnimi ocenami učinka glede uporabe na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

Za namene ocene iz prvega pododstavka države članice zberejo vse razpoložljive podatke o primerih ESP in delavcih, ki jim je ESP pomagal. [Sprememba 93]

2.  Rezultati ocen iz odstavka 1 se v vednost posredujejo Evropskemu parlamentu, Svetu, Računskemu sodišču, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in socialnim partnerjem. Priporočila iz ocen se upoštevajo pri pripravi novih programov na področju zaposlovanja in socialnih zadev ali nadaljnjem razvoju obstoječih programov.

3.  Ocene iz odstavka 1 vključujejo ustrezne statistične podatke o finančnih prispevkih, razčlenjene po sektorjih in državah članicah. [Sprememba 94]

4.  Za zagotovitev učinkovitega ocenjevanja napredka ESPG ESP pri doseganju njegovih ciljev se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 25 zaradi spremembe Priloge, da se po potrebi spremenijo ali dopolnijo kazalniki ter dopolni ta uredba z določbami o vzpostavitvi okvira spremljanja in vrednotenja.

Člen 23

Upravljanje in finančni nadzor

1.  Brez poseganja v pristojnost Komisije za izvrševanje splošnega proračuna Unije države članice prevzamejo odgovornost za upravljanje ukrepov, ki prejemajo podporo iz ESPG ESP, in za finančni nadzor ukrepov. Ukrepi, ki jih sprejmejo, vključujejo:

(a)  preverjanje, da so bili sistemi upravljanja in nadzora uvedeni in se izvajajo tako, da zagotavljajo učinkovito in pravilno uporabo sredstev Unije po načelu dobrega finančnega poslovodenja;

(b)  zagotavljanje, da je predložitev podatkov o spremljanju obvezna zahteva v pogodbah z organi, ki izvajajo usklajeni sveženj prilagojenih storitev;

(c)  preverjanje, da so bili financirani ukrepi pravilno izvedeni;

(d)  zagotavljanje, da so izdatki utemeljeni z zanesljivo spremno dokumentacijo, zakoniti in redni;

(e)  preprečevanje, ugotavljanje in popravljanje nepravilnosti, vključno z goljufijami, ter izterjavo neupravičeno plačanih zneskov in po potrebi zamudnih obresti. Države članice Komisiji poročajo o nepravilnostih, vključno z goljufijami.

2.  Za namene člena 63(3) finančne uredbe države članice določijo organe, pristojne za upravljanje in nadzor ukrepov, ki jih podpira ESPG ESP. Navedeni organi Komisiji pri posredovanju končnega poročila iz člena 20(1) te uredbe zagotovijo informacije iz člena 63(5), (6) in (7) finančne uredbe o izvajanju finančnega prispevka.

Kadar so organi, imenovani v skladu z Uredbo (EU) št. 1309/2013, v zadostni meri zagotovili, da se izplačila zakonito in pravilno izvršujejo ter ustrezno obračunajo, lahko zadevna država članica Komisijo uradno obvesti, da so ti organi potrjeni v skladu s to uredbo. V tem primeru zadevna država članica navede, kateri organi so potrjeni in kakšne so njihove funkcije.

3.  Kadar se ugotovijo nepravilnosti, države članice izvedejo potrebne finančne popravke. Popravki, ki jih izvedejo države članice, zajemajo ukinitev celotnega ali dela finančnega prispevka. Države članice izterjajo vsak neupravičeno izplačan znesek, ga povrnejo Komisiji, in kadar zadevna država članica zneska ne povrne v predpisanem roku, se izterjajo zamudne obresti.

4.  Komisija v skladu s svojo pristojnostjo za izvrševanje splošnega proračuna Unije sprejme vse ukrepe, potrebne za preverjanje, da so financirani ukrepi izvedeni po načelu dobrega finančnega poslovodenja. Odgovornost države članice prosilke je, da zagotavlja nemoteno delovanje sistemov upravljanja in nadzora. Komisija se prepriča, da sistemi delujejo.

V ta namen lahko uradniki ali uslužbenci Komisije, brez poseganja v pooblastila Računskega sodišča ali preglede, ki jih izvaja država članica v skladu z nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi, izvajajo preglede na kraju samem, vključno z naključnimi pregledi ukrepov, ki se financirajo iz ESPG ESP, z napovedjo najmanj en delovni dan vnaprej. Komisija obvesti državo članico prosilko, zato da dobi vso potrebno pomoč. Pri takih pregledih lahko sodelujejo uradniki ali uslužbenci zadevne države članice.

5.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 25, da se dopolni odstavek 1(e) z opredelitvijo meril za določanje primerov nepravilnosti, o katerih je treba poročati, ter podatkov, ki jih je treba posredovati.

6.  Komisija sprejme izvedbeni akt, ki določa obliko poročanja nepravilnosti v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 26(2), da bi se zagotovili enotni pogoji izvajanja tega člena.

7.  Države članice zagotovijo, da je vsa spremna dokumentacija v zvezi z nastalimi izdatki Komisiji in Računskemu sodišču na voljo še tri leta po zaključku finančnega prispevka, prejetega iz ESPG ESP.

Člen 24

Izterjava finančnega prispevka

1.  Kadar so dejanski stroški usklajenega svežnja prilagojenih storitev nižji od zneska finančnega prispevka v skladu s členom 16, Komisija izterja ustrezni znesek, potem ko je zadevni državi članici omogočila, da predloži svoje pripombe.

2.  Če Komisija po potrebnih preverjanjih sklene, da država članica ne izpolnjuje bodisi obveznosti, navedenih v sklepu o finančnem prispevku, bodisi svojih obveznosti iz člena 23(1), zadevni državi članici omogoči, da predloži svoje pripombe. Če ni bil dosežen dogovor, Komisija sprejme sklep v obliki izvedbenega akta in izvede potrebne finančne popravke z ukinitvijo celotnega ali dela prispevka iz ESPG ESP za zadevni ukrep. Navedeni sklep sprejme v 12 mesecih po prejemu pripomb države članice. Zadevna država članica povrne vsak neupravičeno izplačan znesek in kadar država članica prosilka zneska ne povrne v predpisanem roku, se izterjajo zamudne obresti.

Člen 25

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 19(3) in člena 23(5) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od začetka veljavnosti te uredbe.

3.  Prenos pooblastila iz člena 19(3) in člena 23(5) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 19(3) in člena 23(5), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o navedenem aktu ali če pred iztekom navedenega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 26

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(29).

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 27

Prehodna določba

Uredba (EU) št. 1309/2013 se še naprej uporablja za vloge, predložene do 31. decembra 2020. Uporablja se do zaključka zadevnih primerov.

Člen 28

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se za vloge, vložene od 1. januarja 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA

Skupni kazalniki učinka in rezultatov za vloge ESPG ESP

Vsi osebni podatki(30) se razčlenijo po spolu (ženski, moški, „nebinarni“).

(1)  Skupni kazalniki učinka na upravičence

–  brezposelni*,

–  neaktivni*,

–  zaposleni*,

–  samozaposleni*,

–  mlajši od 30 let*,

–  starejši od 54 let*,

–  z nižjo sekundarno izobrazbo ali manj (ISCED 0–2)*,

–  z višjo sekundarno (ISCED 3) ali posekundarno izobrazbo (ISCED 4)*,

–  s terciarno izobrazbo (ISCED 5–8)*,

–  z manj kot 2 letoma poklicnih izkušenj,

–  z 2 do 10 leti poklicnih izkušenj,

–  z več kot 10 leti poklicnih izkušenj. [Sprememba 95]

Skupno število upravičencev se izračuna samodejno na podlagi skupnih kazalnikov učinka v zvezi z zaposlitvenim statusom(31).

Ti podatki o upravičencih, ki sodelujejo v ukrepih, ki jih sofinancira ESPG ESP, se predložijo v končnem poročilu, kakor je določeno v členu 20(1).

(2)  Skupni kazalniki rezultata za upravičence

–  odstotek zaposlenih upravičencev ESPG ESP (razčlenjeno glede na vrsto pogodbe o zaposlitvi: s polnim delovnim časom / s krajšim delovnim časom, za določen čas / za nedoločen čas) in samozaposlenih, šest mesecev po koncu obdobja izvajanja*,

–  odstotek upravičencev ESPG ESP, ki šest mesecev po koncu obdobja izvajanja pridobijo kvalifikacijo*,

–  odstotek upravičencev ESPG ESP, ki se šest mesecev po koncu obdobja izvajanja izobražujejo ali usposabljajo*.

Podatki se predložijo v končnem poročilu, kakor je določeno v členu 20(1) in se zberejo s pomočjo podatkov, ki jih posredujejo pristojni organi držav članic, kakor tudi s pomočjo ankete upravičencev (kot je določeno v členu 20(1)d). Navedeni podatki zajemajo izračunano skupno število upravičencev, kakor je navedeno v okviru skupnih kazalnikov učinka (1). Odstotki se zato tudi nanašajo na to izračunano skupno število.

(3)  Skupni kazalnik dolgoročnejših rezultatov za upravičence

–  odstotek zaposlenih upravičencev ESPG ESP, vključno s samozaposlenimi, 18 mesecev po koncu obdobja izvajanja, kot je določeno v sklepu o financiranju*.

Ti podatki se dajo na voljo do konca devetnajstega meseca po koncu obdobja izvajanja. Podatki bi morali zajemati izračunano skupno število upravičencev, kakor je navedeno v okviru skupnih kazalnikov učinka (1). Odstotki se zato tudi nanašajo na to izračunano skupno število. Za večje primere, ki pokrivajo več kot 1 000 upravičencev, se podatki lahko alternativno zberejo na reprezentativnem vzorcu skupnega števila upravičencev, sporočenega kot kazalnik učinka (1).

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu. (2) Še ni objavljeno v Uradnem listu. (3) UL C ... (4) UL C ... (5) Stališče Evropskega parlamenta z dne 16. januarja 2019. (6) https://ec.europa.eu/commission/priorities/deeper-and-fairer-economic-and-monetary-union/european-pillar-social-rights_sl. (7) http://eu-un.europa.eu/eu-response-2030-agenda-sustainable-development-sustainable-european-future/. (8) https://sustainabledevelopment.un.org/post2015/transformingourworld. (9) http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52018DC0098&qid=1527152478916&from=SL (10) https://ec.europa.eu/commission/white-paper-future-europe-reflections-and-scenarios-eu27_sl. (11) https://ec.europa.eu/commission/publications/reflection-paper-harnessing-globalisation_sl. (12) https://ec.europa.eu/commission/publications/reflection-paper-future-eu-finances_sl. (13) SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ „Okvir kakovosti EU za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje“, (COM(2013)0882, 13.12.2013). (14) Uredba (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (UL L 406, 30.12.2006, str. 1). (15) Uredba (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (UL L 167, 29.6.2009, str. 26). (16) Uredba (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006 (UL L 347, 20.12.2013, p. 855). (17) COM(2018)0297 in priložen SWD(2018)0192. (18) SWD(2018)0171 in njegova priloga COM(2018)0321. (19) UL L […], […], str. […]. (20) Sklic je treba posodobiti. (21) Sklic je treba posodobiti. (22) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1). (23) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1). (24) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2). (25) Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1). (26) Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29). (27) UL L 123, 12.5.2016, str. 1. (28) Sklic, ki se preveri/posodobi: Direktiva Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti (UL L 225, 12.8.1998, str. 16). (29) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13). (30) Organi upravljanja vzpostavijo sistem, ki beleži in shranjuje podatke o posameznem udeležencu v računalniški obliki. Ureditve, ki jih glede obdelave podatkov vzpostavijo države članice, morajo biti v skladu z določbami Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (UL L 119, 4.5.2016, str. 1), zlasti členov 4, 6 in 9. Podatki, sporočeni v okviru kazalnikov, označenih z *, so osebni podatki v skladu s členom 4(1) Uredbe (EU) 2016/679. Njihova obdelava je potrebna za skladnost z zakonsko obveznostjo, ki velja za upravljavca (člen 6(1)(c) Uredbe (EU) 2016/679). (31) Brezposelni, neaktivni, zaposleni, samozaposleni.

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 16. januarja 2019, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu plus (ESS+) (COM(2018)0382 – C8-0232/2018 – 2018/0206(COD))(1)

P8_TA(2019)0020 A8-0461/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 1 Predlog uredbe Uvodna izjava -1 (novo) (-1)  V skladu s členom 3 PEU si Unija pri vzpostavljanju notranjega trga prizadeva za močno konkurenčno socialno tržno gospodarstvo s ciljem polne zaposlenosti in družbenega napredka, za enakost žensk in moških, solidarnost med generacijami in varstvo otrokovih pravic; ter za boj proti socialni izključenosti in diskriminaciji. V skladu s členom 9 PDEU mora Unija pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti upoštevati zahteve, ki so povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite, bojem proti socialni izključenosti in visoko stopnjo izobraževanja in usposabljanja ter varovanjem človekovega zdravja. Sprememba 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 (1)  Evropski parlament, Svet in Komisija so 17. novembra 2017 skupaj razglasili evropski steber socialnih pravic, s čimer so se odzvali na socialne izzive, s katerimi se sooča Evropa. Dvajset ključnih načel stebra je razvrščenih v okviru treh kategorij: enake možnosti in dostop do trga dela; pošteni delovni pogoji; socialna zaščita in vključenost. Ukrepanje v okviru Evropskega socialnega sklada plus (v nadaljnjem besedilu: ESS+) bi moralo slediti dvajsetim načelom evropskega stebra socialnih pravic. Da bi ESS+ prispeval k uresničevanju evropskega stebra socialnih pravic, bi moral podpirati naložbe v ljudi in sisteme na področjih politik zaposlovanja, izobraževanja in socialnega vključevanja ter tako krepiti ekonomsko, teritorialno in socialno kohezijo v skladu s členom 174 PDEU. (1)  Evropski parlament, Svet in Komisija so 17. novembra 2017 skupaj razglasili evropski steber socialnih pravic, s čimer so se odzvali na socialne izzive, s katerimi se sooča Evropa. Dvajset ključnih načel stebra je razvrščenih v okviru treh kategorij: enake možnosti in dostop do trga dela; pošteni delovni pogoji; socialna zaščita in vključenost. Ukrepanje v okviru Evropskega socialnega sklada plus (v nadaljnjem besedilu: ESS+) bi moralo slediti tem dvajsetim načelom. Da bi ESS+ prispeval k uresničevanju evropskega stebra socialnih pravic, bi moral podpirati naložbe v ljudi in sisteme na področjih politik zaposlovanja, javnih storitev, zdravja, izobraževanja in socialnega vključevanja ter tako krepiti ekonomsko, teritorialno in socialno kohezijo v skladu s členoma 174 in 175 PDEU. Pri vseh ukrepih v okviru ESS + bi morali spoštovati Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pa tudi Konvencijo Združenih narodovo o pravicah invalidov, saj so Evropska unija in države članice njene pogodbenice. Sprememba 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 (2)  Na ravni Unije je evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik okvir, v katerem se določajo prednostne naloge nacionalnih reform in spremlja njihovo izvajanje. Države članice razvijejo lastne nacionalne večletne naložbene strategije, ki podpirajo navedene prednostne reforme. Te strategije bi bilo treba predložiti skupaj z letnimi nacionalnimi programi reform kot način predstavitve in usklajevanja prednostnih naložbenih projektov, ki se podpirajo z nacionalnim financiranjem in/ali financiranjem Unije. Namenjene bi morale biti tudi usklajeni uporabi financiranja Unije in čim večji dodani vrednosti finančne podpore, prejete zlasti iz programov, ki jih Unija podpira v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada, Evropskega socialnega sklada plus, Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo ter Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, evropske stabilizacijske funkcije za naložbe in InvestEU, kakor je ustrezno. (2)  Na ravni Unije je evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik okvir, v katerem se določajo prednostne naloge nacionalnih reform in spremlja njihovo izvajanje. Države članice razvijejo lastne nacionalne večletne naložbene strategije, ki podpirajo te prednostne reforme. Te strategije bi bilo treba razviti v partnerstvu med nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi, vsebovati bi morale vidik spola, ter bi jih bilo treba predložiti skupaj z letnimi nacionalnimi programi reform kot način predstavitve in usklajevanja prednostnih naložbenih projektov, ki se podpirajo z nacionalnim financiranjem in/ali financiranjem Unije. Namenjene bi morale biti tudi usklajeni uporabi financiranja Unije in čim večji dodani vrednosti finančne podpore, prejete zlasti iz programov, ki jih Unija podpira v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada, Evropskega socialnega sklada plus, Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo ter Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, evropske stabilizacijske funkcije za naložbe in InvestEU, kakor je ustrezno. Sprememba 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 (3)  Svet je dne […] sprejel revidirane smernice za politike zaposlovanja držav članic, da bi se besedilo uskladilo z načeli evropskega stebra socialnih pravic, in sicer z namenom, da bi Evropa postala še konkurenčnejša in privlačnejša za naložbe ter bi se povečala njena zmožnost za ustvarjanje delovnih mest in spodbujanje socialne kohezije. Za polno usklajenost ESS+ s cilji teh smernic, zlasti glede zaposlovanja, izobraževanja, usposabljanja ter boja proti socialni izključenosti, revščini in diskriminaciji, bi moral ESS+ države članice podpirati ob upoštevanju ustreznih integriranih smernic in zadevnih priporočil za posamezne države, sprejetih v skladu s členoma 121(2) in 148(4) PDEU, ter, kadar je primerno, na nacionalni ravni, nacionalnih programov reform, podprtih z nacionalnimi strategijami. ESS+ bi moral prispevati tudi k zadevnim vidikom izvajanja ključnih pobud in dejavnosti Unije, zlasti „programa znanj in spretnosti za Evropo“ ter evropskega izobraževalnega prostora, relevantnih priporočil Sveta in drugih pobud, kot so jamstvo za mlade, poti izpopolnjevanja ter priporočilo o vključevanju dolgotrajno brezposelnih. (3)  Smernice za politike zaposlovanja držav članic, ki jih je Svet sprejel v skladu s členom 148(2), in sicer: spodbujanje povpraševanja po delovni sili; krepitev ponudbe delovne sile; dostop do zaposlitve, znanj in spretnosti ter kompetenc; izboljševanje delovanja trgov dela in učinkovitosti socialnega dialoga ter spodbujanje enakih možnosti za vse, spodbujanje socialne vključenosti in boj proti revščini, skupaj s širokimi gospodarskimi smernicami, sprejetimi v skladu s členom 121(2) PDEU, tvorijo del integriranih smernic, na katerih sloni strategija Evropa 2020. Svet je dne […] sprejel revidirane smernice za politike zaposlovanja držav članic, da bi jih uskladile z načeli evropskega stebra socialnih pravic, in sicer zato, da bi spodbujali ustvarjanje delovnih mest in socialno kohezijo, s čimer bi Evropa postala še konkurenčnejša in Unija privlačnejša za naložbe. Za polno usklajenost ESS+ s cilji smernic za politike zaposlovanja bi morale države članice zanje smiselno podporo iz ESS+ vključiti v načrtovanje programov ob upoštevanju navedenih smernic in ustreznih priporočil za posamezne države, sprejetih v skladu s členom 148(4) in členom 121(2) PDEU, ter na nacionalni ravni tudi zaposlitvenih in socialnih vidikov nacionalnih programov reform, podprtih z nacionalnimi strategijami. ESS+ bi moral prispevati tudi k relevantnim vidikom izvajanja ključnih pobud in dejavnosti Unije, zlasti programa znanj in spretnosti za Evropo, evropskega izobraževalnega prostora in jamstva za mlade ter drugih relevantnih priporočil Sveta in drugih pobud, kot so Vlaganje v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti, poti izpopolnjevanja, vključevanje dolgotrajno brezposelnih, okvir za kakovost pripravništev in vajeništev ter akcijski načrt za vključevanje državljanov tretjih držav. Sprememba 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 (4)  Svet je 20. junija 2017 podprl odziv Unije na „agendo ZN za trajnostni razvoj do leta 2030“ – Trajnostna prihodnost Evrope. Svet je poudaril pomen uravnoteženega in celovitega uresničevanja trajnostnega razvoja v vseh treh razsežnostih (ekonomski, socialni in okoljski). Trajnostni razvoj je treba nujno vključiti v vsa področja notranjih in zunanjih politik Unije, EU pa si v politikah, ki jih uporablja, ambiciozno prizadeva obravnavati svetovne izzive. Svet je pozdravil sporočilo Komisije z naslovom „Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope“ z dne 22. novembra 2016 kot prvi korak pri vključevanju ciljev trajnostnega razvoja in uporabe trajnostnega razvoja kot ključnega vodilnega načela za vse politike Unije, vključno z njenimi instrumenti financiranja. (4)  Svet je 20. junija 2017 podprl odziv Unije na „agendo ZN za trajnostni razvoj do leta 2030“ – Trajnostna prihodnost Evrope. Svet je poudaril pomen uravnoteženega in celovitega uresničevanja trajnostnega razvoja v vseh treh razsežnostih (ekonomski, socialni in okoljski). Trajnostni razvoj je treba nujno vključiti v vsa področja notranjih in zunanjih politik Unije, EU pa si v politikah, ki jih uporablja, ambiciozno prizadeva obravnavati svetovne izzive. Svet je pozdravil sporočilo Komisije z naslovom „Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope“ z dne 22. novembra 2016 kot prvi korak pri vključevanju ciljev trajnostnega razvoja in uporabe trajnostnega razvoja kot ključnega vodilnega načela za vse politike Unije, vključno z njenimi instrumenti financiranja. ESS+ lahko prispeva k izvajanju ciljev trajnostnega razvoja, in sicer z odpravo skrajnih oblik revščine (cilj 1), spodbujanjem kakovostnega in vključujočega izobraževanja (cilj 4), spodbujanjem enakosti spolov (cilj 5), spodbujanjem vzdržne, vključujoče in trajnostne gospodarske rasti, popolne in produktivne zaposlenosti in dostojnega dela za vse (cilj 8) ter zmanjšanjem neenakosti (cilj 10). Sprememba 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 a (novo) (4a)  Unija in njene države članice bi morale ob upoštevanju Evropske socialne listine, podpisane v Torinu 18. oktobra 1961, v svoje cilje vključiti spodbujanje zaposlovanja ter boljše življenjske razmere in delovne pogoje, da bi dosegli trajno visoko stopnjo zaposlenosti in preprečevali izključenost v skladu s členom 151 PDEU. Sprememba 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 b (novo) (4b)  V evropski družbi je še vedno veliko socialnih izzivov. Več kot 100 milijonom državljanov grozita revščina ali socialna izključenost, brezposelnost mladih je še vedno več kot dvakrat večja od skupne stopnje brezposelnosti, nujno pa je tudi boljše vključevanje državljanov tretjih držav. Ti izzivi ne ogrožajo le blaginje neposredno prizadetih državljanov, temveč pomenijo gospodarski in družbeni pritisk na vso evropsko družbo. Sprememba 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 (5)  Unija se spopada s strukturnimi izzivi, ki izhajajo iz gospodarske globalizacije, upravljanja migracijskih tokov in večje varnostne grožnje, prehoda na čisto energijo, tehnoloških sprememb in vedno starejše delovne sile ter vse večjega pomanjkanja spretnosti in delovne sile v nekaterih sektorjih in regijah, kar zadeva zlasti MSP. Unija bi morala biti ob upoštevanju spreminjajočih se razmer v svetu dela pripravljena na sedanje in prihodnje izzive, tako da vlaga v relevantne spretnosti, si prizadeva za bolj vključujočo rast ter izboljšuje zaposlitvene in socialne politike, tudi v smislu mobilnosti delovne sile. (5)  Unija se spopada s strukturnimi izzivi, ki izhajajo iz gospodarske globalizacije, družbenih neenakosti, upravljanja migracijskih tokov in s tem povezanih izzivov vključevanja, pravičnega prehoda na čisto energijo, tehnoloških sprememb, demografskega upada, splošne brezposelnosti in brezposelnosti mladih in vedno starejše družbe in delovne sile ter vse večjega pomanjkanja spretnosti in delovne sile v nekaterih sektorjih in regijah, kar zadeva zlasti MSP. Unija bi morala glede na spreminjajoče se razmere v svetu dela pripravljena na sedanje in prihodnje izzive ter vlagati v relevantne spretnosti, izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje, si prizadevati za bolj vključujočo rast ter izboljšati kompetence in znanje, zaposlitveno in socialno politiko, tudi v smislu delovne mobilnosti državljanov Unije, in se lotiti vse večjih neenakosti na področju zdravja med državami članicami in znotraj njih. Sprememba 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 (6)  Uredba (EU) št. […] vzpostavlja okvir za ukrepanje v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada plus (ESS+), Kohezijskega sklada, Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR), Sklada za azil in migracije, Sklada za notranjo varnost in instrumenta za upravljanje meja in vizume v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja ter določa zlasti cilje politik in pravila glede načrtovanja, spremljanja in ocenjevanja, upravljanja in kontrole za sklade EU, ki se izvajajo v okviru deljenega upravljanja. Zato bi bilo treba določiti splošne cilje ESS+ in posebne določbe o vrsti dejavnosti, ki se lahko financirajo iz ESS+. (6)  Uredba (EU) št. […] vzpostavlja okvir za ukrepanje v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada plus (ESS+), Kohezijskega sklada, Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR), Sklada za azil in migracije, Sklada za notranjo varnost in instrumenta za upravljanje meja in vizume v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja ter določa zlasti cilje politik in pravila glede načrtovanja, spremljanja in ocenjevanja, upravljanja in kontrole za sklade EU, ki se izvajajo v okviru deljenega upravljanja. Zato bi bilo treba določiti splošne cilje ESS+ in njegovega usklajevanja z drugimi skladi ter posebne določbe o vrsti dejavnosti, ki se lahko financirajo iz ESS+. Sprememba 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 (7)  Uredba (EU, Euratom) št. [nova finančna uredba] (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, kar vključuje pravila o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, posrednem izvrševanju, finančni pomoči, finančnih instrumentih in proračunskih jamstvih. Da bi se zagotovila skladnost pri izvajanju programov financiranja Unije, bi se finančna uredba morala uporabljati za ukrepe, ki se izvajajo z neposrednim ali posrednim upravljanjem v okviru ESS+. (7)  Uredba (EU, Euratom) št. [nova finančna uredba] (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, kar vključuje pravila o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, posrednem izvrševanju, finančni pomoči, finančnih instrumentih in proračunskih jamstvih ter sinergije med finančnimi instrumenti. Da bi se zagotovila skladnost pri izvajanju programov financiranja Unije, bi se finančna uredba morala uporabljati za ukrepe, ki se izvajajo z neposrednim ali posrednim upravljanjem v okviru ESS+. V tej uredbi bi morali biti opredeljeni operativni cilji in posebne določbe glede upravičenih ukrepov, ki jih je mogoče financirati iz ESS+ v okviru neposrednega in posrednega upravljanja. Sprememba 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 (8)  Vrste financiranja in načine izvajanja na podlagi te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi tega, v kolikšnem obsegu se lahko z njimi dosežejo specifični cilji ukrepov in rezultati ob upoštevanju zlasti stroškov kontrol, upravnega bremena in pričakovanega tveganja neizpolnjevanja obveznosti. Pri nepovratnih sredstvih bi to moralo vključevati obravnavanje uporabe pavšalnih zneskov, financiranja po pavšalni stopnji in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški, kot določa člen 125(1) finančne uredbe. Za izvajanje ukrepov, povezanih s socialno-ekonomskim vključevanjem državljanov tretjih držav, in v skladu s členom 88 uredbe o skupnih določbah lahko Komisija za povračilo državam članicam uporabi možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov, vključno z uporabo pavšalnih zneskov. (Ne zadeva slovenske različice.) Sprememba 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 (9)  Da bi se financiranje racionaliziralo in poenostavilo ter bi se ustvarile dodatne priložnosti za sinergije prek celovitih pristopov k financiranju, bi bilo treba ukrepe, podprte iz Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD), Programa Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije ter programa za ukrepe Unije na področju zdravja, vključiti v enoten ESS+. ESS+ bi zato moral zajemati tri sklope: sklop ESS+ v okviru deljenega upravljanja, sklop za zaposlovanje in socialne inovacije ter sklop za zdravje. To bi moralo prispevati k zmanjšanju upravnega bremena, povezanega z upravljanjem različnih skladov, zlasti za države članice, hkrati pa bi se za enostavnejše operacije, kot je razdeljevanje hrane in/ali osnovne materialne pomoči, ohranila enostavnejša pravila. (9)  Da bi se financiranje racionaliziralo in poenostavilo ter bi se ustvarile dodatne priložnosti za sinergije prek celovitih pristopov k financiranju, bi bilo treba ukrepe, podprte iz Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD), Programa Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije ter programa za ukrepe Unije na področju zdravja, vključiti v enoten ESS+. ESS+ bi zato moral zajemati tri sklope: sklop za socialno kohezijo in socialne pravice v okviru deljenega upravljanja, sklop za zaposlovanje in socialne inovacije ter sklop za zdravje v okviru neposrednega in posrednega upravljanja. To bi moralo prispevati k zmanjšanju upravnega bremena, povezanega z upravljanjem različnih skladov, zlasti za države članice in upravičence, hkrati pa bi se za enostavnejše operacije, kot je razdeljevanje hrane in/ali osnovne materialne pomoči, ohranila enostavnejša pravila. Sprememba 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 (10)  Glede na tako širše področje uporabe ESS+ je primerno določiti, da se cilji krepitve učinkovitosti trgov dela in spodbujanja dostopa do kakovostne zaposlitve, povečevanja dostopnosti in kakovosti izobraževanja in usposabljanja, spodbujanja socialnega vključevanja in zdravja ter zmanjševanja revščine ne izvajajo samo v okviru deljenega upravljanja, temveč tudi v okviru neposrednega in posrednega upravljanja pod sklopi za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje, in sicer za ukrepe, potrebne na ravni Unije. (10)  Unija bi morala prispevati k politikam zaposlovanja držav članic s spodbujanjem sodelovanja in dopolnjevanjem njihovih ukrepov. Glede na tako širše področje uporabe ESS+ je primerno določiti, da se cilji krepitve učinkovitosti vključujočih, odprtih in pravičnih trgov dela za vse spole in spodbujanja dostopa do kakovostne zaposlitve, povečevanja dostopnosti in kakovosti izobraževanja in usposabljanja, podpiranja ponovnega vstopanja v izobraževalni sistem in spodbujanja vseživljenjskega učenja, spodbujanja socialnega vključevanja in zdravja ter izkoreninjanja revščine še naprej izvajajo predvsem v okviru deljenega upravljanja, po potrebi pa se dopolnijo v okviru neposrednega in posrednega upravljanja pod sklopi za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje, in sicer za ukrepe, potrebne na ravni Unije. Sprememba 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 (11)  Z vključitvijo programa za ukrepe Unije na področju zdravja v ESS+ se bodo poleg tega ustvarile sinergije med razvojem in preskušanjem pobud in politik za izboljševanje učinkovitosti, odpornosti in vzdržnosti zdravstvenih sistemov, razvitih pod sklopom za zdravje programa ESS+, ter njihovim izvajanjem v državah članicah z orodji, zagotovljenimi iz drugih sklopov iz uredbe o ESS+. (11)  Z vključitvijo programa za ukrepe Unije na področju zdravja v ESS+ se bodo poleg tega ustvarile sinergije med razvojem in preskušanjem pobud in politik za izboljševanje učinkovitosti, dostopnosti, odpornosti in vzdržnosti zdravstvenih sistemov, razvitih pod sklopom za zdravje programa ESS+, ter njihovim izvajanjem v državah članicah na nacionalni, regionalni in lokalni ravni z orodji, zagotovljenimi iz drugih sklopov iz uredbe o ESS+. Sprememba 15 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 (12)  Ta uredba določa finančna sredstva za ESS+. Del teh finančnih sredstev bi bilo treba uporabiti za ukrepe, ki naj bi se izvajali z neposrednim in posrednim upravljanjem pod sklopoma za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje. (12)  Ta uredba določa finančna sredstva za ESS+. Določiti bi morala dodelitve za dejavnosti, ki naj bi se izvajale v okviru deljenega upravljanja, in dodelitve za ukrepe, ki naj bi se izvajali z neposrednim in posrednim upravljanjem. Sprememba 16 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 (13)  ESS+ bi moral spodbujati zaposlovanje z aktivnim ukrepanjem, ki omogoča (ponovno) vključevanje na trg dela, predvsem za mlade, dolgotrajno brezposelne in neaktivne, ter s spodbujanjem samozaposlovanja in socialnega gospodarstva. ESS+ bi si moral prizadevati za izboljšanje delovanja trgov dela s podpiranjem posodabljanja institucij trgov dela, kot so javne službe za zaposlovanje, da bi se izboljšala njihova zmogljivost zagotavljanja okrepljenega ciljno usmerjenega svetovanja in orientacije med iskanjem zaposlitve in pri prehodu v zaposlitev ter da bi se povečala mobilnost delavcev. ESS+ bi moral spodbujati udeležbo žensk na trgu dela, in sicer z ukrepi, ki bi med drugim zagotovili boljšo usklajenost poklicnega in zasebnega življenja ter dostop do otroškega varstva. ESS+ bi si moral prizadevati tudi za zagotavljanje zdravega in dobro prilagojenega delovnega okolja, da bi se upoštevala tveganja za zdravje, povezana s spreminjajočimi se oblikami dela, in potrebe starajoče se delovne sile. (13)  ESS+ bi moral v tesnem sodelovanju z državami članicami spodbujati zaposlovanje z aktivnim ukrepanjem, ki bo omogočalo (ponovno) vključevanje na trg dela, predvsem za mlade, dolgotrajno brezposelne, oskrbovalce, ekonomsko neaktivne osebe in prikrajšane skupine, ter s spodbujanjem samozaposlovanja, podjetništva in socialnega gospodarstva. ESS+ bi si moral prizadevati za izboljšanje politik zaposlovanja in delovanja trgov dela s podpiranjem posodabljanja institucij trgov dela, kot so javne službe za zaposlovanje, da bi se izboljšala njihova zmogljivost zagotavljanja okrepljenega ciljno usmerjenega in individualiziranega svetovanja in orientacije med iskanjem zaposlitve in pri prehodu v zaposlitev, pri čemer bi posebno pozornost namenili prikrajšanim skupinam, ter da bi spodbudili mobilnost delavcev in storitve izvajali brez diskriminacije. ESS+ bi moral spodbujati udeležbo žensk na trgu dela, in sicer z ukrepi, ki bi med drugim zagotovili boljšo usklajenost poklicnega in zasebnega življenja ter enostaven dostop do brezplačnega ali cenovno dostopnega kakovostnega otroškega varstva, varstva starejših in drugih visokokakovostnih storitev oskrbe ali podpore. ESS+ bi si moral prizadevati tudi za zagotavljanje varnega, zdravega in dobro prilagojenega delovnega okolja, da bi se upoštevala tveganja za zdravje, povezana z delom, pa tudi s spreminjajočimi se oblikami dela, in potrebe starajoče se delovne sile. ESS + bi moral podpirati tudi ukrepe, ki so namenjeni lajšanju prehoda mladih iz izobraževanja v zaposlitev. Sprememba 17 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 a (novo) (13a)  Da bi podprli in sprostili potencial za ustvarjanje delovnih mest v socialnem gospodarstvu, bi moral ESS+ prispevati k boljšemu vključevanju podjetij socialnega gospodarstva v nacionalne načrte za zaposlovanje in socialne inovacije ter v nacionalne programe reform. Podjetja socialnega gospodarstva bi morala biti opredeljena tako, kot so opredeljena v zakonodaji različnih držav članic o socialnem gospodarstvu in v sklepih Sveta z dne 7. decembra 2015 o spodbujanju socialnega gospodarstva kot ključnega gonila gospodarskega in socialnega razvoja v Evropi. Sprememba 18 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 (14)  ESS+ bi moral zagotavljati podporo za povečanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja ter njihove relevantnosti za potrebe trgov dela, da se olajša pridobivanje ključnih kompetenc, zlasti glede digitalnih spretnosti, ki jih vsi posamezniki potrebujejo za osebno izpolnitev in razvoj, zaposlovanje, socialno vključenost in aktivno državljanstvo. ESS+ bi moral pomagati pri napredovanju v izobraževanju in usposabljanju ter prehodu v delo, podpirati vseživljenjsko učenje in zaposljivost ter prispevati h konkurenčnosti ter družbenim in gospodarskim inovacijam s podpiranjem prenosljivih in trajnostnih pobud na teh področjih. To bi bilo mogoče doseči na primer z učenjem z delom in vajeništvi, vseživljenjsko orientacijo, predvidevanjem potreb po spretnostih v sodelovanju z industrijo, najsodobnejšim gradivom za usposabljanje, napovedovanjem in spremljanjem diplomantov, usposabljanjem izobraževalcev, vrednotenjem učnih izidov in priznavanjem kvalifikacij. (14)  ESS+ mora biti kot osrednji evropski instrument za zaposlovanje, znanja in spretnosti in socialno vključevanje zmožen prispevati k socialni, ekonomski in teritorialni koheziji povsod po Uniji. V ta namen bi moral zagotavljati podporo za povečanje kakovosti, nediskriminatornosti, dostopnosti, vključevalnosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja ter njihove relevantnosti za potrebe trga dela, da se olajša pridobivanje ključnih kompetenc, zlasti jezikovnega znanja, podjetniških in digitalnih spretnosti, vključno z varstvom podatkov in upravljanjem informacij, ki jih vsi posamezniki potrebujejo za osebno izpopolnjevanje in razvoj, zaposlovanje, socialno vključenost in aktivno državljanstvo. V primeru dolgotrajno brezposelnih in ljudi iz prikrajšanega socialnega okolja bi bilo treba posebno pozornost nameniti krepitvi njihove vloge in samozavesti. ESS+ bi moral pomagati pri napredovanju v izobraževanju in usposabljanju ter (ponovnem) prehodu v delo, podpirati vseživljenjsko učenje in zaposljivost ter prispevati k vključevanju, socialni koheziji, zmanjševanju horizontalne in vertikalne segregacije ter k družbenim in gospodarskim inovacijam s podpiranjem prenosljivih in trajnostnih pobud na teh področjih. To bi bilo mogoče doseči na primer z učenjem z delom in vajeništvi s posebnim poudarkom na preskušenem konceptu dualnega izobraževanja, kjer se poučevanje združuje z delovnimi izkušnjami, pa tudi z vseživljenjsko orientacijo, predvidevanjem potreb po spretnostih v sodelovanju s socialnimi partnerji, z najsodobnejšim gradivom za usposabljanje, napovedovanjem in spremljanjem diplomantov, usposabljanjem izobraževalcev, podporo neformalnemu in priložnostnemu učenju, z vrednotenjem učnih izidov in priznavanjem kvalifikacij. ESS+ bi moral spodbujati in promovirati dostop do učiteljskega poklica med pripadniki manjšin, da bi bolje vključevali odrinjene skupnosti, na primer Rome, manjšine in migrante. Sprememba 19 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 a (novo) (14a)  ESS + bi moral zagotavljati podporo za ukrepe, zajete v nacionalnih načrtih držav članic, s katerimi bi med ranljivimi gospodinjstvi odpravili energijsko revščino in spodbujali energijsko učinkovitost zgradb, vključno s tistimi, ki jih pesti energijska revščina, po potrebi pa tudi v socialnih stanovanjih, kar je v skladu s sporočilom Komisije z naslovom Evropska platforma za boj proti revščini in socialni izključenosti: evropski okvir za socialno in teritorialno kohezijo, Uredbo (XX/XX) Evropskega parlamenta in Sveta o energetski uniji ter Direktivo (XX/XX) Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti. Sprememba 20 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 b (novo) (14b)  Dodeljevanje sredstev ESS+ državam članicam bi bilo treba v prihodnje vezati na dokazila o dejanskem sodelovanju pri projektih v okviru jamstva za mlade za uvedbo ali okrepitev dualnega sistema poučevanja in dela. Sprememba 21 Predlog uredbe Uvodna izjava 15 (15)  Podpora iz ESS+ bi se morala uporabljati za spodbujanje enakega dostopa za vse, zlasti za prikrajšane skupine, do kakovostnega, nesegregiranega in vključujočega izobraževanja in usposabljanja, in sicer od predšolske vzgoje in varstva prek splošnega in poklicnega izobraževanja in usposabljanja do terciarne ravni ter izobraževanja odraslih, s čimer naj bi se spodbujala prepustnost med sektorji izobraževanja in usposabljanja, preprečevalo zgodnje opuščanje šolanja, izboljševala zdravstvena pismenost, krepile povezave z neformalnim in priložnostnim učenjem ter olajševala učna mobilnost za vse. V tem okviru bi bilo treba podpirati sinergije s programom Erasmus, zlasti za olajševanje udeležbe prikrajšanih učencev v učni mobilnosti. (15)  Podpora iz ESS+ bi se morala uporabljati za spodbujanje enakega dostopa za vse, zlasti za prikrajšane skupine, do kakovostnega, nesegregiranega in vključujočega izobraževanja in usposabljanja, in sicer od predšolske vzgoje in varstva, pri čemer pa je treba posebno pozornost nameniti otrokom, ki prihajajo iz prikrajšanega socialnega okolja, na primer otrokom v institucionalni oskrbi in brezdomnim otrokom, prek splošnega in poklicnega izobraževanja in usposabljanja do terciarne ravni in ponovnega vključevanja v sistem izobraževanja ter izobraževanja odraslih, s čimer bi se prekinil medgeneracijski prenos revščine, spodbujala prepustnost med sektorji izobraževanja in usposabljanja, zmanjšalo in preprečevalo zgodnje opuščanje šolanja in socialna izključenost, izboljševala zdravstvena pismenost, krepile povezave z neformalnim in priložnostnim učenjem ter olajševala učna mobilnost za vse. Oblike priložnostnega učenja ne bi smele služiti kot nadomestilo za redno izobraževanje, zlasti ne za predšolsko vzgojo in varstvo in osnovnošolsko izobraževanje. V tem okviru bi bilo treba vzpostavljati sinergije, dopolnjevanje in usklajenost politik s programom Erasmus, da bi primerno in dejavno dosegli prikrajšane učence ter jih ustrezno pripravili na izkušnjo mobilnosti v tujini in povečali njihovo udeležbo v čezmejni učni mobilnosti. Sprememba 22 Predlog uredbe Uvodna izjava 15 a (novo) (15a)   K vsem ciljem te uredbe lahko prispeva podpora v sklopu prednostne naložbe „razvoj, ki ga vodi skupnost“. ESS+ podpira strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost – morale bi biti vključujoče in upoštevati prikrajšane ljudi na svojem območju, in to tako pri upravljanju lokalnih akcijskih skupin kot pri vsebini strategije. ESS+ bi moral biti zmožen podpirati tovrstne strategije v mestih in na podeželju, pa tudi celostne teritorialne naložbe. Sprememba 23 Predlog uredbe Uvodna izjava 15 b (novo) (15b)  Dodana vrednost kohezijske politike EU je zlasti v lokalnem pristopu s teritorialno razsežnostjo, v upravljanju na več ravneh, večletnem načrtovanju in skupnih merljivih ciljih, pristopu celostnega razvoja ter v konvergenci v smeri evropskih standardov na področju upravnih zmogljivosti. Sprememba 24 Predlog uredbe Uvodna izjava 15 c (novo) (15c)  Komisija in države članice bi morale zagotoviti, da bosta enakost spolov in vključevanje vidika spola zavezujoče načelo v vseh fazah načrtovanja programov – od določanja prednostnih nalog operativnih programov do izvajanja, spremljanja in ocenjevanja, ter da bodo podprti ključni ukrepi za vključevanje načela enakosti spolov. Sprememba 25 Predlog uredbe Uvodna izjava 15 d (novo) (15d)   ESS+ bi moral podpirati izobraževalne programe, ki bi omogočali odraslim z nizko ravnjo spretnosti, da pridobijo bralno in matematično pismenost ter digitalne kompetence v skladu s priporočilom Sveta z dne 19. decembra 2016 z naslovom Poti izpopolnjevanja: nove priložnosti za odrasle1a. __________________ 1a UL C 484, 24.12.2016, str. 1. Sprememba 26 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 (16)  ESS+ bi moral spodbujati prožne možnosti za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo za vse, zlasti glede digitalnih spretnosti in ključnih omogočitvenih tehnologij, da bi se posameznikom zagotovile spretnosti, prilagojene digitalizaciji, tehnološkim spremembam, inovacijam ter družbenim in gospodarskim spremembam, olajšali karierni prehodi in mobilnost ter da bi se podprli zlasti nizko usposobljeni in/ali nizkokvalificirani odrasli, kar je v skladu z novim programom znanj in spretnosti za Evropo. (16)  ESS+ bi moral spodbujati prožne možnosti za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo za vse, upoštevajoč izzive, s katerimi se spoprijemajo različne prikrajšane družbene skupine, zlasti glede podjetniških in digitalnih spretnosti in ključnih omogočitvenih tehnologij, da bi se posameznikom in lokalnim skupnostim zagotovile spretnosti, kompetence in znanje, prilagojeno digitalizaciji, tehnološkim spremembam, inovacijam ter družbenim in gospodarskim spremembam (na primer tistim, ki so posledica prehoda na nizkoogljično gospodarstvo), da bi se olajšala prehod iz izobraževanja v zaposlitev in mobilnost ter da bi podprli zlasti slabo usposobljene in/ali nizkokvalificirane odrasle in invalide, kar je v skladu z novim programom znanj in spretnosti za Evropo ter usklajeno in se dopolnjuje s programom za digitalno Evropo. Sprememba 27 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 (17)  S sinergijami s programom Obzorje Evropa bi bilo treba zagotoviti, da lahko ESS+ vključuje in razširja inovativne kurikule, podprte iz Obzorja Evropa, da se ljudem zagotovijo spretnosti in kompetence, potrebne za delovna mesta prihodnosti. (17)  S sinergijami s programom Obzorje Evropa bi bilo treba zagotoviti, da bo lahko ESS+ vključeval in razširjal inovativne učne načrte, podprte iz Obzorja Evropa, da bi ljudem zagotovili spretnosti in kompetence, potrebne za njihov osebni in poklicni razvoj ter za delovna mesta prihodnosti in da bi se spoprijeli s sedanjimi in prihodnjimi družbenimi izzivi. Komisija bi morala zagotoviti sinergije med sklopom za zdravje in programom Obzorje Evropa, da se podkrepijo rezultati, doseženi na področju varovanja zdravja in preprečevanja bolezni. Sprememba 28 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 a (novo) (17a)   Sinergije s programom za pravice in vrednote bi morale zagotoviti, da bi ESS+ lahko vključeval in razširjal ukrepe za preprečevanje in odpravljanje diskriminacije, rasizma, ksenofobije, antisemitizma, sovraštva do muslimanov in drugih oblik nestrpnosti, pa tudi izvajal posebne ukrepe preprečevanju sovraštva, segregacije in stigmatizacije, vključno z bojem proti nasilništvu, nadlegovanju in nestrpnosti. Sprememba 29 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 b (novo) (17b)   Sinergije, ki nastanejo zaradi teritorialnega regionalnega in čezmejnega sodelovanja v Evropi, ustvarjajo tudi projekte sodelovanja za izboljšanje zaposlovanja, vključevanje najranljivejših prebivalcev, za reševanje demografskih izzivov, projekte na področju zdravja in izobraževanja, in to ne samo v Uniji, ampak tudi z državami, ki so v predpristopnem procesu, in sosednjimi državami, kjer ima evropsko sodelovanje dodano vrednost. V okviru ESS+ je treba razmisliti o boljšem financiranju te vrste projektov ter poskrbeti za prenos znanja med njimi in zakonodajnim postopkom, da bi izboljšali evropski normativni okvir in izmenjavo dobre prakse med ozemlji Unije. Sprememba 30 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 (18)  ESS+ bi moral podpirati prizadevanja držav članic v boju proti revščini, da bi se prekinil krog medgeneracijske prikrajšanosti in spodbujalo socialno vključevanje z zagotavljanjem enakih možnosti za vse, odpravljanjem diskriminacije in obravnavanjem neenakosti v zdravju. V ta namen bi bilo treba uporabiti vrsto politik, ki so namenjene najbolj prikrajšanim osebam, ne glede na njihovo starost, vključno z otroki, marginaliziranimi skupnostmi, kot so Romi, in revnimi zaposlenimi. ESS+ bi moral spodbujati dejavno vključevanje oseb, ki so oddaljene od trga dela, da bi se jim omogočilo socialno-ekonomsko vključevanje. ESS+ bi se moral uporabljati tudi za krepitev pravočasnega in enakega dostopa do cenovno ugodnih, vzdržnih in visokokakovostnih storitev, kot so zdravstvena in dolgotrajna oskrba ter zlasti storitve oskrbe v družini in skupnosti. ESS+ bi moral prispevati k posodabljanju sistemov socialne zaščite, in sicer zlasti za spodbujanje njihove dostopnosti. (18)  ESS+ bi moral podpirati prizadevanja držav članic na vseh ravneh upravljanja, tudi na regionalni in lokalni ravni, za izkoreninjenje revščine, tudi energijske revščine, kot je predvideno v novodogovorjenih pravilih o upravljanju energetske unije [vstavite številko uredbe, ko bo objavljena], da bi prekinili krog medgeneracijske prikrajšanosti in spodbujali socialno vključevanje z zagotavljanjem enakih možnosti za vse, odpravljanjem ovir, bojem proti diskriminaciji in odpravljanjem socialnih in zdravstvenih neenakosti. V ta namen bi bilo treba med drugim uporabiti vrsto proaktivnih in odzivnih politik in strategij, ki bodo namenjene najbolj prikrajšanim osebam ne glede na starost, vključno z otroki, marginaliziranimi skupnostmi, kot so Romi, invalidi, brezdomci, državljani tretjih držav in migranti, in revnimi zaposlenimi. ESS+ bi moral spodbujati dejavno vključevanje oseb, ki so oddaljene od trga dela, da bi se jim omogočilo socialno-ekonomsko vključevanje, med drugim s ciljno usmerjeno podporo socialnega gospodarstva. Države članice bi morale v skladu s priporočilom Komisije z dne 3. oktobra 2008 o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela1a, spodbujati ukrepe ESS+, ki dopolnjujejo njihove nacionalne ukrepe, vključno z ukrepi za ustrezno dohodkovno podporo. ESS+ bi se moral uporabljati tudi za krepitev pravočasnega in enakega dostopa do cenovno ugodnih, vzdržnih in visokokakovostnih storitev, kot so individualizirana zdravstvena ter druga oskrba in dolgotrajna oskrba, zlasti storitve oskrbe v družini in skupnosti in storitve za dostop do ustreznih socialnih in cenovno ugodnih stanovanj. To vključuje storitve spodbujanja zdravja in preprečevanja bolezni v okviru osnovnega zdravstvenega varstva. ESS+ bi moral prispevati k posodabljanju ustanov socialne varnosti in javnih zavodov za zaposlovanje ter sistemov socialne varnosti, in sicer zlasti za spodbujanje njihove dostopnosti, vključevalnosti in učinkovitosti pri odzivanju na spreminjajočo se realnost v svetu dela. Poleg tega bi moral ESS+ obravnavati revščino na podeželju, ki izhaja iz posebne prikrajšanosti teh območij, kot so neugodne demografske razmere, šibek trg dela, omejen dostop do storitev izobraževanja in usposabljanja, zdravstvenega varstva in socialnih storitev. ______________ 1a Priporočilo Komisije z dne 3. oktobra 2008 o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela (UL L 307, 18.11.2008, str. 11). Sprememba 31 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 (19)  ESS+ bi moral prispevati k zmanjševanju revščine s podpiranjem nacionalnih programov, katerih namen je ublažitev pomanjkanja hrane in materialne prikrajšanosti ter spodbujanje socialnega vključevanja oseb, izpostavljenih tveganju revščine ali socialne izključenosti, in najbolj ogroženih. Da bi bilo na ravni Unije vsaj 4 % sredstev iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja namenjenih za podporo najbolj ogroženim, bi morale države članice dodeliti vsaj 2 % nacionalnih sredstev iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja za odpravljanje skrajnih oblik revščine, ki najbolj vplivajo na socialno izključenost, kot so brezdomstvo, revščina otrok in pomanjkanje hrane. Zaradi narave operacij in vrste končnih prejemnikov bi bilo treba za podporo, namenjeno odpravljanju materialne prikrajšanosti najbolj ogroženih, uporabljati enostavnejša pravila. (19)  ESS+ bi moral prispevati k izkoreninjenju revščine s podpiranjem nacionalnih programov, katerih namen je ublažitev pomanjkanja hrane in materialne prikrajšanosti ter spodbujanje socialnega vključevanja oseb, ki živijo v revščini oziroma so izpostavljene tveganju revščine ali socialne izključenosti, in najbolj ogroženih. Države članice bi morale dodeliti vsaj 3 % nacionalnih sredstev iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja za odpravljanje skrajnih oblik revščine, ki najbolj vplivajo na socialno izključenost, kot so brezdomstvo, revščina otrok in starejših ter pomanjkanje hrane. Zaradi narave operacij in vrste končnih prejemnikov bi bilo treba za podporo, namenjeno odpravljanju materialne prikrajšanosti najbolj ogroženih, uporabljati kar najenostavnejša pravila. Sprememba 32 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 a (novo) (19a)   ESS+ bi si moral prizadevati za odpravo revščine med starejšimi ženskami po vsej EU, pri čemer je treba upoštevati, da se zaradi razlike v pokojninah med spoloma, ki je trenutno 40-odstotna, močno povečuje tveganje, da se bo revščina med starejšimi ženskami še povečala, zlasti med tistimi, ki živijo same, zato bi moral ESS+ uresničevati zaveze iz sklepov Sveta iz leta 2015 o enakih možnostih žensk in moških za prihodke: odpravljanje razlik v pokojninah med spoloma1a. Revščina med starejšimi ženskami se povečuje tudi zaradi zviševanja samoplačniških stroškov zdravstvene oskrbe in zdravil, ki jih morajo nositi starejši bolniki, zlasti ženske, ki so zaradi daljše življenjske dobe bolne večji del življenja kot moški. _________________ 1a http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-9302-2015-INIT/sl/pdf. Sprememba 33 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 b (novo) (19b)  ESS+ bi moral za boj proti revščini in izboljšanje socialne vključenosti spodbujati aktivno udeležbo specializiranih nevladnih organizacij, pa tudi organizacij ljudi, ki živijo v revščini, tako pri pripravi kot pri izvajanju posebnih programov. Sprememba 34 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 (20)  Glede na vztrajno potrebo po krepitvi prizadevanj za reševanje vprašanja upravljanja migracijskih tokov v Uniji kot celoti ter za zagotovitev dosledne, močne in usklajene podpore prizadevanjem za solidarnost in delitev odgovornosti, bi moral ESS+ zagotavljati podporo za spodbujanje socialno-ekonomskega vključevanja državljanov tretjih držav v dopolnitev ukrepov, financiranih iz Sklada za azil in migracije. (20)  Glede na vztrajno potrebo po krepitvi prizadevanj za reševanje vprašanja upravljanja migracijskih tokov v Uniji kot celoti ter za zagotovitev dosledne, močne in usklajene podpore prizadevanjem za solidarnost in pravično delitev odgovornosti, bi moral ESS+ zagotavljati podporo za spodbujanje socialno-ekonomskega vključevanja državljanov tretjih držav, vključno z migranti, kar lahko zajema tudi pobude na lokalni ravni, v dopolnitev ukrepov, financiranih iz Sklada za azil in migracije, ESRR in tistih skladov, ki imajo pozitiven učinek na vključevanje državljanov tretjih držav. Sprememba 35 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 a (novo) (20a)   Organi držav članic, pristojni za načrtovanje in izvajanje ESS+, bi se morali usklajevati z organi, ki jih države članice določijo za upravljanje ukrepov Sklada za migracije in azil, da bi spodbujali vključevanje državljanov tretjih držav na vseh ravneh na najboljši možni način prek strategij, ki jih izvajajo predvsem lokalne in regionalne oblasti ter nevladne organizacije, in z najustreznejšimi ukrepi, prilagojenimi posebnemu položaju državljanov tretjih držav. Ukrepi vključevanja bi se morali osredotočiti na državljane tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici oziroma so v postopku pridobivanja dovoljenja za zakonito prebivanje v državi članici, vključno z upravičenci do mednarodne zaščite. Sprememba 36 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 (21)  ESS+ bi moral podpirati reforme politike in sistemov na področju zaposlovanja, socialnega vključevanja, zdravstva in dolgotrajne oskrbe ter izobraževanja in usposabljanja. Za večjo usklajenost z evropskim semestrom bi morale države članice dodeliti ustrezen znesek svojih sredstev iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja za izvajanje zadevnih priporočil za posamezne države, povezanih s strukturnimi izzivi, ki jih je primerno reševati z večletnimi naložbami, ki spadajo na področje uporabe ESS+. Komisija in države članice bi morale zagotoviti skladnost, usklajevanje in dopolnjevanje med sklopoma ESS+ v okviru deljenega upravljanja in za zdravje ter programom za podporo reformam, vključno z orodjem za izvajanje reform in instrumentom za tehnično podporo. Komisija in države članice bi morale na vseh stopnjah postopka zagotavljati zlasti učinkovito usklajevanje za zagotovitev doslednosti, skladnosti, dopolnjevanja in sinergije med viri financiranja, kar zajema tudi tehnično pomoč. (21)  ESS+ bi moral podpirati reforme politike in sistemov na področju zaposlovanja, socialnega vključevanja, odpravljanja revščine, zdravstva in dolgotrajne oskrbe ter izobraževanja in usposabljanja. Za večjo usklajenost z evropskim semestrom bi morale države članice dodeliti ustrezen znesek svojih sredstev iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja za izvajanje zadevnih priporočil za posamezne države, povezanih s strukturnimi izzivi, ki jih je primerno reševati z večletnimi naložbami, ki spadajo na področje uporabe ESS+. Komisija in države članice bi morale k temu pritegniti lokalne in regionalne organe, da bi zagotovile skladnost, usklajevanje in dopolnjevanje med sklopoma ESS+ v okviru deljenega upravljanja in za zdravje ter programom za podporo reformam, vključno z orodjem za izvajanje reform in instrumentom za tehnično podporo. Komisija in države članice bi morale na vseh stopnjah postopka zagotavljati zlasti učinkovito usklajevanje za zagotovitev doslednosti, skladnosti, dopolnjevanja in sinergije med viri financiranja, kar zajema tudi tehnično pomoč, pri tem pa upoštevati načela in pravice iz evropskega stebra socialnih pravic, pregleda socialnih kazalnikov v okviru evropskega semestra, agendo Mednarodne organizacije dela za dostojno delo in regionalne posebnosti, tako da bi prispevale k ciljem Unije glede krepitve ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, ki so opisani v členu 174 PDEU. Sprememba 37 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 a (novo) (21a)  Glede na različno stopnjo razvoja v regijah in različne družbene danosti v Evropi bi morala biti ESS+ imeti dovolj prožnosti, da bi lahko upošteval regionalne in ozemeljske posebnosti. Sprememba 38 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 (22)  Da bi se socialna razsežnost Evrope, kot je opredeljena v evropskem stebru socialnih pravic, ustrezno izvajala in bi se minimalni znesek sredstev namenil tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo, bi morale države članice krepitvi socialnega vključevanja dodeliti vsaj 25 % nacionalnih sredstev ESS+ iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja. (22)  Da bi se socialna razsežnost Evrope, kot je opredeljena v evropskem stebru socialnih pravic, ustrezno izvajala in bi se minimalni znesek sredstev namenil tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo, bi morale države članice krepitvi socialnega vključevanja in boju proti revščini nameniti vsaj 27 % nacionalnih sredstev ESS+ iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja. Ta delež bi moral dopolnjevati nacionalne vire za odpravljanje skrajne revščine. Sprememba 39 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 a (novo) (22a)  Vse države članice so ratificirale Konvencijo OZN o otrokovih pravicah, ki je standard za spodbujanje in varstvo otrokovih pravic. Spodbujanje otrokovih pravic je jasno določen cilj politik EU (člen 3 Lizbonske pogodbe) in Listina EU o temeljnih pravicah zahteva, da je treba pri vseh ukrepih EU upoštevati predvsem koristi otroka. EU in države članice bi morale pravilno uporabljati EES+, da bi prekinile krog prikrajšanosti otrok, ki živijo v revščini in so socialno izključeni, kot je opredeljeno v priporočilu Evropske komisije z naslovom Vlaganje v otroke. ESS+ bi moral podpirati ukrepe za spodbujanje učinkovitega posredovanja, ki bi prispevalo k udejanjanju otrokovih pravic. Sprememba 40 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 b (novo) (22b)  Glede na trajno visoko raven revščine in socialne izključenosti otrok v EU (26,4 % leta 2017) ter ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic, po katerem imajo otroci pravico do varstva pred revščino, otroci iz prikrajšanih okolij pa do posebnih ukrepov za povečanje enakih možnosti, bi morale države članice vsaj 5 % svojih sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja evropskih programov jamstva za otroke dodeliti za evropsko jamstvo za otroke ter tako pripomoči k enakemu dostopi otrok do brezplačnega zdravstvenega varstva, brezplačnega izobraževanja, brezplačnega otroškega varstva, dostojnega bivališča in ustrezne prehranjenosti, in sicer za izkoreninjenje revščine in socialne izključenosti otrok. Naložbe v majhne otroke se povrnejo kot znatne koristi zanje in za vso družbo in so bistvene za prekinitev cikla prikrajšanosti v zgodnjih letih. Podpiranje otrok, da razvijejo znanja in spretnosti ter zmogljivosti, jim omogoča, da v celoti razvijejo svoj potencial, dosežejo najboljše rezultate na področju izobraževanja in zdravja, postanejo dejavni člani družbe in izboljšajo svoje možnosti na trgu dela. Sprememba 41 Predlog uredbe Uvodna izjava 23 (23)  Glede na vztrajno visoke stopnje brezposelnosti in neaktivnosti mladih v vrsti držav članic in regij, in sicer zlasti mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, bi morale navedene države članice še naprej vlagati zadostna sredstva iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja v ukrepe, ki spodbujajo zaposlovanje mladih, kar zajema izvajanje programov jamstva za mlade. Na podlagi ukrepov, v programskem obdobju 2014–2020 podprtih v okviru pobude za zaposlovanje mladih s poudarkom na posameznikih, bi morale države članice še naprej spodbujati poti ponovnega vključevanja v zaposlitev in izobraževanje ter zadevne ukrepe za doseganje mladih, pri čemer bi morale po potrebi dajati prednost dolgotrajno brezposelnim, neaktivnim in prikrajšanim mladim, tudi prek mladinskega dela. Države članice bi morale vlagati tudi v ukrepe za lažji prehod iz izobraževanja v zaposlitev ter reformiranje in prilagajanje služb za zaposlovanje z namenom zagotavljanja prilagojene podpore mladim. Zadevne države članice bi torej morale dodeliti vsaj 10 % nacionalnih sredstev iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja za podporo zaposljivosti mladih. (23)  Glede na vztrajno visoke stopnje brezposelnosti in neaktivnosti mladih v celi vrsti držav članic in regij, in sicer zlasti mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, ta stopnja pa je še višja pri mladih iz prikrajšanih socialnih okolij, bi morale države članice še naprej vlagati primerna sredstva iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja v ukrepe, ki spodbujajo zaposlovanje mladih, zlasti z izvajanjem programov jamstva za mlade. Na podlagi ukrepov, v programskem obdobju 2014–2020 podprtih v okviru pobude za zaposlovanje mladih s poudarkom na posameznikih, bi morale države članice še naprej spodbujati poti ponovnega vključevanja v visokokakovostno zaposlitev in izobraževanje ter učinkovite ukrepe za doseganje mladih, pri čemer bi morale po potrebi dajati prednost dolgotrajno brezposelnim, neaktivnim in prikrajšanim mladim ter mladim, ki jih je najtežje doseči, in mladim v ranljivem položaju, tudi prek mladinskega dela. Države članice bi morale vlagati tudi v ukrepe za lažji prehod iz izobraževanja v zaposlitev ter reformiranje in prilagajanje služb za zaposlovanje, da bi mladim zagotavljale prilagojeno podporo ter da bi te službe svoje storitve izvajale brez vsakršne diskriminacije. Države članice bi morale dodeliti vsaj 3 % nacionalnih sredstev iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja za politike na področju zaposljivosti mladih, nadaljevanje izobraževanja, kakovostno zaposlitev, vajeništvo in prakso. Države članice, v katerih je delež mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, višji od unijskega povprečja ali višji od 15 %, bi morale vsaj 15 % svojih nacionalnih sredstev iz ESS+ nameniti za podporo politikam na tem področju, in sicer na ustrezni teritorialni ravni. Sprememba 42 Predlog uredbe Uvodna izjava 23 a (novo) (23a)  Razlike znotraj regij se povečujejo, tudi v najuspešnejših regijah, v katerih obstajajo območja revščine. Sprememba 43 Predlog uredbe Uvodna izjava 23 b (novo) (23b)   Glede na razširjeno področje uporabe ESS + bi bilo treba zagotoviti, da bodo za dodatne naloge namenjena dodatna sredstva, da bi lahko izpolnili cilje programa. Več sredstev je potrebnih za boj proti brezposelnosti, zlasti brezposelnosti med mladimi, proti revščini in za podporo poklicnega razvoja in usposabljanja, zlasti na digitalnih delovnih mestih, kar je v skladu z načeli iz evropskega stebra socialnih pravic. Sprememba 44 Predlog uredbe Uvodna izjava 23 c (novo) (23c)  Mrežo EURES bi bilo treba trajno okrepiti, zlasti z vsestranskim razvojem internetne platforme in dejavno udeležbo držav članic. Države članice bi morale učinkoviteje uporabljati že obstoječi model in v sistemu EURES objaviti vsa prosta delovna mesta v državah članicah. Sprememba 45 Predlog uredbe Uvodna izjava 24 (24)  Države članice bi morale zagotavljati usklajevanje in dopolnjevanje med ukrepi, podprtimi iz teh skladov. (24)  Države članice in Komisija bi morale zagotavljati usklajevanje in dopolnjevanje in izkoristiti sinergije med ukrepi, podprtimi z ESS+ in drugimi programi in instrumenti Unije, kot so Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, Erasmus, Sklad za azil in migracije, Obzorje Evropa, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, program za digitalno Evropo, programa InvestEU, Ustvarjalna Evropa ali Evropska solidarnostna enota. Sprememba 46 Predlog uredbe Uvodna izjava 25 (25)  V skladu s členom 349 PDEU in členom 2 Protokola št. 6 k Aktu o pristopu iz leta 1994 so najbolj oddaljene regije in severne redko poseljene regije upravičene do posebnih ukrepov v okviru skupnih politik in programov EU. Zaradi trajnih omejitev te regije potrebujejo posebno podporo. (25)  V skladu s členoma 349 in 174 PDEU in členom 2 Protokola št. 6 k Aktu o pristopu iz leta 1994 so najbolj oddaljene regije, severne redko poseljene regije in otoki upravičeni do posebnih ukrepov v okviru skupnih politik in programov EU. Ker te regije pestijo hude in trajne naravne omejitve, potrebujejo posebno podporo. Sprememba 47 Predlog uredbe Uvodna izjava 25 a (novo) (25a)  V skladu s členom 174 PDEU bi morale države članice in Komisija zagotoviti, da bo ESS+ prispeval k razvoju in izvajanju posebnih politik za odpravo omejitev in težav regij, ki so prikrajšane zaradi hudih in trajnih demografskih ovir, kot so regije, kjer prebivalstvo upada, in regije z nizko gostoto prebivalstva. Sprememba 48 Predlog uredbe Uvodna izjava 26 (26)  Učinkovito in uspešno izvajanje ukrepov, ki se podpirajo iz ESS+, je odvisno od dobrega upravljanja in partnerstva med vsemi akterji na zadevnih teritorialnih ravneh ter družbeno-gospodarskimi akterji, zlasti socialnimi partnerji in civilno družbo. Zato je bistveno, da države članice socialne partnerje in civilno družbo spodbujajo k sodelovanju pri izvajanju ESS+ v okviru deljenega upravljanja. (26)  Učinkovito in uspešno izvajanje ukrepov, ki se podpirajo iz ESS+, je odvisno od dobrega upravljanja in partnerstva med evropskimi institucijami, nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi ter družbeno-gospodarskimi akterji, zlasti socialnimi partnerji in civilno družbo. Zato je bistveno, da države članice v partnerstvu z regionalnimi in lokalnimi organi poskrbijo za smiselno sodelovanje socialnih partnerjev, organizacij civilne družbe, organov za enakost, nacionalnih institucij za človekove pravice in drugih ustreznih ali reprezentativnih organizacij pri načrtovanju in izvajanju ukrepov ESS+, in sicer od določanja prednostnih nalog operativnih programov do izvajanja, spremljanja in vrednotenja rezultatov in učinkov, kar je v skladu z Evropskim kodeksom dobre prakse za partnerstvo v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov, sprejetim z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 240/20141a. Poleg tega je zaradi zagotavljanja nediskriminacije in enakih možnosti nadvse pomembno, da so v vse faze vključeni tudi organi za enakost in nacionalne institucije za človekove pravice. ____________ 1a Delegirana uredba Komisije (EU) št. 240/2014 z dne 7. januarja 2014 o Evropskem kodeksu dobre prakse za partnerstvo v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov (UL L 74, 14.3.2014, str. 1). Sprememba 49 Predlog uredbe Uvodna izjava 26 a (novo) (26a)  Za dobro upravljanje in partnerstvo med organi za upravljanje in partnerji je treba učinkovito uporabljati gradnjo zmogljivosti za deležnike, ki bi jim države članice morale določiti ustrezen znesek sredstev ESS+. Ker naložba v institucionalne zmogljivosti in učinkovitost javne uprave ter javnih storitev na nacionalni, regionalni in lokalni ravni s ciljem reform ter boljšega upravljanja ni več vključena v operativni cilj ESS+ v okviru deljenega ukrepanja, ampak je bila vključena v program za podporo strukturnim reformam, morajo Komisija in države članice zagotoviti učinkovito usklajevanje med obema instrumentoma. Sprememba 50 Predlog uredbe Uvodna izjava 27 (27)  Da bi se povečala odzivnost politik na socialne spremembe ter spodbujale in podpirale inovativne rešitve, je podpora socialnim inovacijam ključnega pomena. Preskušanje in ocenjevanje inovativnih rešitev pred njihovim razširjanjem sta pomembna za izboljšanje učinkovitosti politik, s čimer se upraviči posebna podpora iz ESS+. (27)  Da bi se povečala odzivnost politik na socialne spremembe ter spodbujale in podpirale inovativne rešitve, tudi na lokalni ravni, je podpora socialnim inovacijam in socialnemu gospodarstvu ključnega pomena. Preskušanje in ocenjevanje inovativnih rešitev pred njihovim razširjanjem sta pomembna za izboljšanje učinkovitosti politik, s čimer se upraviči posebna podpora iz ESS+. Sprememba 51 Predlog uredbe Uvodna izjava 27 a (novo) (27a)  Da bi v celoti izkoristili potencial medsektorskega sodelovanja in izboljšali sinergije in skladnost z drugimi področji politike ter dosegli splošne cilje ESS+, bi moral ESS+ podpirati inovativne ukrepe, ki s pomočjo športa in fizične dejavnosti ter kulture spodbujajo socialno vključenost, se borijo proti brezposelnosti mladih, zlasti v prikrajšanih skupinah, izboljšujejo socialno vključenost marginaliziranih skupin ter spodbujajo zdravje in preprečujejo bolezni. Sprememba 52 Predlog uredbe Uvodna izjava 28 (28)  Države članice in Komisija bi morale zagotavljati, da ESS+ prispeva k spodbujanju enakosti med ženskami in moškimi v skladu s členom 8 PDEU, da bi se podprle enaka obravnava in enake možnosti spolov na vseh področjih, tudi glede udeležbe na trgu dela, zaposlitvenih pogojev in kariernega napredovanja. Zagotavljati bi morale tudi, da ESS+ spodbuja enake možnosti za vse brez diskriminacije v skladu s členom 10 PDEU ter spodbuja enakopravno vključenost invalidov v družbo in prispeva k uresničevanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov. Ta načela bi bilo treba pravočasno in dosledno upoštevati v vseh razsežnostih ter na vseh stopnjah priprave, spremljanja, izvajanja in ocenjevanja programov, pri tem pa zagotoviti, da se sprejmejo specifični ukrepi za spodbujanje enakosti spolov in enakih možnosti. ESS+ bi moral spodbujati tudi prehod z institucionalne oskrbe na oskrbo v družini in skupnosti, zlasti za tiste, ki se soočajo z večplastno diskriminacijo. ESS+ ne bi smel podpirati nobenih ukrepov, ki prispevajo k segregaciji ali socialni izključenosti. Uredba (EU) št. [prihodnja uredba o skupnih določbah] določa, da se pravila o upravičenosti izdatkov določijo na nacionalni ravni, razen nekaterih izjem, za katere bi bilo treba določiti posebne določbe v zvezi s sklopom ESS+ v okviru deljenega upravljanja. (28)  Države članice in Komisija bi morale zagotavljati, da ESS+ prispeva k spodbujanju enakosti med ženskami in moškimi v skladu s členom 8 PDEU, da bi se podprle enaka obravnava in enake možnosti spolov na vseh področjih, tudi glede udeležbe na trgu dela, zaposlitvenih pogojev in kariernega napredovanja. Vidik spola bi bilo treba upoštevati v vseh izvajanih programih, in sicer med njihovo pripravo, izvajanjem, spremljanjem in ocenjevanjem. Poleg tega bi moral zlasti ESS+ biti skladen s členom 21 Listine, ki določa, da je prepovedana vsakršna diskriminacija na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti, spolne usmerjenosti. Treba bi bilo prepovedati tudi vsakršno diskriminacijo na podlagi spolnih značilnosti ali spolne identitete in na podlagi državljanstva. Države članice in Komisija bi morale zagotavljati tudi, da ESS+ spodbuja enakopravno vključenost invalidov v družbo in prispeva k uresničevanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, tudi v zvezi z izobraževanjem, delom, zaposlitvijo in splošno dostopnostjo. Ta načela bi bilo treba pravočasno in dosledno upoštevati v vseh razsežnostih ter na vseh stopnjah priprave, spremljanja, izvajanja in ocenjevanja programov, pri tem pa zagotoviti, da se sprejmejo specifični ukrepi za spodbujanje enakosti spolov in enakih možnosti. ESS+ bi moral spodbujati tudi prehod z institucionalne oskrbe na oskrbo v družini in skupnosti, zlasti za tiste, ki se soočajo z večplastno in presečno diskriminacijo. ESS+ ne bi smel podpirati nobenih ukrepov, ki prispevajo k segregaciji ali socialni izključenosti. Uredba (EU) št. [prihodnja uredba o skupnih določbah] določa, da morajo biti pravila o upravičenosti izdatkov skladna z Listino in da se določijo na nacionalni ravni, razen nekaterih izjem, za katere je treba določiti posebne določbe v zvezi s sklopom ESS+ v okviru deljenega upravljanja. Sprememba 53 Predlog uredbe Uvodna izjava 28 a (novo) (28a)  Da bi bolje upoštevali podregionalne razlike, bi morali razmisliti o uporabi regionalnih kazalnikov. Sprememba 54 Predlog uredbe Uvodna izjava 28 b (novo) (28b)   ESS+ bi moral podpirati učenje jezikov za spodbujanje medsebojnega razumevanja in za ustvarjanje vključujoče družbe, tudi tako, da države članice širše sprejmejo orodja za jezikovno podporo beguncem, ki jih je oblikoval Svet Evrope. Sprememba 55 Predlog uredbe Uvodna izjava 29 (29)  Za zmanjšanje upravnega bremena pri zbiranju podatkov bi morale države članice, kadar so taki podatki na voljo v registrih, organom upravljanja omogočiti zbiranje podatkov iz registrov. (29)  Za zmanjšanje upravnega bremena pri zbiranju podatkov bi morale države članice, kadar so taki podatki, ki so po možnosti razčlenjeni po spolu, na voljo v registrih, organom upravljanja omogočiti zbiranje podatkov iz registrov, ob tem pa upoštevati varstvo osebnih podatkov v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta1a. Priporočljivo je spodbuditi nadaljnji elektronski prenos podatkov, da se pomaga zmanjšati upravno breme. __________________ 1aUredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1). Sprememba 56 Predlog uredbe Uvodna izjava 31 (31)  Socialno eksperimentiranje je projektno preskušanje manjšega obsega, ki omogoča zbiranje dokazov o izvedljivosti socialnih inovacij. Treba bi bilo omogočiti, da se izvedljive zamisli razvijejo v širšem obsegu ali v drugih kontekstih s finančno podporo iz ESS+, pa tudi iz drugih virov. (31)  Socialno eksperimentiranje je projektno preskušanje manjšega obsega, ki omogoča zbiranje dokazov o izvedljivosti socialnih inovacij. Treba bi bilo omogočiti in spodbujati, da se zamisli preskusijo na lokalni ravni in da se izvedljive zamisli razvijejo v širšem obsegu – kjer je to ustrezno – ali prenesejo na druge kontekste v drugih regijah ali državah članicah s finančno podporo iz ESS+ ali v kombinaciji z drugimi viri. Sprememba 57 Predlog uredbe Uvodna izjava 32 (32)  ESS+ zajema določbe za uresničitev prostega gibanja delavcev brez diskriminacije z zagotavljanjem tesnega medsebojnega sodelovanja osrednjih služb za zaposlovanje držav članic ter njihovega sodelovanja s Komisijo. Evropska mreža javnih zavodov za zaposlovanje bi morala spodbujati boljše delovanje trgov dela z omogočanjem lažje čezmejne mobilnosti delavcev in večje preglednosti informacij o trgih dela. Področje uporabe ESS+ vključuje tudi razvijanje in podpiranje ciljno usmerjenih programov mobilnosti, ki so namenjeni zapolnitvi prostih delovnih mest, kadar se na trgu dela pokaže primanjkljaj. (32)  ESS+ zajema določbe za uresničitev prostega gibanja delavcev brez diskriminacije z zagotavljanjem tesnega sodelovanja osrednjih javnih služb za zaposlovanje držav članic, Komisije in socialnih partnerjev. Evropska mreža javnih zavodov za zaposlovanje bi morala v sodelovanju s socialnimi partnerji spodbujati boljše delovanje trgov dela z omogočanjem lažje čezmejne mobilnosti delavcev in večje preglednosti informacij o trgih dela. Področje uporabe ESS+ vključuje tudi razvijanje in podpiranje ciljno usmerjenih programov mobilnosti, ki so namenjeni zapolnitvi prostih delovnih mest, kadar se na trgu dela pokaže primanjkljaj. ESS+ zajema čezmejna partnerstva med regionalnimi javnimi službami za zaposlovanje in socialnimi partnerji ter njihovimi dejavnostmi za spodbujanje mobilnosti ter preglednost in vključevanje čezmejnih trgov dela prek informacij, nasvetov in posredovanja. V številnih obmejnih regijah imajo pomembno vlogo pri razvijanju pravega evropskega trga dela. Sprememba 58 Predlog uredbe Uvodna izjava 33 (33)  Pomanjkanje dostopa mikropodjetij, socialnega gospodarstva in socialnih podjetij do financiranja je ena od glavnih ovir pri ustanavljanju podjetij, kar zlasti velja za osebe, ki so najbolj oddaljene od trga dela. Uredba o ESS+ zajema določbe, katerih namen je oblikovanje tržnega ekosistema za povečanje ponudbe financiranja za socialna podjetja in dostopa do njega ter zadovoljitev povpraševanja tistih, ki ga najbolj potrebujejo, predvsem pa brezposelnih, žensk in ranljivih oseb, ki želijo ustanoviti ali razviti mikropodjetje. Ta cilj bo obravnavan tudi s finančnimi instrumenti in proračunskim jamstvom v okviru razdelka politike za socialne naložbe in spretnosti sklada InvestEU. (33)  Pomanjkanje dostopa mikropodjetij, socialnega gospodarstva in podjetij socialnega gospodarstva do financiranja je ena od glavnih ovir pri ustanavljanju podjetij, kar zlasti velja za osebe, ki so najbolj oddaljene od trga dela. Uredba o ESS+ zajema določbe, katerih namen je oblikovanje tržnega ekosistema za povečanje ponudbe financiranja in podpornih storitev za podjetja socialnega gospodarstva in dostopa do njih ter zadovoljitev povpraševanja tistih, ki jih najbolj potrebujejo, predvsem pa brezposelnih, žensk in prikrajšani skupin, ki želijo ustanoviti ali razviti mikropodjetje. Ta cilj bo obravnavan tudi s finančnimi instrumenti in proračunskim jamstvom v okviru razdelka politike za socialne naložbe in spretnosti sklada InvestEU. Sprememba 59 Predlog uredbe Uvodna izjava 33 a (novo) (33a)  Komisija bi morala na ravni Unije uvesti „evropski znak za socialno gospodarstvo“, ki se bo na podlagi jasnih meril uporabljal za socialna in solidarnostna podjetja, da se poudarijo njihove posebne značilnosti in socialni vpliv, poveča njihova prepoznavnost, spodbudijo naložbe, se olajša dostop do financiranja in enotnega trga za podjetja, ki so se pripravljena širiti znotraj države ali v druge države članice, pri čemer je treba upoštevati različne pravne oblike in okvire v sektorju in državah članicah; Sprememba 60 Predlog uredbe Uvodna izjava 34 (34)  Akterji trga socialnih naložb, vključno s človekoljubnimi akterji, lahko imajo ključno vlogo pri doseganju vrste ciljev ESS+, saj ponujajo financiranje ter inovativne in dopolnjujoče pristope k boju proti socialni izključenosti in revščini, zmanjševanju brezposelnosti in prispevanju k ciljem trajnostnega razvoja Združenih narodov. Zato bi morali biti človekoljubni akterji, kot so fundacije in donatorji, po potrebi vključeni v ukrepe ESS+, in sicer zlasti v tiste, katerih namen je razvijanje ekosistema trgov socialnih naložb. (34)  Akterji trga socialnih naložb, vključno s človekoljubnimi akterji, lahko imajo ključno vlogo pri doseganju vrste ciljev ESS+, saj ponujajo financiranje ter inovativne in dopolnjujoče pristope k boju proti socialni izključenosti in revščini, zmanjševanju brezposelnosti in prispevanju k ciljem trajnostnega razvoja Združenih narodov. Zato bi morali biti človekoljubni akterji, kot so fundacije in donatorji, po potrebi vključeni v ukrepe ESS+, če nimajo političnega ali socialnega programa, ki bi bil v navzkrižju z ideali Unije, in sicer zlasti v tiste ukrepe, katerih namen je razvijanje ekosistema trgov socialnih naložb. Sprememba 61 Predlog uredbe Uvodna izjava 34 a (novo) (34a)  Transnacionalno sodelovanje ima znatno dodano vrednost, zato bi ga morale podpirati vse države članice, razen v ustrezno utemeljenih primerih in ob upoštevanju načela sorazmernosti. Prav tako je treba okrepiti vlogo Komisije pri omogočanju izmenjav izkušenj in pri usklajevanju izvajanja ustreznih pobud. Sprememba 62 Predlog uredbe Uvodna izjava 35 a (novo) (35a)   Evropska komisija bi morala povečati sodelovanje držav članic in premalo zastopanih organizacij, tako da čim bolj zmanjša ovire za sodelovanje, vključno z upravnim bremenom za oddajo vlog za financiranje in prejemanje sredstev. Sprememba 63 Predlog uredbe Uvodna izjava 35 b (novo) (35b)   Eden od glavnih ciljev Unije je krepitev zdravstvenih sistemov s podporo digitalni preobrazbi zdravstvenega varstva in posvečanjem pozornosti pacientom ter z razvojem vzdržnega zdravstvenega informacijskega sistema in zagotavljanjem podpore nacionalnim reformam, da bi zagotovili bolj učinkovite, dostopne in odporne zdravstvene sisteme. Sprememba 64 Predlog uredbe Uvodna izjava 36 (36)  Dolgotrajnejše zdravje in aktivnost ljudi ter omogočanje, da prevzamejo aktivno vlogo pri skrbi za lastno zdravje, bodo pozitivno vplivali na zdravje, neenakosti v zdravju, kakovost življenja, produktivnost, konkurenčnost in vključenost, hkrati pa se bo zmanjševal pritisk na nacionalne proračune. Komisija se je zavezala državam članicam pomagati pri doseganju njihovih ciljev trajnostnega razvoja, zlasti cilja 3 „poskrbeti za zdravo življenje in spodbujati splošno dobro počutje v vseh življenjskih obdobjih“17. (36)  Treba si je nenehno prizadevati, da bi izpolnili zahteve iz člena 168 PDEU. Ohranjanje zdravja in aktivnosti vseh ljudi na nediskriminatoren način ter omogočanje, da prevzamejo aktivno vlogo pri skrbi za lastno zdravje, bodo pozitivno vplivali na zdravje, neenakosti v zdravju, kakovost življenja, produktivnost, konkurenčnost in vključenost, hkrati pa se bo zmanjševal pritisk na nacionalne proračune. Podpora inovacijam, ki vplivajo na zdravje, vključno s socialnimi inovacijami, in njihovo priznavanje pomaga pri sprejemanju izziva vzdržnosti v zdravstvenem sektorju v okviru obvladovanja izzivov demografskih sprememb. Poleg tega so ukrepi za zmanjšanje neenakosti na področju zdravja pomembni za doseganje „vključujoče rasti“. Komisija se je zavezala državam članicam pomagati pri doseganju njihovih ciljev trajnostnega razvoja, zlasti cilja 3 „poskrbeti za zdravo življenje in spodbujati splošno dobro počutje v vseh življenjskih obdobjih“17. _________________ _________________ 17 COM(2016)0739. 17 COM(2016)0739. Sprememba 65 Predlog uredbe Uvodna izjava 36 a (novo) (36a)  V skladu z opredelitvijo Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je „zdravje stanje popolne fizične, duševne in družbene dobrobiti in ne zgolj stanje brez bolezni ali šibkosti“. Za izboljšanje zdravja prebivalstva v Uniji je bistveno, da poudarek ne leži le na fizičnem zdravju in socialni blaginji. Po podatkih SZO predstavljajo težave z duševnim zdravjem skoraj 40 % let, preživetih v invalidnosti. Težave z duševnim zdravjem imajo poleg tega širok razpon, so dolgotrajne in razlog za diskriminacijo ter znatno prispevajo k zdravstveni neenakosti. Tudi gospodarska kriza vpliva na dejavnike, ki so odločilni za duševno zdravje, saj se zaščitni dejavniki slabijo, dejavniki tveganja pa krepijo. Sprememba 66 Predlog uredbe Uvodna izjava 37 (37)  Dokazi ter skupne vrednote in načela zdravstvenih sistemov Evropske unije, kot so določeni v sklepih Sveta z dne 2. junija 2006, bi morali podpirati postopke odločanja za načrtovanje in upravljanje inovativnih, učinkovitih in odpornih zdravstvenih sistemov, spodbujanje orodij za zagotavljanje univerzalnega dostopa do kakovostnega zdravstvenega varstva ter prostovoljno izvajanje dobrih praks v širšem obsegu. (37)  Dokazi ter skupne vrednote in načela zdravstvenih sistemov Evropske unije, kot so določeni v sklepih Sveta z dne 2. junija 2006, bi morali podpirati postopke odločanja za načrtovanje in upravljanje inovativnih, učinkovitih in odpornih zdravstvenih sistemov, spodbujanje orodij za zagotavljanje univerzalnega dostopa do kakovostnega zdravstvenega varstva, usmerjenega v človeka, in s tem povezane oskrbe ter prostovoljno izvajanje dobrih praks v širšem obsegu. To vključuje storitve spodbujanja zdravja in preprečevanja bolezni v okviru osnovnega zdravstvenega varstva. Sprememba 67 Predlog uredbe Uvodna izjava 37 a (novo) (37a)  Predhodna programa ukrepov Unije na področju javnega zdravja (2003–2008) in na področju zdravja (2008–2013 ter 2014–2020), ki sta bila vzpostavljena s Sklepoma št. 1786/2002/ES1a in 1350/2007/ES1b ter Uredbo (EU) št. 282/20141c Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: predhodna zdravstvena programa), sta bila pozitivno ocenjena, saj sta prispevala k pomembnemu razvoju in izboljšavam. Sklop ESS+ za zdravje bi moral temeljiti na dosežkih predhodnih programov zdravja. ____________________ 1a Sklep št. 1786/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o sprejetju programa ukrepov Skupnosti na področju javnega zdravja (2003–2008) (UL L 271, 9.10.2002, str. 1). 1b Sklep št. 1350/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o uvedbi drugega programa ukrepov Skupnosti na področju zdravja (2008–2013), (UL L 301, 20.11.2007, str. 3). 1c Uredba (EU) št. 282/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi tretjega programa za ukrepe Unije na področju zdravja (2014–2020) in razveljavitvi Sklepa št. 1350/2007/ES (UL L 86, 21.3.2014, str. 1). Sprememba 68 Predlog uredbe Uvodna izjava 37 b (novo) (37b)   Sklop ESS+ za zdravje bi moral predstavljati sredstvo za spodbujanje ukrepov na področjih, na katerih se kaže dodana vrednost Unije, ki jo je mogoče izkazati na podlagi naslednjega: izmenjava dobre prakse med državami članicami in med regijami; podpiranje mrež za izmenjavo znanja ali vzajemno učenje; spodbujanje kvalifikacije za zdravstvene delavce; obravnavanje čezmejnih nevarnosti za zmanjšanje tveganj in obvladovanje njihovih posledic; reševanje nekaterih vprašanj v zvezi z notranjim trgom, pri katerih ima Unija materialno legitimnost za zagotavljanje visokokakovostnih rešitev v vseh državah članicah; sprostitev inovacijskega potenciala v zdravstvu; ukrepi, ki bi lahko zagotovili sistem za primerljivo spremljanje, da se omogoči informirano odločanje na ravni Unije; izboljšanje učinkovitosti s preprečevanjem izgube sredstev zaradi podvajanja in z optimizacijo uporabe finančnih sredstev. Sprememba 69 Predlog uredbe Uvodna izjava 38 (38)  Sklop ESS+ za zdravje bi moral prispevati k preprečevanju bolezni skozi celotno življenje državljanov Unije in spodbujanju zdravja z obravnavanjem dejavnikov tveganja za zdravje, kot so uživanje tobaka in pasivno kajenje, škodljivo uživanje alkohola, uživanje prepovedanih drog, škoda za zdravje zaradi uživanja drog, nezdrave prehranjevalne navade in telesna neaktivnost, in spodbujati okolje, ki podpira zdrav način življenja ter tako dopolnjevati ukrepe držav članic v skladu z zadevnimi strategijami. Sklop ESS+ za zdravje bi moral vključevati učinkovite modele preprečevanja, inovativne tehnologije ter nove poslovne modele in rešitve, da bi prispeval k inovativnim, učinkovitim in vzdržnim zdravstvenim sistemom držav članic ter olajšal dostop do boljšega in varnejšega zdravstvenega varstva za evropske državljane. (38)  Sklop ESS+ za zdravje bi moral prispevati k preprečevanju bolezni in zgodnjemu odkrivanju skozi celotno življenje ljudi, ki živijo v Uniji, ter spodbujanju zdravja z obravnavanjem dejavnikov tveganja za zdravje, kot so uživanje tobaka, kajenje in pasivno kajenje, škodljivo uživanje alkohola, okoljski dejavniki tveganja za zdravje, uživanje prepovedanih drog in zmanjšanje škode za zdravje zaradi uživanja drog, debelost in nezdrave prehranjevalne navade, tudi povezane z revščino, in telesna neaktivnost, in spodbujati okolje, ki podpira zdrav način življenja, večjo seznanjenost z dejavniki tveganja, dobro oblikovane ukrepe na področju javnega zdravja za zmanjšanje bremena in vpliva okužb in nalezljivih bolezni, ki jih je mogoče preprečiti, tudi s cepljenjem, na celotno zdravje skozi vse življenje ter tako dopolnjevati ukrepe držav članic v skladu z zadevnimi strategijami. V zvezi s tem bi bilo treba posebno pozornost nameniti zdravstvenemu izobraževanju, ker posameznikom in skupnostim pomaga izboljšati zdravje in znanje o tem ter vpliva na njihova stališča. Trenutne izzive na področju zdravja je mogoče učinkovito obravnavati samo s sodelovanjem na ravni Unije in stalnim ukrepanjem Unije na tem področju. Sklop ESS+ za zdravje bi moral podpirati izvajanje ustreznega prava Unije, vključevati učinkovite modele preprečevanja in ozaveščanja, ki dosegajo celotno prebivalstvo, inovativne tehnologije ter nove poslovne modele in rešitve, da bi prispeval k inovativnim, dostopnim, učinkovitim in vzdržnim zdravstvenim sistemom držav članic ter olajšal dostop do boljšega in varnejšega zdravstvenega varstva za prebivalce Unije, ki živijo v urbanih območjih in na podeželju. Sprememba 70 Predlog uredbe Uvodna izjava 38 a (novo) (38a)   Za izvajanje ukrepov v sklopu za zdravje bi morala Evropska komisija podpreti ustanovitev usmerjevalnega odbora za zdravje. Poleg tega bi morala Komisija predlagati načine in metodologijo za usklajevanje z zdravjem povezanih ukrepov s procesom evropskega semestra, v okviru katerega se zdaj lahko priporočijo reforme zdravstvenih sistemov (in drugih socialnih dejavnikov zdravja) za večjo dostopnost in vzdržnost predpisov zdravstvenega varstva in socialne zaščite v državah članicah. Sprememba 71 Predlog uredbe Uvodna izjava 39 (39)  Nenalezljive bolezni so vzrok za več kot 80 % primerov prezgodnje umrljivosti v Uniji, učinkovito preprečevanje pa vključuje več čezmejnih razsežnosti. Evropski parlament in Svet sta vzporedno poudarila potrebo po zmanjšanju javnozdravstvenih posledic resnih čezmejnih nevarnosti za zdravje, kot so nalezljive bolezni ter druge biološke, kemične, okoljske in neznane grožnje, in sicer s podpiranjem pripravljenosti in krepitvijo zmogljivosti odzivanja. (39)  Nenalezljive bolezni so vzrok za več kot 80 % primerov prezgodnje umrljivosti v Uniji, učinkovito preprečevanje pa vključuje več medsektorskih ukrepov in čezmejnih razsežnosti. Evropski parlament in Svet sta vzporedno poudarila potrebo po zmanjšanju javnozdravstvenih posledic resnih čezmejnih nevarnosti za zdravje, kot so nenadne skupne emisije v okolje in njegovo onesnaženje, nalezljive bolezni ter druge biološke, kemične, okoljske in neznane grožnje, in sicer s podpiranjem pripravljenosti in krepitvijo zmogljivosti odzivanja. Sprememba 72 Predlog uredbe Uvodna izjava 39 a (novo) (39a)   Stalne naložbe v inovativne pristope na ravni skupnosti za boj proti čezmejnim boleznim, kot so epidemije virusa HIV/aidsa, tuberkuloze in virusnega hepatitisa, so ključnega pomena, saj je socialna razsežnost teh bolezni pomemben dejavnik, ki vpliva na sposobnost za spopadanje z epidemijami teh bolezni v Uniji in sosednjih državah. Bolj ambiciozno politično vodstvo ter ustrezna tehnična in finančna sredstva za zagotavljanje trajnostnega regionalnega odziva na boj proti virusu HIV/aidsu, tuberkulozi in hepatitisu v Evropi bodo ključnega pomena za doseganje ciljev trajnostnega razvoja v zvezi s temi bolezni. Sprememba 73 Predlog uredbe Uvodna izjava 40 (40)  Za učinkovitost zdravstvenih sistemov in zdravje državljanov je treba zmanjšati breme odpornih okužb in okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo, ter zagotoviti razpoložljivost učinkovitih antimikrobikov. (40)  Za učinkovitost zdravstvenih sistemov in zdravje državljanov je treba zmanjšati breme odpornih okužb in okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo, ter zagotoviti razpoložljivost učinkovitih antimikrobikov, hkrati pa zmanjšati njihovo uporabo in tako preprečevati antimikrobično odpornost. Sprememba 74 Predlog uredbe Uvodna izjava 42 (42)  Glede na specifično naravo nekaterih ciljev, ki jih zajema sklop ESS+ za zdravje, in vrsto ukrepov pod tem sklopom so za izvajanje zadevnih dejavnosti najprimernejši pristojni organi držav članic. Navedene organe, ki jih imenujejo države članice same, bi zato bilo treba šteti za opredeljene upravičence za namen člena [195] [nove finančne uredbe], nepovratna sredstva takim organom pa dodeliti brez predhodne objave razpisov za zbiranje predlogov. (42)  Glede na specifično naravo nekaterih ciljev, ki jih zajema sklop ESS+ za zdravje, in vrsto ukrepov pod tem sklopom so za izvajanje zadevnih dejavnosti najprimernejši pristojni organi držav članic ob dejavni podpori civilne družbe. Navedene organe, ki jih imenujejo države članice same, in poleg njih po potrebi organizacije civilne družbe bi zato bilo treba šteti za opredeljene upravičence za namen člena [195] [nove finančne uredbe], nepovratna sredstva takim organom pa dodeliti brez predhodne objave razpisov za zbiranje predlogov. Sprememba 75 Predlog uredbe Uvodna izjava 42 a (novo) (42a)   Da bi bil program za spremljanje neučinkovitosti in neustreznosti uspešnejši, bi morala Komisija izvajati in uporabljati specifične dejavnike za spremljanje posameznih programov in ukrepov, da bi zagotovila doseganje ciljev programov. Sprememba 76 Predlog uredbe Uvodna izjava 42 b (novo) (42b)   Program ESS+ bi moral odpravljati obstoječe ovire za udeležbo civilne družbe, na primer s poenostavitvijo prijavnih postopkov, omilitvijo finančnih meril, in sicer v nekaterih primerih z opustitvijo zahtevanega odstotka sofinanciranja, pa tudi z opolnomočenjem pacientov, njihovih organizacij in drugih deležnikov prek usposabljanja in izobraževanja. Cilj programa je tudi omogočiti delovanje mrež in organizacij civilne družbe na ravni Unije, ki prispevajo k doseganju njegovih ciljev, vključno z organizacijami na ravni Unije. Sprememba 77 Predlog uredbe Uvodna izjava 42 c (novo) (42c)   Med izvajanjem sklopa ESS+ za zdravje bi bilo treba spoštovati odgovornost držav članic, da določijo svojo zdravstveno politiko ter organizirajo in zagotavljajo zdravstvene storitve in zdravstveno oskrbo. Ob spoštovanju obveznosti iz Pogodb in vloge držav članic kot glavnih sogovornic v postopku odločanja v Uniji bi morali biti v sklop vključeni tudi pristojni organi na podnacionalni ravni, da bi prek njihovega sodelovanja v socialnih politikah v praksi zagotovili učinkovit in trajen učinek zdravstvene politike Unije. Sprememba 78 Predlog uredbe Uvodna izjava 44 (44)  Zdravstvena zakonodaja EU neposredno vpliva na življenje državljanov, učinkovitost in odpornost zdravstvenih sistemov ter dobro delovanje notranjega trga. Regulativni okvir za zdravstvene proizvode in medicinske tehnologije (zdravila, medicinski pripomočki in snovi človeškega izvora) ter zakonodaja o tobaku, pacientovih pravicah pri čezmejnem zdravstvenem varstvu in resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje so bistveni za varovanje zdravja v EU. Pravno urejanje pa tudi izvajanje in izvrševanje morajo slediti napredku na področju inovacij in raziskav ter družbenim spremembah na tem področju, hkrati pa izpolnjevati zdravstvene cilje. Zato je treba stalno razvijati dokazno podlago, potrebno za izvajanje zakonodaje take znanstvene narave. (44)  Zdravstvena zakonodaja EU neposredno vpliva na življenje državljanov, učinkovitost in odpornost zdravstvenih sistemov ter dobro delovanje notranjega trga. Regulativni okvir za zdravstvene proizvode in medicinske tehnologije (zdravila, medicinski pripomočki in snovi človeškega izvora) ter zakonodaja o tobaku, pacientovih pravicah pri čezmejnem zdravstvenem varstvu in resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje so bistveni za varovanje zdravja v EU. Poleg tega imajo številni drugi pravni akti Unije velik vpliv na zdravje, na primer predpisi v zvezi z živili in njihovim označevanjem, onesnaževanjem zraka, endokrinimi motilci in pesticidi. V nekaterih primerih skupen vpliv dejavnikov tveganja za okolje ni jasno razviden, to pa lahko privede do nesprejemljivih tveganj za zdravje državljanov. Sprememba 79 Predlog uredbe Uvodna izjava 44 a (novo) (44a)   Uredba, ki vpliva na zdravje, pa tudi njeno izvajanje in izvrševanje bi morali slediti napredku na področju inovacij in raziskav ter družbenim spremembam na tem področju, hkrati pa morajo temeljiti na previdnostnem načelu, kot je zapisano v Pogodbah. Zato je treba stalno graditi zbirko dokazov, potrebno za izvajanje zakonodaje, ki je tako močno povezana z znanostjo. Da pa bi zagotovili možnost neodvisnega pregleda in tako ponovno pridobili zaupanje javnosti v postopke Unije, pa tudi, ker je zaradi narave teh dokazov njihova razpoložljivost v javnem interesu, je treba zagotoviti najvišjo raven preglednosti. Sprememba 80 Predlog uredbe Uvodna izjava 44 b (novo) (44b)   Z izzivi, povezani z zdravjem, se ne more spoprijeti zdravstveni sektor sam, saj je zdravstveno stanje odvisno od več dejavnikov zunaj njega. Kot je navedeno v Maastrichtski in Amsterdamski pogodbi, je torej upoštevanje zdravja v vseh politikah pomembno za sposobnost Unije, da se sooča s prihodnjimi izzivi. Vendar je eden od največjih izzivov, s katerimi se trenutno srečuje evropski zdravstveni sektor, ta, da bi se drugi sektorji zavedli vpliva svojih odločitev na zdravje in v svoje politike vključili obravnavo zdravja. Pomemben napredek na področju zdravja je bil doslej zabeležen v politikah sektorjev, kot so izobraževanje, promet, prehrana, kmetijstvo, delo ali načrtovanje. Na področju zdravja srca so na primer zabeležene pomembne izboljšave zaradi sprememb politik in predpisov v zvezi s kakovostjo živil, povečanjem telesne dejavnosti in zmanjšanjem kajenja. Sprememba 81 Predlog uredbe Uvodna izjava 46 (46)  Glede na pomembnost boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije za uresničevanje Pariškega sporazuma in ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov bo ta uredba prispevala k vključevanju podnebnih ukrepov v politike Unije in doseganju krovnega cilja, da se 25 % proračunskih odhodkov EU nameni podpiranju podnebnih ciljev. Med pripravo in izvajanjem se bodo opredelili relevantni ukrepi, ki bodo ponovno ocenjeni pri vmesni oceni. (46)  Glede na pomembnost boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije za uresničevanje Pariškega sporazuma in ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov bo ta uredba prispevala k vključevanju podnebnih ukrepov v politike Unije in doseganju krovnega cilja, da bi bilo v obdobju večletnega finančnega okvira 2021–2027 od proračunskih odhodkov EU 25 % namenjenih podpiranju podnebnih ciljev in doseganju letnega cilja v višini 30 %, ki naj bi ga uresničili čim prej, najkasneje pa do leta 2027. Med pripravo in izvajanjem se bodo opredelili relevantni ukrepi, ki bodo ponovno ocenjeni pri vmesni oceni. Sprememba 82 Predlog uredbe Uvodna izjava 47 (47)  V skladu s členom [94 Sklepa Sveta 2013/755/EU19] so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih (v nadaljnjem besedilu: ČDO) upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji sklopov za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevni ČDO povezan. (47)  V skladu s členom [94 Sklepa Sveta 2013/755/EU19] so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih (v nadaljnjem besedilu: ČDO) upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji sklopov za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevni ČDO povezan. Program bo moral upoštevati posebne omejitve, s katerimi se srečujejo posamezniki in subjekti s sedežem na teh ozemljih, da se jim omogoči dejanski dostop do navedenih sklopov. __________________ __________________ 19 Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1). 19 Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1). Sprememba 83 Predlog uredbe Uvodna izjava 48 (48)  Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko v programih Unije sodelujejo v okviru sodelovanja, vzpostavljenega na podlagi Sporazuma EGP, ki določa izvajanje programov s sklepom na podlagi navedenega sporazuma. V to uredbo bi bilo treba vključiti posebno določbo, da se odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam in Evropskemu računskemu sodišču podelijo potrebne pravice in dostop za celovito izvrševanje njihovih pristojnosti. (48)  Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko ob spoštovanju vseh ustreznih pravil in predpisov sodelujejo v programih Unije v okviru sodelovanja, vzpostavljenega s Sporazumom EGP, ki določa, da se programi izvajajo s sklepom na podlagi navedenega sporazuma. V to uredbo bi bilo treba vključiti posebno določbo, da se odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam in Evropskemu računskemu sodišču podelijo potrebne pravice in dostop za celovito izvrševanje njihovih pristojnosti. Sprememba 84 Predlog uredbe Uvodna izjava 50 a (novo) (50a)   Pomembno je zagotoviti gospodarno in pravično finančno upravljanje sklada, da bi se izvajal na kar najbolj jasen, učinkovit in uporabnikom prijazen način, hkrati pa zagotoviti pravno varnost in dostopnost za vse udeležence. Ker se dejavnosti v okviru ESS+ izvajajo na podlagi deljenega upravljanja, države članice ne bi smele dodajati novih pravil ali jih sproti spreminjati, saj bi to otežilo uporabo sredstev za upravičence in bi lahko povzročilo zamude pri plačilu računov. Sprememba 85 Predlog uredbe Uvodna izjava 51 (51)  Ker ciljev te uredbe, namreč krepitve učinkovitosti trgov dela in spodbujanja dostopa do kakovostne zaposlitve, povečevanja dostopnosti in kakovosti izobraževanja in usposabljanja, spodbujanja socialnega vključevanja in zdravja ter zmanjševanja revščine, ter ukrepov pod sklopoma za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev. (51)  Ker ciljev te uredbe, namreč krepitve učinkovitosti in pravičnosti trgov dela in spodbujanja dostopa do kakovostne zaposlitve, povečevanja dostopnosti in kakovosti izobraževanja, usposabljanja in oskrbe, spodbujanja socialnega vključevanja, enakih možnosti in zdravja ter izkoreninjenja revščine, ter ukrepov pod sklopoma za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev. Sprememba 86 Predlog uredbe Člen 1 Člen 1 Člen 1 Predmet urejanja Predmet urejanja Ta uredba vzpostavlja Evropski socialni sklad plus (ESS+). Ta uredba vzpostavlja Evropski socialni sklad plus (ESS+). ESS+ zajema tri področja delovanja: sklop v okviru deljenega upravljanja, sklop za zaposlovanje in socialne inovacije ter sklop za zdravje. V Uredbi so določeni cilji ESS+, proračun za obdobje 2021–2027, metode izvajanja, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja. V tej uredbi so določeni cilji ESS+, proračun za obdobje 2021–2027, metode izvajanja, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja, ki dopolnjujejo splošna pravila iz Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah], ki veljajo za ESS+. Sprememba 87 Predlog uredbe Člen 2 Člen 2 Člen 2 Opredelitev pojmov Opredelitev pojmov 1.  V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov: 1.  V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov: (1)  „spremljevalni ukrepi“ pomeni dejavnosti, ki se zagotavljajo poleg razdeljevanja hrane in/ali osnovne materialne pomoči z namenom odpravljanja socialne izključenosti, kot so napotitev na socialne storitve in zagotavljanje takih storitev ali svetovanje glede upravljanja proračuna gospodinjstva; (1)  „spremljevalni ukrepi“ pomeni dejavnosti, ki se zagotavljajo poleg razdeljevanja hrane in/ali osnovne materialne pomoči z namenom odpravljanja socialne izključenosti in izkoreninjenja revščine, kot so napotitev na socialne storitve in psihološko podporo in zagotavljanje takih storitev, zagotavljanje ustreznih informacij o javnih storitvah ali svetovanje glede upravljanja proračuna gospodinjstva; (2)  „pridružena država“ pomeni tretjo državo, ki je podpisnica sporazuma z Unijo, ki omogoča njeno sodelovanje v sklopih ESS+ za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje v skladu s členom 30; (2)  „pridružena država“ pomeni tretjo državo, ki je podpisnica sporazuma z Unijo, ki omogoča njeno sodelovanje v sklopih ESS+ za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje v skladu s členom 30; (3)  „osnovna materialna pomoč“ pomeni blago, ki zadovoljuje osnovne potrebe osebe za dostojno življenje, kot so oblačila, higienski pripomočki in šolske potrebščine; (3)  „osnovna materialna pomoč“ pomeni blago, ki zadovoljuje osnovne potrebe osebe za dostojno življenje, kot so oblačila, higienski pripomočki, vključno z ženskimi higienskimi proizvodi, in šolske potrebščine; (4)  „operacija mešanega financiranja“ pomeni ukrepe, ki se podpirajo iz proračuna EU, med drugim v okviru mehanizmov mešanega financiranja iz člena 2(6) finančne uredbe, ki združujejo nepovratne oblike podpore in/ali finančne instrumente iz proračuna EU s povratnimi oblikami podpore iz razvojnih institucij ali drugih javnih finančnih institucij, pa tudi iz komercialnih finančnih institucij in od vlagateljev; (4)  „operacija mešanega financiranja“ pomeni ukrepe, ki se podpirajo iz proračuna EU, med drugim v okviru mehanizmov mešanega financiranja iz člena 2(6) finančne uredbe, ki združujejo nepovratne oblike podpore in/ali finančne instrumente iz proračuna EU s povratnimi oblikami podpore iz razvojnih institucij ali drugih javnih finančnih institucij, pa tudi iz komercialnih finančnih institucij in od vlagateljev; (5)  „skupni kazalniki neposrednih rezultatov“ pomeni skupne kazalnike rezultatov, ki kažejo učinke v štirih tednih od dneva, ko udeleženec zapusti operacijo (datum izstopa); (5)  „skupni kazalniki neposrednih rezultatov“ pomeni skupne kazalnike rezultatov, ki kažejo učinke v štirih tednih od dneva, ko udeleženec zapusti operacijo (datum izstopa); (6)  „skupni kazalniki dolgoročnejših rezultatov“ pomeni skupne kazalnike rezultatov, ki kažejo učinke šest mesecev po tem, ko udeleženec zapusti operacijo; (6)  „skupni kazalniki dolgoročnejših rezultatov“ pomeni skupne kazalnike rezultatov, ki kažejo učinke šest in dvanajst mesecev po tem, ko udeleženec zapusti operacijo; (7)  „stroški nakupa hrane in/ali osnovne materialne pomoči“ pomeni dejanske stroške, ki jih ima z nakupom hrane in/ali osnovne materialne pomoči upravičenec in niso omejeni na ceno hrane in/ali osnovne materialne pomoči; (7)  „stroški nakupa hrane in/ali osnovne materialne pomoči“ pomeni dejanske stroške, ki jih ima z nakupom hrane in/ali osnovne materialne pomoči upravičenec in niso omejeni na ceno hrane in/ali osnovne materialne pomoči; (7a)  „čezmejna partnerstva“ v sklopu za zaposlovanje in socialne inovacije pomenijo stalne strukture sodelovanja med javnimi službami za zaposlovanje, civilno družbo ali socialnimi partnerji v vsaj dveh državah članicah; (8)  „končni prejemnik“ pomeni najbolj ogroženo osebo ali osebe, ki prejemajo podporo iz člena 4(1)(xi); (8)  „končni prejemnik“ pomeni najbolj ogroženo osebo ali osebe, ki prejemajo podporo iz člena 4(1)(xi); (9)  „zdravstvena kriza“ pomeni kakršno koli krizo, ki običajno velja za nevarnost in ima zdravstveno razsežnost ter zaradi katere je potrebno nujno ukrepanje organov v negotovih razmerah; (9)  „zdravstvena kriza“ pomeni kakršno koli krizo, ki običajno velja za nevarnost in ima zdravstveno razsežnost ter zaradi katere je potrebno nujno ukrepanje organov v negotovih razmerah; (10)  „pravni subjekt“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ustanovljeno in priznano kot tako v skladu z nacionalnim pravom, pravom Unije ali mednarodnim pravom, ki ima pravno osebnost in lahko v svojem imenu uveljavlja pravice in prevzema obveznosti; (10)  „pravni subjekt“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ustanovljeno in priznano kot tako v skladu z nacionalnim pravom, pravom Unije ali mednarodnim pravom, ki ima pravno osebnost in lahko v svojem imenu uveljavlja pravice in prevzema obveznosti; (11)  „mikrofinanciranje“ vključuje jamstva, mikroposojila, lastniški kapital in navidezni lastniški kapital skupaj s spremljajočimi storitvami za razvoj podjetij, kot so individualno svetovanje, usposabljanje in mentorstvo, ki so razširjeni na osebe in mikropodjetja, ki imajo težave pri dostopanju do posojila za namen poklicnih dejavnosti in/ali dejavnosti, ki ustvarjajo prihodke; (11)  „mikrofinanciranje“ vključuje jamstva, mikroposojila, lastniški kapital in navidezni lastniški kapital skupaj s spremljajočimi storitvami za razvoj podjetij, kot so individualno svetovanje, usposabljanje in mentorstvo, ki so razširjeni na osebe in mikropodjetja, ki imajo težave pri dostopanju do posojila za namen poklicnih dejavnosti in/ali dejavnosti, ki ustvarjajo prihodke; (12)  „mikropodjetje“ pomeni podjetje z manj kot 10 zaposlenimi in letnim prometom ali bilanco stanja, ki ne presega 2 000 000 EUR; (12)  „mikropodjetje“ pomeni podjetje z manj kot 10 zaposlenimi in letnim prometom ali bilanco stanja, ki ne presega 2 000 000 EUR; (13)  „najbolj ogrožene osebe“ pomeni fizične osebe, bodisi posameznike, družine, gospodinjstva ali skupine takih oseb, katerih potreba po pomoči je določena na podlagi objektivnih meril, ki jih opredelijo pristojni nacionalni organi v posvetovanju z ustreznimi zainteresiranimi stranmi, pri čemer se preprečijo nasprotja interesov, ter katere odobrijo navedeni pristojni nacionalni organi in lahko zajemajo elemente, ki omogočajo osredotočanje na najbolj ogrožene osebe na nekaterih geografskih območjih; (13)  „najbolj ogrožene osebe“ pomeni fizične osebe, bodisi posameznike, družine, gospodinjstva ali skupine takih oseb, tudi otrok in brezdomcev, katerih potreba po pomoči je določena na podlagi objektivnih meril, ki jih opredelijo pristojni nacionalni organi v posvetovanju z ustreznimi deležniki, pri čemer se preprečijo nasprotja interesov, ter katere odobrijo navedeni pristojni nacionalni organi in lahko zajemajo elemente, ki omogočajo osredotočanje na najbolj ogrožene osebe na nekaterih geografskih območjih; (14)  „referenčna vrednost“ pomeni vrednost za določanje ciljev za skupne kazalnike rezultatov in kazalnike rezultatov za posamezne programe, ki temelji na obstoječih ali predhodnih podobnih ukrepih; (14)  „referenčna vrednost“ pomeni vrednost za določanje ciljev za skupne kazalnike rezultatov in kazalnike rezultatov za posamezne programe, ki temelji na obstoječih ali predhodnih podobnih ukrepih; (15)  „socialno podjetje“ pomeni podjetje ne glede na pravno obliko, ali fizično osebo, ki: (15)  „socialno podjetje“ pomeni podjetje socialnega gospodarstva ne glede na pravno obliko, ali fizično osebo, ki: (a)  ima v skladu s svojimi pravili, statuti ali drugimi pravnimi dokumenti, iz katerih lahko izhaja odgovornost na podlagi pravil države članice, kjer ima sedež, za glavni socialni cilj doseganje merljivih, pozitivnih socialnih učinkov namesto ustvarjanja dobička za druge namene ter ki zagotavlja storitve ali izdelke, ki ustvarjajo socialni donos, in/ali uporablja metode proizvodnje izdelkov ali opravljanja storitev, ki izpolnjujejo socialne cilje; (a)  ima v skladu s svojimi pravili, statuti ali drugimi pravnimi dokumenti, iz katerih lahko izhaja odgovornost na podlagi pravil države članice, kjer ima sedež, za glavni socialni cilj doseganje merljivih, pozitivnih socialnih, pa tudi okoljskih učinkov namesto ustvarjanja dobička za druge namene ter ki zagotavlja storitve ali izdelke, ki ustvarjajo socialni donos, in/ali uporablja metode proizvodnje izdelkov ali opravljanja storitev, ki izpolnjujejo socialne cilje; (b)  svoje dobičke uporablja najprej in predvsem za doseganje svojega glavnega socialnega cilja ter ima vnaprej določene postopke in pravila za kakršno koli razdelitev dobička, ki zagotavljajo, da taka razdelitev ne spodkopava glavnega socialnega cilja; (b)  večino dobičkov ponovno vloži najprej in predvsem v doseganje svojega glavnega socialnega cilja ter ima vnaprej določene postopke in pravila za kakršno koli razdelitev dobička, ki zagotavljajo, da taka razdelitev ne spodkopava glavnega socialnega cilja; (c)  se upravlja podjetniško, odgovorno in pregledno, predvsem z vključevanjem delavcev, strank in zainteresiranih strani, na katere vplivajo njegove poslovne dejavnosti; (c)  se upravlja podjetniško, demokratično, participativno, odgovorno in pregledno, predvsem z vključevanjem delavcev, strank in deležnikov, na katere vplivajo njegove poslovne dejavnosti; (15a)  „podjetje socialnega gospodarstva“ pomeni različne vrste podjetij in subjektov socialnega gospodarstva, kot so zadruge, vzajemne družbe, združenja, fundacije, socialna podjetja in druge oblike podjetij, ki jih urejajo zakoni posameznih držav članic in ki temeljijo na nadrejenosti posameznih in socialnih ciljev v odnosu do kapitala, demokratičnega upravljanja, solidarnosti in ponovnega vlaganja večine dobičkov ali presežkov; (16)  „socialne inovacije“ pomeni dejavnosti, ki imajo socialne cilje in uporabljajo sredstva socialne narave, ter zlasti tiste, ki se nanašajo na razvoj in uresničevanje novih zamisli (glede izdelkov, storitev in modelov), ki hkrati izpolnjujejo socialne potrebe in ustvarjajo nove socialne odnose ali sodelovanje, s čimer so koristne za družbo in spodbujajo njeno zmožnost za ukrepanje; (16)  „socialne inovacije“ pomeni dejavnosti, tudi skupne, ki imajo socialne cilje in uporabljajo sredstva socialne narave, ter zlasti tiste, ki se nanašajo na razvoj in uresničevanje novih zamisli (glede izdelkov, storitev, praks in modelov), ki hkrati izpolnjujejo socialne potrebe in ustvarjajo nove socialne odnose ali sodelovanje, tudi med javnostjo, organizacijami tretjega sektorja, kot so prostovoljne organizacije in organizacije skupnosti, in podjetji socialnega gospodarstva, s čimer so koristne za družbo in spodbujajo njeno zmožnost za ukrepanje; (17)  „socialno eksperimentiranje“ pomeni ukrepe politike, ki ponujajo inovativne odgovore na socialne potrebe in se izvajajo v majhnem obsegu in v pogojih, ki omogočajo, da se njihov učinek izmeri, preden se izvedejo v drugih kontekstih ali v širšem obsegu, če so rezultati prepričljivi; (17)  „socialno eksperimentiranje“ pomeni ukrepe politike, ki ponujajo inovativne odgovore na socialne potrebe in se izvajajo v majhnem obsegu in v pogojih, ki omogočajo, da se njihov učinek izmeri, preden se izvedejo v drugih kontekstih, tudi v geografskem in sektorskem kontekstu, ali v širšem obsegu, če so rezultati prepričljivi; (18)  „ključne kompetence“ pomeni znanje, spretnosti in kompetence, ki jih potrebujejo vsi posamezniki v katerem koli obdobju svojega življenja za osebno izpolnitev in razvoj, zaposlovanje, socialno vključenost in aktivno državljanstvo. Ključne kompetence so: pismenost; večjezičnost; matematična, naravoslovna, tehniška in inženirska kompetenca; digitalna kompetenca; osebnostna, socialna in učna kompetenca; državljanska kompetenca; podjetnostna kompetenca; kulturna zavest in izražanje; (18)  „ključne kompetence“ pomeni znanje, spretnosti in kompetence, ki jih potrebujejo vsi posamezniki v katerem koli obdobju svojega življenja za osebno izpolnitev in razvoj, zaposlovanje, socialno vključenost in aktivno državljanstvo. Ključne kompetence so: pismenost; večjezičnost; matematična, naravoslovna, tehniška, umetniška in inženirska kompetenca; digitalna kompetenca; mediji; osebnostna, socialna in učna kompetenca; državljanska kompetenca; podjetnostna kompetenca; (med)kulturna zavest in izražanje ter kritično mišljenje; (19)  „tretja država“ pomeni državo, ki ni članica Evropske unije. (19)  „tretja država“ pomeni državo, ki ni članica Evropske unije; (19a)  „prikrajšane skupine“ pomeni ciljne skupine z velikim deležem ljudi, ki se soočajo z revščino, diskriminacijo ali socialno izključenostjo oziroma jim to grozi, med drugim tudi etnične manjšine, kot so Romi, državljane tretjih držav, vključno z migranti, starejše osebe, otroke, starše samohranilce, invalide ali osebe s kroničnimi boleznimi; (19b)  „vseživljenjsko učenje“ pomeni učenje v vseh oblikah (formalno, neformalno in priložnostno), ki poteka v vseh življenjskih obdobjih, vključno s predšolsko vzgojo, splošnim izobraževanjem, poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem, visokošolskim izobraževanjem ter izobraževanjem odraslih, in katerega posledica je izboljšanje znanja, spretnosti, sposobnosti in možnosti za udeležbo v družbi; 2.  Opredelitve iz člena [2] [prihodnje uredbe o skupnih določbah] se uporabljajo tudi za sklop ESS+ v okviru deljenega upravljanja. 2.  Opredelitve iz člena [2] [prihodnje uredbe o skupnih določbah] se uporabljajo tudi za sklop ESS+ v okviru deljenega upravljanja. 2a.  Opredelitve pojmov iz člena 2 Uredbe (EU) št. 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije1a, se uporabljajo tudi za sklop za zaposlovanje in socialne inovacije ter sklop za zdravje v okviru neposrednega in posrednega upravljanja. ________________ 1a Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1). Sprememba 88 Predlog uredbe Člen 3 Člen 3 Člen 3 Splošni cilji in metode izvajanja Splošni cilji in metode izvajanja Cilj ESS+ je države članice podpirati pri zagotavljanju visokih stopenj zaposlenosti, pravične socialne zaščite ter usposobljene in odporne delovne sile, pripravljene na prihodnji svet dela, v skladu z načeli evropskega stebra socialnih pravic, ki so ga Evropski parlament, Svet in Komisija razglasili 17. novembra 2017. ESS+ Unijo in države članice na nacionalni, regionalni in lokalni ravni podpira pri zagotavljanju vključujoče družbe, visokih stopenj kakovostnih zaposlitev, ustvarjanja delovnih mest, kakovostnega in vključujočega izobraževanja in usposabljanja, enakih možnosti, izkoreninjanja revščine, tudi revščine otrok, socialne vključenosti, socialne kohezije, socialne zaščite ter usposobljene in odporne delovne sile, pripravljene na prihodnji svet dela. ESS+ je skladen s Pogodbama Evropske unije in Listino ter izpolnjuje načela iz evropskega stebra socialnih pravic, ki so ga 17. novembra 2017 razglasili Evropski parlament, Svet in Evropska komisija in s tem prispevali k ciljem Unije glede krepitve ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v skladu s členom 174 PDEU in zavezi Unije in njenih držav članic, da bodo izpolnile cilje trajnostnega razvoja in zaveze, sprejete v okviru Pariškega sporazuma. ESS+ podpira in dopolnjuje politike držav članic ter povečuje njihovo vrednost, da se zagotovijo enake možnosti, dostop do trga dela, pravični delovni pogoji, socialna zaščita in vključevanje ter visoka raven varovanja zdravja ljudi. ESS+ podpira in dopolnjuje politike držav članic ter povečuje njihovo vrednost, da se zagotovijo enake možnosti, enak dostop do trga dela, vseživljenjsko učenje, visokokakovostni delovni pogoji, socialna zaščita, vključevanje in vključenost, izkoreninjenje revščine, tudi revščine otrok, vlaganje v otroke in mlade, nediskriminacija, enakost spolov, dostop do osnovnih storitev ter visoka raven varovanja zdravja ljudi. Izvaja se: Izvaja se: a)  v okviru deljenega upravljanja za del pomoči, ki ustreza specifičnim ciljem iz člena 4(1) („sklop ESS+ v okviru deljenega upravljanja“), in a)  v okviru deljenega upravljanja za del pomoči, ki ustreza specifičnim ciljem iz člena 4(1) („sklop ESS+ v okviru deljenega upravljanja“), in b)  v okviru neposrednega in posrednega upravljanja za del pomoči, ki ustreza ciljem iz členov 4(1) in 23 („sklop za zaposlovanje in socialne inovacije“), ter za del pomoči, ki ustreza ciljem iz členov 4(1) in (3) ter 26 („sklop za zdravje“). b)  v okviru neposrednega in posrednega upravljanja za del pomoči, ki ustreza ciljem iz členov 4(1) in 23 („sklop za zaposlovanje in socialne inovacije“), ter za del pomoči, ki ustreza ciljem iz členov 4(1) in (3) ter 26 („sklop za zdravje“). Sprememba 89 Predlog uredbe Člen 4 Člen 4 Člen 4 Specifični cilji Specifični cilji 1.  ESS+ podpira naslednje specifične cilje na področjih politik zaposlovanja, izobraževanja, socialnega vključevanja in zdravja, s čimer prispeva tudi k cilju politike za „Bolj socialno Evropo – izvajanje evropskega stebra socialnih pravic“ iz člena [4] [prihodnje uredbe o skupnih določbah]: 1.  ESS+ podpira naslednje specifične cilje na področjih politik zaposlovanja, izobraževanja, mobilnosti, socialnega vključevanja, izkoreninjanja lakote in zdravja, s čimer prispeva tudi k cilju politike za „Bolj socialno Evropo – izvajanje evropskega stebra socialnih pravic“ iz člena [4] [prihodnje uredbe o skupnih določbah]: (i)  izboljšanje dostopa do zaposlitve za vse iskalce zaposlitve, zlasti mlade in dolgotrajno brezposelne, ter neaktivne osebe, spodbujanje samozaposlovanja in socialnega gospodarstva; (i)  izboljšanje dostopa do kakovostne zaposlitve in aktivacijske ukrepe za vse iskalce zaposlitve, zlasti posebne ukrepe za mlade, predvsem prek izvajanja jamstva za mlade, za dolgotrajno brezposelne, gospodarsko neaktivne osebe in prikrajšane skupine s poudarkom na osebah, ki so najbolj oddaljene od trga dela, ter spodbujanje zaposlovanja, samozaposlovanja, podjetništva in socialnega gospodarstva; (ii)  posodabljanje institucij in služb trga dela za oceno in predvidevanje potreb po spretnostih ter zagotavljanje pravočasne in prilagojene pomoči in podpore pri usklajevanju ponudbe in povpraševanja, prehodov in mobilnosti na trgu dela; (ii)  posodabljanje institucij in služb trga dela za oceno in predvidevanje potreb po spretnostih ter zagotavljanje pravočasne in prilagojene pomoči in podpore pri usklajevanju ponudbe in povpraševanja, prehodov in mobilnosti na trgu dela; (iii)  spodbujanje udeležbe žensk na trgu dela, boljše usklajenosti poklicnega in zasebnega življenja, vključno z dostopom do otroškega varstva, zdravega in dobro prilagojenega delovnega okolja, ki odpravlja tveganja za zdravje, prilagajanja delavcev, podjetij in podjetnikov na spremembe ter aktivnega in zdravega staranja; (iii)  spodbujanje udeležbe žensk na trgu dela in poklicnega napredovanja, spodbujanje načela enakega plačila za enako delo, boljše usklajenosti poklicnega in zasebnega življenja s posebnim poudarkom na starših samohranilcih, vključno z dostopom do cenovno dostopnega, vključujočega in kakovostnega otroškega varstva, predšolske vzgoje, oskrbe starejših in drugih storitev oskrbe ter podpore; spodbujanje zdravega in dobro prilagojenega delovnega okolja, ki odpravlja tveganja za zdravje in bolezen, prilagajanja delavcev, podjetij in podjetnikov na spremembe, poklicne preusmeritve ter aktivnega in zdravega staranja; (iv)  povečanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja ter njihove relevantnosti za potrebe trgov dela, da se podpre pridobivanje ključnih kompetenc, vključno z digitalnimi spretnostmi; (iv)  povečanje kakovosti, možnosti za vključevanje in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja ter njihove relevantnosti za potrebe trgov dela, da se podpre pridobivanje ključnih kompetenc, vključno s podjetniškimi in digitalnimi spretnostmi, priznavanje neformalnega in priložnostnega učenja, da se spodbudi e-vključevanje in olajša prehod iz izobraževanja v zaposlitev, da se upoštevajo socialne in gospodarske zahteve; (v)  spodbujanje enakopravnega dostopa do kakovostnega in vključujočega izobraževanja in usposabljanja ter dokončanja takega izobraževanja in usposabljanja, zlasti za prikrajšane skupine, in sicer od predšolske vzgoje in varstva prek splošnega izobraževanja ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja do terciarne ravni ter izobraževanja odraslih, vključno z olajševanjem učne mobilnosti za vse; (v)  spodbujanje enakopravnega dostopa do visokokakovostnega, cenovno dostopnega in vključujočega izobraževanja in usposabljanja ter dokončanja takega izobraževanja in usposabljanja, zlasti za prikrajšane skupine oskrbovalcev, in sicer od predšolske vzgoje in varstva prek splošnega izobraževanja ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja do terciarne ravni ter izobraževanja odraslih, obravnavanje zgodnjega opuščanja šolanja, spodbujanje uvedbe sistemov dualnega usposabljanja, vajeništva, učne mobilnosti za vse in dostopnosti za invalide; (vi)  spodbujanje vseživljenjskega učenja, zlasti prožnih možnosti za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo za vse, ob upoštevanju digitalnih spretnosti, boljše predvidevanje sprememb in zahtev po novih spretnostih na podlagi potreb trga dela, olajševanje kariernih prehodov in spodbujanje poklicne mobilnosti; (vi)  spodbujanje vseživljenjskega učenja, zlasti prožnih možnosti za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo za vse, ob upoštevanju podjetniških in digitalnih spretnosti, boljše predvidevanje sprememb in zahtev po novih spretnostih na podlagi potreb trga dela, olajševanje kariernih prehodov in spodbujanje poklicne mobilnosti in polne udeležbe v družbi; (vii)  pospeševanje aktivnega vključevanja za spodbujanje enakih možnosti in aktivne udeležbe ter povečevanje zaposljivosti; (vii)  pospeševanje aktivnega vključevanja za spodbujanje enakih možnosti, nediskriminacije in aktivne udeležbe ter povečevanje zaposljivosti, zlasti za prikrajšane skupine; (viii)  spodbujanje socialno-ekonomskega vključevanja državljanov tretjih držav in marginaliziranih skupnosti, kot so Romi; (viii)  spodbujanje dolgoročnega socialno-ekonomskega vključevanja državljanov tretjih držav, tudi migrantov; (viiia) boj proti diskriminaciji in spodbujanje socialno-ekonomskega vključevanja marginaliziranih skupnosti, kot so Romi; (ix)  krepitev enakopravnega in pravočasnega dostopa do kakovostnih, vzdržnih in cenovno ugodnih storitev; posodabljanje sistemov socialne zaščite, vključno s spodbujanjem dostopa do socialne zaščite; izboljšanje dostopnosti, učinkovitosti in odpornosti zdravstvenih sistemov in storitev dolgotrajne oskrbe; (ix)  krepitev enakopravnega in pravočasnega dostopa do kakovostnih, vzdržnih, dostopnih in cenovno ugodnih storitev, vključno s storitvami za dostop do stanovanj in storitvami zdravstvene oskrbe, usmerjene v posameznika, in z njimi povezane oskrbe; posodabljanje institucij socialne varnosti, javnih služb za zaposlovanje, sistemov socialne zaščite in socialne vključenosti, vključno s spodbujanjem dostopa do enake socialne zaščite, s posebnim poudarkom na otrocih in prikrajšanih skupinah ter najbolj ogroženih osebah; izboljšanje dostopnosti, tudi za invalide, učinkovitosti in odpornosti zdravstvenih sistemov in storitev dolgotrajne oskrbe; (ixa)  izboljšanje dostopnosti za invalide, da se poveča njihovo vključevanje v zaposlovanje, izobraževanje in usposabljanje; (x)  spodbujanje socialnega vključevanja oseb, izpostavljenih tveganju revščine ali socialne izključenosti, vključno z najbolj ogroženimi in otroki; (x)  spodbujanje socialnega vključevanja oseb, izpostavljenih tveganju revščine in/ali socialne izključenosti ali živečih v takšnih razmerah, vključno z najbolj ogroženimi in otroki; (xi)  odpravljanje materialne prikrajšanosti z zagotavljanjem hrane in/ali osnovne materialne pomoči najbolj ogroženim, vključno s spremljevalnimi ukrepi. (xi)  odpravljanje materialne prikrajšanosti z zagotavljanjem hrane in/ali osnovne materialne pomoči najbolj ogroženim, vključno s spremljevalnimi ukrepi, da se zagotovi njihova socialna vključenost, s poudarkom na otrocih v ranljivem položaju. 2.  Z ukrepi, izvedenimi pod sklopom ESS+ v okviru deljenega upravljanja za doseganje specifičnih ciljev iz odstavka 1, ESS+ prispeva tudi k drugim ciljem politik iz člena [4] [prihodnje uredbe o skupnih določbah], zlasti glede: 2.  Z ukrepi, izvedenimi pod sklopom ESS+ v okviru deljenega upravljanja za doseganje specifičnih ciljev iz odstavka 1, je namen ESS+ prispevati tudi k drugim ciljem politik iz člena [4] [prihodnje uredbe o skupnih določbah], zlasti glede: 1.  pametnejše Evrope z razvojem spretnosti za pametno specializacijo in spretnosti za ključne omogočitvene tehnologije, industrijsko tranzicijo, sektorskim sodelovanjem na področju spretnosti in podjetništva, usposabljanjem raziskovalcev, dejavnostmi mreženja in partnerstvi med visokošolskimi institucijami, institucijami poklicnega izobraževanja in usposabljanja, raziskovalnimi in tehnološkimi središči ter podjetji in grozdi, podporo mikro, malim in srednjim podjetjem ter socialnemu gospodarstvu; 1.  pametnejše Evrope z razvojem spretnosti za pametno specializacijo in spretnosti za ključne omogočitvene tehnologije, industrijsko tranzicijo, sektorskim sodelovanjem na področju spretnosti in podjetništva, usposabljanjem raziskovalcev, dejavnostmi mreženja in partnerstvi med visokošolskimi institucijami, institucijami poklicnega izobraževanja in usposabljanja, raziskovalnimi in tehnološkimi središči, zdravstvenimi ustanovami ter podjetji in grozdi, podporo mikro, malim in srednjim podjetjem ter socialnemu gospodarstvu, pri čemer se upoštevajo zakoni in okviri socialnega gospodarstva, vzpostavljeni v državah članicah; 2.  bolj zelene, nizkoogljične Evrope prek izboljšanja sistemov izobraževanja in usposabljanja za prilagoditev spretnosti in kvalifikacij, izpopolnjevanja za vse, vključno z delovno silo, ustvarjanja novih delovnih mest v sektorjih, povezanih z okoljem, podnebjem in energijo ter biogospodarstvom. 2.  bolj zelene, nizkoogljične Evrope prek izboljšanja sistemov izobraževanja in usposabljanja za prilagoditev spretnosti in kvalifikacij, ozaveščanja prebivalstva o trajnostnem razvoju in življenjskih slogih, izpopolnjevanja za vse, vključno z delovno silo, ustvarjanja novih delovnih mest v sektorjih, povezanih z okoljem, podnebjem in energijo, krožnim gospodarstvom in biogospodarstvom; 2a.  Unije, ki je bližje državljanom, prek zmanjševanja revščine in ukrepov za socialno vključevanje, pri čemer se upoštevajo posebnosti mestnih, podeželskih in obalnih predelov za reševanje socialno-ekonomskih neenakosti v mestih in regijah; 2b.  v okviru sklopa za zaposlovanje in socialne inovacije ESS+ podpira razvoj, spremljanje izvajanja in ocenjevanje instrumentov, politik in ustrezne zakonodaje Unije ter spodbuja z dokazi podprto oblikovanje politike, socialne inovacije in socialni napredek v partnerstvu s socialnimi partnerji, organizacijami civilne družbe ter javnimi in zasebnimi organi (posebni cilj 1); spodbuja pravično prostovoljno geografsko mobilnost delavcev ter povečuje zaposlitvene možnosti (posebni cilj 2); spodbuja zaposlovanje in socialno vključenost z večjo razpoložljivostjo in dostopnostjo mikrofinanciranja za mikropodjetja in podjetja socialnega gospodarstva, zlasti za ranljive osebe (specifični cilj 3); 3.  ESS+ pod sklopom za zdravje podpira spodbujanje zdravja in preprečevanje bolezni, prispeva k učinkovitosti, dostopnosti in odpornosti zdravstvenih sistemov ter k varnejšemu zdravstvenemu varstvu, zmanjšuje neenakosti v zdravju, državljane ščiti pred čezmejnimi nevarnostmi za zdravje ter podpira zdravstveno zakonodajo EU. 3.  ESS+ pod sklopom za zdravje prispeva k visoki ravni varovanja zdravja ljudi in preprečevanja bolezni, tudi s spodbujanjem telesnih dejavnosti in zdravstvenega izobraževanja, prispeva k učinkovitosti, dostopnosti in odpornosti zdravstvenih sistemov ter k varnejšemu zdravstvenemu varstvu, zmanjšuje neenakosti v zdravju, zvišuje pričakovano življenjsko dobo ob rojstvu, državljane ščiti pred čezmejnimi nevarnostmi za zdravje, spodbuja preprečevanje bolezni in zgodnje odkrivanje ter spodbuja zdravje skozi celotno življenje ter krepi in podpira zdravstveno zakonodajo EU, tudi na področju zdravja okolja, in spodbuja vključevanje zdravja v vse politike. Zdravstvena politika Unije temelji na ciljih trajnostnega razvoja, da se zagotovi, da bodo Unija in države članice dosegle cilje trajnostnega razvoja 3, to je „poskrbeti za zdravo življenje in spodbujati splošno dobro počutje v vseh življenjskih obdobjih“. Sprememba 90 Predlog uredbe Člen 5 Člen 5 Člen 5 Proračun Proračun 1.  Skupna finančna sredstva za ESS+ za obdobje 2021–2027 znašajo 101 174 000 000 EUR v tekočih cenah. 1.  Skupna finančna sredstva za ESS+ za obdobje 2021–2027 znašajo 106 781 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 (120 457 000 000 EUR v tekočih cenah). 2.  Del finančnih sredstev za sklop ESS+ v okviru deljenega upravljanja v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ znaša 100 000 000 000 EUR v tekočih cenah ali 88 646 194 590 EUR v cenah iz leta 2018, od česar se 200 000 000 EUR v tekočih cenah ali 175 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 dodeli za transnacionalno sodelovanje v podporo inovativnim rešitvam iz člena 23(i), 400 000 000 EUR v tekočih cenah ali 376 928 934 EUR v cenah iz leta 2018 pa kot dodatno financiranje najbolj oddaljenim regijam iz člena 349 PDEU in regijam na ravni NUTS 2, ki izpolnjujejo merila iz člena 2 Protokola št. 6 k Aktu o pristopu iz leta 1994. 2.  Del finančnih sredstev za sklop ESS+ v okviru deljenega upravljanja v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ znaša 105 686 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 (119 222 000 000 EUR v tekočih cenah), od česar se 200 000 000 EUR v tekočih cenah ali 175 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 dodeli za transnacionalno sodelovanje v podporo inovativnim rešitvam iz člena 23(i), 5 900 000 000 EUR se dodeli za ukrepe v okviru evropskega jamstva za otroke iz člena 10a, 400 000 000 EUR v tekočih cenah ali 376 928 934 EUR v cenah iz leta 2018 pa kot dodatno financiranje najbolj oddaljenim regijam iz člena 349 PDEU in regijam na ravni NUTS 2, ki izpolnjujejo merila iz člena 2 Protokola št. 6 k Aktu o pristopu iz leta 1994. 3.  Finančna sredstva za sklop za zaposlovanje in socialne inovacije ter sklop za zdravje za obdobje 2021–2027 znašajo 1 174 000 000 EUR v tekočih cenah. 3.  Finančna sredstva za sklop za zaposlovanje in socialne inovacije ter sklop za zdravje za obdobje 2021–2027 znašajo 1 095 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 (1 234 000 000 EUR v tekočih cenah). 4.  Okvirna razdelitev zneska iz odstavka 3 je: 4.  Okvirna razdelitev zneska iz odstavka 3 je: (a)  761 000 000 EUR za izvajanje sklopa za zaposlovanje in socialne inovacije; (a)  675 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 (761 000 000 EUR v tekočih cenah) za izvajanje sklopa za zaposlovanje in socialne inovacije; (b)  413 000 000 EUR za izvajanje sklopa za zdravje. (b)  420 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 (473 000 000 EUR v tekočih cenah ali 0,36 % večletnega finančnega okvira 2021–2027) za izvajanje sklopa za zdravje. 5.  Zneski iz odstavkov 3 in 4 se lahko uporabijo tudi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje programov, npr. dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi. 5.  Zneski iz odstavkov 3 in 4 se lahko uporabijo tudi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje programov, npr. dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi. Sprememba 91 Predlog uredbe Člen 6 Člen 6 Člen 6 Enakost spolov in enake možnosti ter nediskriminacija Enakost spolov in enake možnosti ter nediskriminacija 1.  Pri vsem programih, ki se izvajajo v sklopu ESS+ v okviru deljenega upravljanja, ter operacijah, ki se podpirajo iz sklopov za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje, se zagotavlja enakost spolov na vseh stopnjah priprave, izvajanja, spremljanja in ocenjevanja programov. Pri tem se spodbujajo tudi enake možnosti za vse brez diskriminacije na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti na vseh stopnjah priprave, izvajanja, spremljanja in ocenjevanja. 1.  Pri vseh programih, ki se izvajajo v sklopu ESS+ se zagotavlja enakost spolov na vseh stopnjah priprave, izvajanja, spremljanja in ocenjevanja programov. Pri tem se podpirajo tudi posebni ukrepi, namenjeni povečanju udeležbe žensk v poklicnem življenju in njihovemu poklicnemu razvoju ter usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, spodbujajo enake možnosti za vse brez diskriminacije na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, zdravstvenega stanja, starosti ali spolne usmerjenosti, vključno z dostopnostjo invalidov, tudi v smislu informacijske in komunikacijske tehnologije, na vseh stopnjah priprave, izvajanja, spremljanja in ocenjevanja, s čimer se krepi socialna vključenost in zmanjšujejo neenakosti. 2.  Države članice in Komisija poleg tega podpirajo posebne ciljno naravnane ukrepe za spodbujanje načel iz odstavka 1 pri katerem koli cilju ESS+, vključno s prehodom z institucionalne oskrbe na oskrbo v družini in skupnosti. 2.  Države članice in Komisija poleg tega podpirajo posebne ciljno naravnane ukrepe za spodbujanje načel iz odstavka 1 pri katerem koli cilju ESS+, vključno s prehodom z institucionalne oskrbe na oskrbo v družini in skupnosti, in izboljšanje splošne dostopnosti invalidov. Sprememba 92 Predlog uredbe Člen 7 Člen 7 Člen 7 Usklajenost in tematska osredotočenost Usklajenost in tematska osredotočenost 1.  Države članice sredstva ESS+ v okviru deljenega upravljanja osredotočajo na ukrepe, ki obravnavajo izzive, opredeljene v njihovih nacionalnih programih reform, v okviru evropskega semestra in v zadevnih priporočilih za posamezne države, sprejetih v skladu s členoma 121(2) in 148(4) PDEU, ter upoštevajo načela in pravice evropskega stebra socialnih pravic. 1.  Države članice sredstva ESS+ v okviru deljenega upravljanja osredotočajo na ukrepe, ki obravnavajo izzive, opredeljene v njihovih nacionalnih programih reform, v okviru evropskega semestra in v zadevnih priporočilih za posamezne države, sprejetih v skladu s členoma 121(2) in 148(4) PDEU, ter upoštevajo načela in pravice evropskega stebra socialnih pravic, socialne kazalnike v okviru evropskega semestra in regionalne posebnosti ter s tem prispevajo k ciljem Unije iz člena 174 PDEU v zvezi s krepitvijo ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, ki so popolnoma v skladu s Pariškim sporazumom in cilji trajnostnega razvoja OZN. Države članice in po potrebi Komisija spodbujajo sinergije in zagotavljajo usklajevanje, dopolnjevanje in skladnost med ESS+ in drugimi skladi, programi in instrumenti Unije, kot so Erasmus, Sklad za azil in migracije in program za podporo reformam, vključno z orodjem za izvajanje reform in instrumentom za tehnično podporo, in sicer tako v fazi načrtovanja kot med izvajanjem. Države članice in po potrebi Komisija izboljšujejo mehanizme za usklajevanje, da se prepreči podvajanje prizadevanj, in zagotavljajo tesno sodelovanje med tistimi, pristojnimi za izvajanje, da se dosežejo usklajeni in racionalizirani podporni ukrepi. Države članice in po potrebi Komisija spodbujajo sinergije in zagotavljajo usklajevanje, dopolnjevanje in skladnost med ESS+ in drugimi skladi, programi in instrumenti Unije, kot so Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG), Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, program InvestEU, Ustvarjalna Evropa, instrument za pravice in vrednote, Erasmus, Sklad za azil in migracije, okvir EU za nacionalne strategije vključevanja Romov za obdobje po letu 2020 in program za podporo reformam, vključno z orodjem za izvajanje reform in instrumentom za tehnično podporo, in sicer tako v fazi načrtovanja kot med izvajanjem. Države članice in po potrebi Komisija izboljšujejo mehanizme za usklajevanje, da se prepreči podvajanje prizadevanj, in zagotavljajo tesno sodelovanje med tistimi organi upravljanja, pristojnimi za izvajanje, da se dosežejo povezani pristopi, usklajeni in racionalizirani podporni ukrepi. 2.  Države članice dodelijo ustrezen znesek svojih sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za obravnavanje izzivov, opredeljenih v zadevnih priporočilih za posamezne države, sprejetih v skladu s členoma 121(2) in 148(4) PDEU, in v okviru evropskega semestra ter ki spadajo na področje uporabe ESS+ v skladu s členom 4. 2.  Države članice dodelijo ustrezen znesek svojih sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za obravnavanje izzivov, opredeljenih v zadevnih priporočilih za posamezne države, sprejetih v skladu s členoma 121(2) in 148(4) PDEU, in v okviru evropskega semestra ter ki spadajo na področje uporabe ESS+ v skladu s členom 4. 3.  Države članice dodelijo vsaj 25 % svojih sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za specifične cilje za področje politike socialnega vključevanja iz člena 4(1)(vii) do (xi), vključno s spodbujanjem socialno-ekonomskega vključevanja državljanov tretjih držav. 3.  Države članice dodelijo vsaj 27% svojih sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za specifične cilje za področje politike socialnega vključevanja iz člena 4(1)(vii) do (x), vključno s spodbujanjem socialno-ekonomskega vključevanja državljanov tretjih držav. 3a.  V okviru specifičnih ciljev za področje politike socialnega vključevanja iz člena 4(1)(vii) do (x) države članice dodelijo vsaj 5 % sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za ciljno usmerjene ukrepe, namenjene izvajanju evropskega jamstva za otroke, da se prispeva k enakemu dostopu otrok do brezplačnega zdravstvenega varstva, brezplačnega izobraževanja, brezplačnega varstva otrok, dostojnega bivališča in ustrezne prehrane. 4.  Države članice dodelijo vsaj 2 % svojih sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za specifični cilj odpravljanja materialne prikrajšanosti iz člena 4(1)(xi). 4.  Države članice poleg minimalne dodelitve vsaj 27 % sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za specifične cilje iz člena 4(1)(vii) do (x), dodelijo vsaj 3% svojih sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za specifični cilj socialnega vključevanja najbolj ogroženih in/ali materialne prikrajšanosti iz točk (x) in (xi) člena4(1). V ustrezno utemeljenih primerih se lahko sredstva, dodeljena za specifični cilj iz člena 4(1)(x) in usmerjena na najbolj ogrožene, upoštevajo za preverjanje skladnosti z minimalno dodelitvijo v višini vsaj 2 % iz prvega pododstavka tega odstavka. 5.  Države članice, katerih stopnja mladih v starosti od 15 do 29 let, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, na podlagi podatkov Eurostata v letu 2019 presega povprečje Unije, dodelijo vsaj 10 % svojih sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za obdobje 2021–2025 za ciljno umerjene ukrepe in strukturne reforme, ki podpirajo zaposlovanje mladih in prehod iz izobraževanja v zaposlitev, poti ponovnega vključevanja v izobraževanje ali usposabljanje ter izobraževanje druge priložnosti, zlasti pri izvajanju programov jamstva za mlade. 5.  Države članice dodelijo vsaj 3% svojih sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za ciljno usmerjene ukrepe in strukturne reforme, ki podpirajo zaposlovanje mladih in prehod iz izobraževanja v zaposlitev, poti ponovnega vključevanja v izobraževanje ali usposabljanje ter izobraževanje druge priložnosti, zlasti pri izvajanju programov jamstva za mlade. Države članice, katerih stopnja mladih v starosti od 15 do 29 let, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, na podlagi podatkov Eurostata v letu 2019 presega povprečje Unije, ali kadar delež teh mladih presega 15 %, dodelijo vsaj 15 % sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za leta 2021–2025 v programskem obdobju zgoraj navedenim ukrepom in ukrepom strukturne reforme, pri čemer posebno pozornost namenijo bolj prizadetim regijam in upoštevajo razlike med njimi. Pri načrtovanju sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za leti 2026 in 2027 sredi obdobja v skladu s členom [14] [ prihodnje uredbe o skupnih določbah] države članice, katerih stopnja mladih v starosti od 15 do 29 let, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, na podlagi podatkov Eurostata v letu 2024 presega povprečje Unije, dodelijo vsaj 10 % svojih sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za leti 2026 in 2027 za te ukrepe. Pri načrtovanju sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za leti 2026 in 2027 sredi obdobja v skladu s členom [14] [ prihodnje uredbe o skupnih določbah] države članice, katerih stopnja mladih v starosti od 15 do 29 let, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, na podlagi podatkov Eurostata v letu 2024 presega povprečje Unije, ali kadar delež teh mladih presega 15 %, dodelijo vsaj 15 % svojih sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za leti 2026 in 2027 za te ukrepe ali ukrepe strukturne reforme. Najbolj oddaljene regije, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega in drugega pododstavka, dodelijo vsaj 15 % sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja v svojih programih za ciljno usmerjene ukrepe iz prvega pododstavka. Ta dodelitev se upošteva za preverjanje skladnosti z minimalnim odstotkom na nacionalni ravni iz prvega in drugega pododstavka. Najbolj oddaljene regije, ki izpolnjujejo pogoje iz drugega in tretjega pododstavka, dodelijo vsaj 15 % sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja v svojih programih za ciljno usmerjene ukrepe iz prvega pododstavka. Ta dodelitev se upošteva za preverjanje skladnosti z minimalnim odstotkom na nacionalni ravni iz prvega in drugega pododstavka. Ta dodelitev ne nadomešča financiranja, potrebnega za infrastrukturo in razvoj najbolj oddaljenih regij. Države članice pri izvajanju takih ukrepov dajejo prednost neaktivnim in dolgotrajno brezposelnim mladim ter uvedejo ciljno umerjene ukrepe za doseganje teh ljudi. Države članice pri izvajanju takih ukrepov dajejo prednost neaktivnim in dolgotrajno brezposelnim mladim ter uvedejo ciljno umerjene ukrepe za doseganje teh ljudi. 6.  Odstavki od 2 do 5 se ne uporabljajo za posebno dodatno dodelitev, ki jo prejmejo najbolj oddaljene regije in regije na ravni NUTS 2, ki izpolnjujejo merila iz člena 2 Protokola št. 6 k Aktu o pristopu iz leta 1994. 6.  Odstavki od 2 do 5 se ne uporabljajo za posebno dodatno dodelitev, ki jo prejmejo najbolj oddaljene regije in regije na ravni NUTS 2, ki izpolnjujejo merila iz člena 2 Protokola št. 6 k Aktu o pristopu iz leta 1994. 7.  Odstavki od 1 do 5 se ne uporabljajo za tehnično pomoč. 7.  Odstavki od 1 do 5 se ne uporabljajo za tehnično pomoč. Sprememba 93 Predlog uredbe Člen 7 a (novo) Člen 7a Spoštovanje temeljnih pravic Države članice in Komisija pri izvajanju skladov zagotovijo spoštovanje temeljnih pravic in skladnost z Listino. Morebitni stroški ukrepov, ki niso v skladu z Listino, po členu 58(2) Uredbe o skupnih določbah xx/xx in Delegirani uredbi (EU) št. 240/2014 niso upravičeni. Sprememba 94 Predlog uredbe Člen 8 Člen 8 Člen 8 Partnerstvo Partnerstvo 1.  Vsaka država članica zagotovi ustrezno sodelovanje socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe pri izvajanju politik zaposlovanja, izobraževanja in socialnega vključevanja, ki se podpirajo iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja. 1.  V skladu s členom 6 [prihodnje uredbe o skupnih določbah] in Delegirano uredbo (EU) št. 240/2014 vsaka država članica v partnerstvu z lokalnimi in regionalnimi organi zagotovi smiselno sodelovanje socialnih partnerjev, organizacij civilne družbe, organov za enakost, nacionalnih institucij za človekove pravice in drugih ustreznih ali reprezentativnih organizacij pri načrtovanju in izvajanju politik zaposlovanja, izobraževanja, nediskriminacije in socialne vključenosti ter pobud, ki se podpirajo iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja. To smiselno sodelovanje je vključujoče in dostopno invalidom. 2.  Države članice dodelijo ustrezen znesek sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja v vsakem programu za krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe. 2.  Države članice dodelijo vsaj 2 % sredstev ESS+ za krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe na ravni Unije in nacionalni ravni v obliki usposabljanja, ukrepov mrežnega povezovanja in krepitve socialnega dialoga ter za dejavnosti, ki jih skupaj izvajajo socialni partnerji. Sprememba 95 Predlog uredbe Člen 9 Člen 9 Člen 9 Odpravljanje materialne prikrajšanosti Odpravljanje materialne prikrajšanosti Sredstva iz člena 7(4) se načrtujejo v okviru za to posebej namenjene prednostne naloge ali programa. Sredstva iz člena 7(4) v zvezi s socialno vključenostjo najbolj ogroženih in/ali materialno prikrajšanostjo se načrtujejo v okviru za to posebej namenjene prednostne naloge ali programa. Stopnja sofinanciranja za to prednostno nalogo ali program je najmanj 85 %. Sprememba 96 Predlog uredbe Člen 10 Člen 10 Člen 10 Podpora za zaposlovanje mladih Podpora za zaposlovanje mladih Podpora v skladu s členom 7(5) se načrtuje v okviru za to posebej namenjene prednostne naloge ter je namenjena podpiranju specifičnega cilja iz člena 4(1)(i). Podpora v skladu s členom 7(5) se načrtuje v okviru za to posebej namenjene prednostne naloge ali programa ter je namenjena podpiranju specifičnega cilja iz člena 4(1)(i). Sprememba 97 Predlog uredbe Člen 10 a (novo) Člen 10a Podpora evropskemu jamstvu za otroke Podpora v skladu s členom 7(3a) se načrtuje v okviru namenske prednostne naloge ali programa, ki odraža priporočilo Evropske komisije o vlaganju v otroke iz leta 2013. Podpira reševanje problema revščine in socialne izključenosti otrok v okviru specifičnih ciljev iz točk (vii) do (x) člena 4(1). Sprememba 98 Predlog uredbe Člen 11 Člen 11 Člen 11 Podpora za zadevna priporočila za posamezne države Podpora za zadevna priporočila za posamezne države Ukrepi za obravnavo izzivov, opredeljenih v zadevnih priporočilih za posamezne države in okviru evropskega semestra, kot so določeni v členu 7(2), se načrtujejo v okviru ene ali več za to posebej namenjenih prednostnih nalog. Ukrepi za obravnavo izzivov, opredeljenih v zadevnih priporočilih za posamezne države in okviru evropskega semestra, kot so določeni v členu 7(2), se načrtujejo v okviru katerega koli od specifičnih ciljev iz člena 4(1). Države članice zagotavljajo dopolnjevanje, skladnost, usklajevanje in sinergije z evropskim stebrom socialnih pravic. Zagotovi se zadostna prožnost na ravni organov upravljanja, da se določijo prednostne naloge in področja za naložbe ESS+ v skladu s posebnimi lokalnimi ali regionalnimi izzivi. Sprememba 99 Predlog uredbe Člen 11 a (novo) Člen 11a Celostni teritorialni razvoj 1.  ESS+ lahko podpira celostni teritorialni razvoj v programih v okviru obeh ciljev iz člena 4(2) Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah] v skladu s poglavjem II naslova III navedene uredbe [nova uredba o skupnih določbah]. 2.  Države članice izvajajo celostni teritorialni razvoj ob podpori ESS+ izključno na podlagi obrazcev iz člena [22] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah]. Sprememba 100 Predlog uredbe Člen 11 b (novo) Člen 11b Transnacionalno sodelovanje 1.  Države članice lahko podpirajo ukrepe transnacionalnega sodelovanja v okviru posebej namenjene prednostne naloge. 2.  Ukrepi transnacionalnega sodelovanja se lahko načrtujejo v okviru katerega koli specifičnega cilja iz člena 4(1)(i) do (x). 3.  Najvišja stopnja sofinanciranja za te prednostne naloge se lahko poviša na 95 % za dodelitev največ 5 % nacionalne dodelitve ESS+ v okviru deljenega upravljanja za take prednostne naloge. Sprememba 101 Predlog uredbe Člen 12 Člen 12 Člen 12 Področje uporabe Področje uporabe To poglavje se uporablja za podporo iz ESS+ v skladu s členom 4(1)(i) do (x) v okviru deljenega upravljanja („splošna podpora iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja“). To poglavje se uporablja za podporo iz ESS+ v skladu s členom 4(1)(i) do (x) v okviru deljenega upravljanja („splošna podpora iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja“). Poleg tega se za podporo iz ESS+ v skladu s členom 4(1)(xi) uporablja tudi člen 13. Sprememba 102 Predlog uredbe Člen 13 Člen 13 Člen 13 Inovativni ukrepi Socialni inovativni ukrepi 1.  Države članice podpirajo ukrepe za socialne inovacije in socialno eksperimentiranje ali krepijo pristope od spodaj navzgor na podlagi partnerstev z javnimi organi, zasebnim sektorjem in civilno družbo, kot so lokalne akcijske skupine, ki oblikujejo in izvajajo strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost. 1.  Države članice podpirajo ukrepe za socialne inovacije in/ali socialno eksperimentiranje, tudi tiste s socialno-ekonomskim elementom, pri čemer uporabljajo pristope od spodaj navzgor na podlagi partnerstev z javnimi organi, socialnimi partnerji, podjetji socialnega gospodarstva, zasebnim sektorjem in civilno družbo. 1a.  Države članice v operativnih programih ali kasneje pri izvajanju opredelijo področja socialnih inovacij in socialnega eksperimentiranja, ki ustrezajo posebnim potrebam držav članic. 2.  Države članice lahko podpirajo razširjanje inovativnih pristopov, preskušenih v manjšem obsegu (socialno eksperimentiranje) in razvitih pod sklopom za zaposlovanje in socialne inovacije ter drugimi programi Unije. 2.  Države članice lahko podpirajo razširjanje inovativnih pristopov, preskušenih v manjšem obsegu (socialne inovacije in socialno eksperimentiranje, tudi tiste s socialno-ekonomskim elementom) in razvitih pod sklopom za zaposlovanje in socialne inovacije ter drugimi programi Unije. 3.  Inovativni ukrepi in pristopi se lahko načrtujejo v okviru katerega koli specifičnega cilja iz člena 4(1)(i) do (x). 3.  Inovativni ukrepi in pristopi se lahko načrtujejo v okviru katerega koli specifičnega cilja iz člena 4(1). 4.  Vsaka država članica nameni vsaj eno prednostno nalogo za izvajanje odstavkov 1 ali 2 ali obeh. Najvišja stopnja sofinanciranja za te prednostne naloge se lahko poviša na 95 % za dodelitev največ 5 % nacionalne dodelitve ESS+ v okviru deljenega upravljanja za take prednostne naloge. 4.  Vsaka država članica nameni vsaj eno prednostno nalogo za izvajanje odstavkov 1 ali 2 ali obeh. Najvišja stopnja sofinanciranja za te prednostne naloge se lahko poviša na 95 % za dodelitev največ 5 % nacionalne dodelitve ESS+ v okviru deljenega upravljanja. Sprememba 103 Predlog uredbe Člen 14 Člen 14 Člen 14 Upravičenost Upravičenost 1.  Poleg stroškov iz člena [58] [prihodnje uredbe o skupnih določbah] v okviru splošne podpore iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja niso upravičeni naslednji stroški: 1.  Poleg stroškov iz člena [58] [prihodnje uredbe o skupnih določbah] v okviru splošne podpore iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja niso upravičeni naslednji stroški: (a)  nakup zemljišč in nepremičnin ter zagotavljanje infrastrukture ter (a)  nakup zemljišč in nepremičnin ter nakup infrastrukture ter (b)  nakup pohištva, opreme in vozil, razen kadar je nakup potreben za doseganje cilja operacije ali kadar so ti predmeti v celoti amortizirani ali kadar je nakup teh predmetov najbolj gospodarna možnost. (b)  nakup pohištva, opreme in vozil, razen kadar je nakup nujno potreben za doseganje cilja operacije ali kadar so ti predmeti v celoti amortizirani ali kadar je nakup teh predmetov najbolj gospodarna možnost. 2.  Prispevki v naravi v obliki nadomestil ali plač, ki jih tretja oseba izplača udeležencem operacije, so lahko upravičeni do prispevka iz splošne podpore iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja, če so prispevki v naravi v skladu z nacionalnimi pravili, vključno z računovodskimi pravili, in ne presegajo stroškov, ki jih krije tretja oseba. 2.  Prispevki v naravi v obliki nadomestil ali plač, ki jih tretja oseba izplača udeležencem operacije, so lahko upravičeni do prispevka iz splošne podpore iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja, če so prispevki v naravi v skladu z nacionalnimi pravili, vključno z računovodskimi pravili, in ne presegajo stroškov, ki jih krije tretja oseba. 3.  Posebna dodatna dodelitev, ki jo prejmejo najbolj oddaljene regije in regije na ravni NUTS 2, ki izpolnjujejo merila iz člena 2 Protokola št. 6 k Aktu o pristopu iz leta 1994, se uporabi za podporo pri doseganju specifičnih ciljev iz člena 4(1). 3.  Posebna dodatna dodelitev, ki jo prejmejo najbolj oddaljene regije in regije na ravni NUTS 2, ki izpolnjujejo merila iz člena 2 Protokola št. 6 k Aktu o pristopu iz leta 1994, se uporabi za podporo pri doseganju specifičnih ciljev iz člena 4(1). 4.  Neposredni stroški osebja so upravičeni do prispevka iz splošne podpore iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja, če njihova višina ne presega 100 % običajnega plačila za zadevni poklic v državi članici, kot kažejo podatki Eurostata. 4.  Neposredni stroški osebja so upravičeni do prispevka iz splošne podpore iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja. Če se uporablja kolektivna pogodba, se določijo v skladu s to pogodbo. Če se kolektivna pogodba ne uporablja, njihova višina ne presega 100 % običajnega plačila za zadevni poklic ali posebno strokovno znanje v državi članici ali regiji, kot kažejo podatki Eurostata in/ali dokumentirana utemeljitev, ki jo predloži zadevni organ upravljanja. Sprememba 104 Predlog uredbe Člen 15 Člen 15 Člen 15 Kazalniki in poročanje Kazalniki in poročanje 1.  Programi, ki prejemajo splošno podporo iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja, za spremljanje napredka pri izvajanju uporabljajo skupne kazalnike učinka in rezultatov, kot so določeni v Prilogi 1 k tej uredbi. Programi lahko uporabljajo tudi kazalnike za posamezne programe. 1.  Programi, ki prejemajo splošno podporo iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja, za spremljanje napredka pri izvajanju uporabljajo skupne kazalnike učinka in rezultatov, kot so določeni v Prilogi 1 k tej uredbi ali v Prilogi IIa za ukrepe, usmerjene v socialno vključenost najbolj ogroženih v okviru člena 4(1)(x). Programi lahko uporabljajo tudi kazalnike za posamezne programe in kazalnike za posamezne ukrepe. 2.  Izhodiščna vrednost za skupne kazalnike učinka in kazalnike učinka za posamezne programe se določi pri nič. Kadar je to relevantno za naravo podprtih operacij, se kumulativni količinsko opredeljeni mejniki in ciljne vrednosti za navedene kazalnike določijo v absolutnih številkah. Sporočene vrednosti za kazalnike učinka se izrazijo v absolutnih številkah. 2.  Izhodiščna vrednost za skupne kazalnike učinka in kazalnike učinka za posamezne programe se določi pri nič. Kadar je to relevantno za naravo podprtih operacij, se kumulativni količinsko opredeljeni mejniki in ciljne vrednosti za navedene kazalnike določijo v absolutnih številkah. Sporočene vrednosti za kazalnike učinka se izrazijo v absolutnih številkah. 3.  Referenčna vrednost za skupne kazalnike rezultatov in kazalnike rezultatov za posamezne programe, pri katerih sta bila določena kumulativni količinsko opredeljeni mejnik za leto 2024 in ciljna vrednost za leto 2029, se določi z uporabo najnovejših razpoložljivih podatkov ali drugih ustreznih virov informacij. Cilji za skupne kazalnike rezultatov se določijo v absolutnih številkah ali kot odstotek. Kazalniki rezultatov za posamezne programe in s tem povezani cilji se lahko izrazijo kvantitativno ali kvalitativno. Sporočene vrednosti za skupne kazalnike rezultatov se izrazijo v absolutnih številkah. 3.  Referenčna vrednost za skupne kazalnike rezultatov in kazalnike rezultatov za posamezne programe, pri katerih sta bila določena kumulativni količinsko opredeljeni mejnik za leto 2024 in ciljna vrednost za leto 2029, se določi z uporabo najnovejših razpoložljivih podatkov ali drugih ustreznih virov informacij. Cilji za skupne kazalnike rezultatov se določijo v absolutnih številkah ali kot odstotek. Kazalniki rezultatov za posamezne programe in s tem povezani cilji se lahko izrazijo kvantitativno ali kvalitativno. Sporočene vrednosti za skupne kazalnike rezultatov se izrazijo v absolutnih številkah. 4.  Podatki o kazalnikih za udeležence se pošljejo šele, ko so na voljo vsi podatki, zahtevani v točki (1a) Priloge 1 v zvezi z navedenimi udeleženci. 4.  Podatki o kazalnikih za udeležence se pošljejo šele, ko so na voljo vsi podatki, zahtevani v točki (1a) Priloge 1 v zvezi z navedenimi udeleženci. 4a.  Podatki iz odstavka 3 vključujejo oceno učinka na enakost spolov, da bi spremljali izvajanje programov ESS + v zvezi z enakostjo spolov, in so razčlenjeni po spolu. 5.  Ko so podatki na voljo v registrih ali enakovrednih virih, države članice organom upravljanja in drugim organom, pristojnim za zbiranje podatkov, potrebno za spremljanje in ocenjevanje splošne podpore iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja, omogočijo pridobitev navedenih podatkov iz registrov podatkov ali enakovrednih virov v skladu s členom 6(1)(c) in (e) Uredbe (EU) 2016/679. 5.  Ko so podatki na voljo v registrih ali enakovrednih virih, lahko države članice organom upravljanja in drugim organom, pristojnim za zbiranje podatkov, potrebno za spremljanje in ocenjevanje splošne podpore iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja, omogočijo pridobitev navedenih podatkov iz registrov podatkov ali enakovrednih virov v skladu s členom 6(1)(c) in (e) Uredbe (EU) 2016/679. 6.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 38 za spremembo kazalnikov v Prilogi I, kadar bi bilo to potrebno za zagotovitev učinkovitega ocenjevanja napredka pri izvajanju programov. 6.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 38 za spremembo kazalnikov v Prilogi I in Prilogi IIa, kadar bi bilo to potrebno za zagotovitev učinkovitega ocenjevanja napredka pri izvajanju programov. Sprememba 105 Predlog uredbe Člen 17 Člen 17 Člen 17 Načela Načela 1.  Podpora iz ESS+ za odpravljanje materialne prikrajšanosti se lahko uporablja zgolj za podporo razdeljevanju hrane in blaga, ki sta v skladu s pravom Unije o varnosti potrošniških izdelkov. 1.  Podpora iz ESS+ za odpravljanje materialne prikrajšanosti se lahko uporablja zgolj za podporo razdeljevanju hrane in blaga, ki sta v skladu s pravom Unije o varnosti potrošniških izdelkov. 2.  Države članice in upravičenci izberejo hrano in/ali osnovno materialno pomoč na podlagi objektivnih meril, povezanih s potrebami najbolj ogroženih oseb. Merila za izbiro hrane in, kadar je primerno, blaga, upoštevajo tudi podnebne in okoljske vidike, zlasti za zmanjšanje količine živilskih odpadkov. Po potrebi se pri izbiri hrane za razdeljevanje upošteva njen prispevek k uravnoteženi prehrani najbolj ogroženih oseb. 2.  Države članice in upravičenci izberejo hrano in/ali osnovno materialno pomoč na podlagi objektivnih meril, povezanih s potrebami najbolj ogroženih oseb. Merila za izbiro hrane in, kadar je primerno, blaga, upoštevajo tudi podnebne in okoljske vidike, zlasti za zmanjšanje količine živilskih odpadkov in plastike za enkratno uporabo. Po potrebi se pri izbiri hrane za razdeljevanje upošteva njen prispevek k uravnoteženi prehrani najbolj ogroženih oseb. Hrana in/ali osnovna materialna pomoč se lahko zagotavljata neposredno najbolj ogroženim osebam ali posredno prek elektronskih kuponov ali kartic, če se lahko zamenjajo zgolj za hrano in/ali osnovno materialno pomoč iz člena 2(3) Hrana in/ali osnovna materialna pomoč se lahko zagotavljata neposredno najbolj ogroženim osebam ali posredno prek elektronskih kuponov ali kartic, če se lahko zamenjajo zgolj za hrano in/ali osnovno materialno pomoč iz člena 2(3) in ne nadomestijo obstoječih socialnih ugodnosti. Hrana, ki se zagotavlja najbolj ogroženim osebam, se lahko dobi iz uporabe, predelave ali prodaje proizvodov, odpremljenih v skladu s členom 16(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013, če je to najbolj gospodarna možnost in ne odloži neupravičeno dobavljanja hrane najbolj ogroženim osebam. Hrana, ki se zagotavlja najbolj ogroženim osebam, se lahko dobi iz uporabe, predelave ali prodaje proizvodov, odpremljenih v skladu s členom 16(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013, če je to najbolj gospodarna možnost in ne odloži neupravičeno dobavljanja hrane najbolj ogroženim osebam. Vsi zneski, ki izhajajo iz takih transakcij, se porabijo v korist najbolj ogroženih oseb, poleg zneskov, ki so programu že na voljo. Vsi zneski, ki izhajajo iz takih transakcij, se porabijo v korist najbolj ogroženih oseb, poleg zneskov, ki so programu že na voljo. 3.  Komisija in države članice zagotovijo, da pomoč, zagotovljena v okviru podpore iz ESS+ za odpravljanje materialne prikrajšanosti, spoštuje dostojanstvo in preprečuje stigmatizacijo najbolj ogroženih oseb. 3.  Komisija in države članice zagotovijo, da pomoč, zagotovljena v okviru podpore iz ESS+ za odpravljanje materialne prikrajšanosti, spoštuje dostojanstvo in preprečuje stigmatizacijo najbolj ogroženih oseb. 4.  Dobavljanje hrane in/ali osnovne materialne pomoči se lahko dopolni z napotitvijo na pristojne službe in drugimi spremljevalnimi ukrepi, katerih namen je socialno vključevanje najbolj ogroženih oseb. 4.  Dobavljanje hrane in/ali osnovne materialne pomoči se dopolni z napotitvijo na pristojne službe in drugimi spremljevalnimi ukrepi, katerih namen je socialno vključevanje najbolj ogroženih oseb. Sprememba 106 Predlog uredbe Člen 20 Člen 20 Člen 20 Upravičenost izdatkov Upravičenost izdatkov 1.  Upravičeni stroški za podporo iz ESS+ za odpravljanje materialne prikrajšanosti so: 1.  Upravičeni stroški za podporo iz ESS+ za odpravljanje materialne prikrajšanosti so: (a)  stroški nakupa hrane in/ali osnovne materialne pomoči, vključno s stroški v zvezi s prevozom hrane in/ali osnovne materialne pomoči do upravičencev, ki dobavljajo hrano in/ali osnovno materialno pomoč končnim prejemnikom; (a)  stroški nakupa hrane in/ali osnovne materialne pomoči, vključno s stroški v zvezi s prevozom hrane in/ali osnovne materialne pomoči do upravičencev, ki dobavljajo hrano in/ali osnovno materialno pomoč končnim prejemnikom; (b)  kadar prevoz hrane in/ali osnovne materialne pomoči do upravičencev, ki ju razdeljujejo končnim prejemnikom, ni zajet v točki (a), stroški, ki jih krije nabavni organ, v zvezi s prevozom hrane in/ali osnovne materialne pomoči do skladišč in/ali upravičencev ter stroški skladiščenja po pavšalni stopnji 1 % stroškov iz točke (a) ali, v ustrezno utemeljenih primerih, dejansko nastali in plačani stroški; (b)  kadar prevoz hrane in/ali osnovne materialne pomoči do upravičencev, ki ju razdeljujejo končnim prejemnikom, ni zajet v točki (a), stroški, ki jih krije nabavni organ, v zvezi s prevozom hrane in/ali osnovne materialne pomoči do skladišč in/ali upravičencev ter stroški skladiščenja po pavšalni stopnji 1 % stroškov iz točke (a) ali, v ustrezno utemeljenih primerih, dejansko nastali in plačani stroški; (c)  upravni stroški, stroški prevoza in skladiščenja, ki jih krijejo upravičenci, vključeni v razdeljevanje hrane in/ali osnovne materialne pomoči najbolj ogroženim, po pavšalni stopnji 5 % stroškov iz točke (a); ali 5 % stroškov vrednosti hrane, odpremljene v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1308/2013; (c)  upravni stroški, stroški prevoza in skladiščenja, ki jih krijejo upravičenci, vključeni v razdeljevanje hrane in/ali osnovne materialne pomoči najbolj ogroženim, po pavšalni stopnji 5 % stroškov iz točke (a); ali 5 % stroškov vrednosti hrane, odpremljene v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1308/2013; (d)  stroški zbiranja, prevoza, skladiščenja in razdeljevanja donacij hrane ter neposredno povezanih dejavnosti ozaveščanja; (d)  stroški zbiranja, prevoza, skladiščenja in razdeljevanja donacij hrane ter neposredno povezanih dejavnosti ozaveščanja; (e)  stroški spremljevalnih ukrepov, ki jih izvajajo upravičenci ali se izvajajo v njihovem imenu in jih prijavijo upravičenci, ki dobavljajo hrano in/ali osnovno materialno pomoč najbolj ogroženim osebam, po pavšalni stopnji 5 % stroškov iz točke (a). (e)  stroški spremljevalnih ukrepov, ki jih izvajajo upravičenci ali se izvajajo v njihovem imenu in jih prijavijo upravičenci, ki dobavljajo hrano in/ali osnovno materialno pomoč najbolj ogroženim osebam, po pavšalni stopnji 5,5% stroškov iz točke (a). 2.  Zmanjšanje upravičenih stroškov iz odstavka (1)(a) zaradi neizpolnjevanja veljavnega prava s strani organa, pristojnega za nakup hrane in/ali osnovne materialne pomoči, ne privede do zmanjšanja upravičenih stroškov iz odstavka 1(c) in (e). 2.  Zmanjšanje upravičenih stroškov iz odstavka (1)(a) zaradi neizpolnjevanja veljavnega prava s strani organa, pristojnega za nakup hrane in/ali osnovne materialne pomoči, ne privede do zmanjšanja upravičenih stroškov iz odstavka 1(c) in (e). 3.  Naslednji stroški niso upravičeni: 3.  Naslednji stroški niso upravičeni: (a)  obresti na dolgove; (a)  obresti na dolgove; (b)  zagotavljanje infrastrukture; (b)  nakup infrastrukture; (c)  stroški rabljenega blaga. (c)  stroški rabljenega blaga zmanjšane kakovosti. Sprememba 107 Predlog uredbe Člen 21 Člen 21 Člen 21 Kazalniki in poročanje Kazalniki in poročanje 1.  Za spremljanje napredka pri izvajanju se pri prednostnih nalogah za odpravljanje materialne prikrajšanosti uporabljajo skupni kazalniki učinka in rezultatov, kot so določeni v Prilogi II k tej uredbi. Ti programi lahko uporabljajo tudi kazalnike za posamezne programe. 1.  Za spremljanje napredka pri izvajanju se pri prednostnih nalogah za odpravljanje materialne prikrajšanosti uporabljajo skupni kazalniki učinka in rezultatov, kot so določeni v Prilogi II k tej uredbi. Ti programi lahko uporabljajo tudi kazalnike za posamezne programe. 2.  Določijo se referenčne vrednosti za skupne kazalnike rezultatov in kazalnike rezultatov za posamezne programe. 2.  Določijo se referenčne vrednosti za skupne kazalnike rezultatov in kazalnike rezultatov za posamezne programe. Zahteve glede poročanja so čim bolj enostavne. 3.  Organi upravljanja do 30. junija 2025 in 30. junija 2028 Komisiji poročajo o rezultatih strukturirane raziskave o končnih prejemnikih, izvedene predhodno leto. Ta raziskava temelji na modelu, ki ga določi Komisija z izvedbenih aktom. 3.  Organi upravljanja do 30. junija 2025 in 30. junija 2028 Komisiji poročajo o rezultatih strukturirane anonimne raziskave o končnih prejemnikih, izvedene predhodno leto in osredotočene tudi na njihove življenjske pogoje in naravo njihove materialne prikrajšanosti. Ta raziskava temelji na modelu, ki ga določi Komisija z izvedbenih aktom. 4.  Komisija za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega člena sprejme izvedbeni akt, s katerim določi model, ki se uporabi za strukturirano raziskavo o končnih prejemnikih, v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 39(2). 4.  Komisija za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega člena sprejme izvedbeni akt, s katerim določi model, ki se uporabi za strukturirano raziskavo o končnih prejemnikih, v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 39(2). 5.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 38 za spremembo kazalnikov v Prilogi II, kadar bi bilo to potrebno za zagotovitev učinkovitega ocenjevanja napredka pri izvajanju programov. 5.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 38 za spremembo kazalnikov v Prilogi II, kadar bi bilo to potrebno za zagotovitev učinkovitega ocenjevanja napredka pri izvajanju programov. Sprememba 108 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 1 Revizija operacij lahko zajema vse stopnje njihovega izvajanja in vse ravni distribucijske verige, z izjemo kontrole končnih prejemnikov, razen če ocena tveganja pokaže posebno tveganje nepravilnosti ali goljufije. Revizija operacij lahko zajema vse stopnje njihovega izvajanja in vse ravni distribucijske verige, z izjemo kontrole končnih prejemnikov, razen če ocena tveganja pokaže posebno tveganje nepravilnosti ali goljufije. Revizija operacij zajema več kontrol v zgodnjih fazah izvajanja, tako da se lahko sredstva v primeru tveganja goljufije prenesejo k drugim projektom. Sprememba 109 Predlog uredbe Člen 23 Člen 23 Člen 23 Operativni cilji Operativni cilji Sklop za zaposlovanje in socialne inovacije ima naslednje operativne cilje: Sklop za zaposlovanje in socialne inovacije ima naslednje operativne cilje: a)  razvijati primerjalno analitično znanje visoke kakovosti za zagotovitev, da politike za doseganje specifičnih ciljev iz člena 4 temeljijo na trdnih dokazih ter ustrezajo potrebam, izzivom in pogojem v pridruženih državah; a)  razvijati primerjalno analitično znanje visoke kakovosti za zagotovitev, da politike za doseganje specifičnih ciljev iz člena 4 temeljijo na trdnih dokazih ter ustrezajo potrebam, izzivom in pogojem v pridruženih državah; b)  pospeševati učinkovito in vključujočo izmenjavo informacij, vzajemno učenje, medsebojne strokovne preglede in dialog o politikah na področjih iz člena 4, da bi se pridruženim državam pomagalo pri sprejemanju ustreznih ukrepov politike; b)  pospeševati učinkovito in vključujočo izmenjavo informacij, vzajemno učenje, medsebojne strokovne preglede in dialog o politikah na področjih iz člena 4, da bi se pridruženim državam pomagalo pri sprejemanju ustreznih ukrepov politike; c)  podpirati socialno eksperimentiranje na področjih iz člena 4 ter krepiti zmogljivost zainteresiranih strani za izvajanje, prenos ali razširitev preskušenih inovacij socialne politike; c)  podpirati socialno eksperimentiranje na področjih iz člena 4 ter krepiti zmogljivost deležnikov za pripravo, oblikovanje in izvajanje, prenos ali razširitev preskušenih inovacij socialne politike s posebnim poudarkom na spodbujanju krepitve lokalnih projektov, ki so jih razvila mesta, lokalni in regionalni organi, socialni partnerji, organizacije civilne družbe in socialno-ekonomski udeleženci na področju sprejema in socialnega vključevanja ter vključevanja državljanov tretjih držav. d)  delodajalcem in iskalcem zaposlitve zagotavljati posebne podporne storitve za razvoj povezanih evropskih trgov dela, ki segajo od priprave pred zaposlitvijo do pomoči po zaposlitvi, da bi se zapolnila prosta delovna mesta v nekaterih sektorjih, poklicih, državah, obmejnih regijah ali za nekatere skupine (npr. ranljive osebe); d)  razviti ter delodajalcem in iskalcem zaposlitve zagotavljati posebne podporne storitve za razvoj povezanih evropskih trgov dela, ki segajo od priprave pred zaposlitvijo do pomoči po zaposlitvi, da bi se zapolnila prosta delovna mesta v nekaterih sektorjih, poklicih, državah, obmejnih regijah ali za nekatere skupine (npr. osebe v ranljivih položajih); da)  podpirati čezmejna partnerstva med javnimi službami za zaposlovanje, civilno družbo in socialnimi partnerji za spodbujanje čezmejnega trga dela in čezmejne mobilnosti z ustreznimi pogoji; db)  podpirati zagotavljanje storitev EURES za zaposlovanje delavcev in njihovo razporejanje na kakovostna in trajnostna delovna mesta z uravnoteženjem ponudbe in povpraševanja po delovnih mestih, tudi s čezmejnimi partnerstvi; dc)  olajšati prostovoljno geografsko mobilnost delavcev z ustreznimi socialnimi pogoji in povečati zaposlitvene možnosti z razvojem visokokakovostnih in vključujočih trgov dela v Uniji, ki so odprti in dostopni za vse, ob spoštovanju pravic delavcev po vsej Uniji; e)  podpirati razvoj tržnega ekosistema, povezanega z zagotavljanjem mikrofinanciranja za mikropodjetja v zagonski in razvojni fazi, zlasti takšna, ki zaposlujejo ranljive osebe; e)  podpirati razvoj tržnega ekosistema, povezanega z zagotavljanjem mikrofinanciranja, pa tudi z razpoložljivostjo in dostopnostjo za mikropodjetja, podjetja socialnega gospodarstva in ranljive osebe v zagonski in razvojni fazi, zlasti takšna, ki zaposlujejo osebe v ranljivem položaju, vključno s prikrajšanimi skupinami; f)  podpirati mreženje na ravni Unije in dialog z zadevnimi zainteresiranimi stranmi ter med njimi na področjih iz člena 4 ter prispevati h krepitvi institucionalne zmogljivosti teh zainteresiranih strani, vključno z javnimi službami za zaposlovanje, institucijami socialne varnosti, mikrofinančnimi institucijami in institucijami, ki zagotavljajo financiranje socialnim podjetjem in socialnemu gospodarstvu; f)  podpirati mreženje na ravni Unije in dialog z zadevnimi deležniki ter med njimi na področjih iz člena 4 ter prispevati h krepitvi institucionalne zmogljivosti sodelujočih deležnikov, vključno z javnimi službami za zaposlovanje, institucijami socialne varnosti, civilno družbo, mikrofinančnimi institucijami in institucijami, ki zagotavljajo financiranje podjetjem socialnega gospodarstva in socialnemu gospodarstvu; g)  podpirati razvoj socialnih podjetij in pojav trga socialnih naložb s spodbujanjem interakcij med javnim in zasebnim sektorjem ter udeležbe fundacij in človekoljubnih akterjev na navedenem trgu; g)  podpirati razvoj podjetij socialnega gospodarstva in pojav trga socialnih naložb s spodbujanjem interakcij med javnim in zasebnim sektorjem ter udeležbe fundacij in človekoljubnih akterjev na navedenem trgu; h)  zagotavljati smernice za razvoj socialne infrastrukture (vključno s stanovanji, otroškim varstvom, izobraževanjem in usposabljanjem, zdravstvom in dolgotrajno oskrbo) za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic; h)  zagotavljati smernice za razvoj socialne infrastrukture (vključno s stanovanji, predšolsko vzgojo in varstvom, varstvom starejših, zahtevami glede dostopnosti, prehodom s storitev institucionalne oskrbe na storitve oskrbe v družini in skupnosti, vključno z zahtevami glede dostopnosti za invalide, otroškim varstvom, izobraževanjem in usposabljanjem, zdravstvom in dolgotrajno oskrbo) za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic; i)  podpirati transnacionalno sodelovanje za pospešitev prenosa inovativnih rešitev in njihovo lažjo razširitev, zlasti na področjih zaposlovanja, spretnosti in socialnega vključevanja, po vsej Evropi; i)  podpirati transnacionalno sodelovanje za pospešitev prenosa inovativnih rešitev in njihovo lažjo razširitev, zlasti na področjih boja proti revščini, zaposlovanja, spretnosti in socialnega vključevanja, po vsej Evropi; j)  podpirati izvajanje zadevnih mednarodnih socialnih in delovnih standardov v okviru izkoriščanja globalizacije in zunanje razsežnosti politik Unije na področjih iz člena 4. j)  podpirati izvajanje zadevnih mednarodnih socialnih in delovnih standardov v okviru izkoriščanja globalizacije in zunanje razsežnosti politik Unije na področjih iz člena 4. Sprememba 110 Predlog uredbe Člen 23 a (novo) Člen 23a Tematska osredotočenost in financiranje Del finančnih sredstev za sklop ESS + za zaposlovanje in socialne inovacije iz člena 5(4)(a) se v celotnem obdobju razporedi na specifične cilje, določene v členu 4(2b), v skladu z naslednjimi okvirnimi odstotnimi deleži: (a)  55% za specifični cilj 1; (b)  18% za specifični cilj 2; (c)  18% za specifični cilj 3. Sprememba 111 Predlog uredbe Člen 24 Člen 24 Člen 24 Upravičeni ukrepi Upravičeni ukrepi 1.  Do financiranja so upravičeni samo ukrepi, s katerimi se uresničujejo cilji iz členov 3 in 4. 1.  Do financiranja so upravičeni samo ukrepi, s katerimi se uresničujejo cilji iz členov 3 in 4. 2.  Iz sklopa za zaposlovanje in socialne inovacije se lahko podpirajo naslednji ukrepi: 2.  Iz sklopa za zaposlovanje in socialne inovacije se lahko podpirajo naslednji ukrepi: (a)  analitične dejavnosti, vključno v odnosu do tretjih držav, zlasti: (a)  analitične dejavnosti, vključno v odnosu do tretjih držav, zlasti: (i)  raziskave, študije, statistični podatki, metodologije, klasifikacije, mikrosimulacije, kazalniki, podpora opazovalnim skupinam na evropski ravni in primerjalne analize; (i)  raziskave, študije, statistični podatki, metodologije, klasifikacije, mikrosimulacije, kazalniki, podpora opazovalnim skupinam na evropski ravni in primerjalne analize; (ii)  socialno eksperimentiranje za vrednotenje socialnih inovacij; (ii)  socialno eksperimentiranje za vrednotenje socialnih inovacij; (iii)  spremljanje in ocenjevanje prenosa in uporabe prava Unije; (iii)  spremljanje in ocenjevanje prenosa in uporabe prava Unije; (b)  izvajanje politik, zlasti: (b)  izvajanje politik, zlasti: (i)  čezmejno partnerstvo in podporne storitve v čezmejnih regijah; (i)  čezmejno partnerstvo in podporne storitve v čezmejnih regijah; (ii)  ciljno usmerjen program mobilnosti delovne sile na ravni Unije za zapolnitev prostih delovnih mest, kadar se na trgu dela pokaže primanjkljaj; (ii)  ciljno usmerjen program mobilnosti delovne sile na ravni Unije za zapolnitev prostih delovnih mest, kadar se na trgu dela pokaže primanjkljaj; (iii)  podpora za mikrofinanciranje in socialna podjetja, vključno prek operacij mešanega financiranja, na primer asimetrična delitev tveganj ali zmanjšanje transakcijskih stroškov, ter podpora za razvoj socialne infrastrukture in spretnosti; (iii)  podpora za mikrofinanciranje in podjetja socialnega gospodarstva, vključno prek operacij mešanega financiranja, na primer asimetrična delitev tveganj ali zmanjšanje transakcijskih stroškov, ter podpora za razvoj socialne infrastrukture in spretnosti; (iv)  podpora za transnacionalno sodelovanje in partnerstva za prenos in razširitev inovativnih rešitev; (iv)  podpora za transnacionalno sodelovanje in partnerstva za prenos in razširitev inovativnih rešitev; (c)  krepitev zmogljivosti, zlasti: (c)  krepitev zmogljivosti, zlasti: (i)  mrež na ravni Unije na področjih iz člena 4(1); (i)  mrež na ravni Unije na področjih iz člena 4(1); (ii)  nacionalnih kontaktnih točk, ki zagotavljajo smernice, informacije in pomoč pri izvajanju sklopa; (ii)  nacionalnih kontaktnih točk, ki zagotavljajo smernice, informacije in pomoč pri izvajanju sklopa; (iii)  uprav sodelujočih držav, institucij socialne varnosti in služb za zaposlovanje, pristojnih za spodbujanje mobilnosti delovni sile, mikrofinančnih institucij in institucij, ki zagotavljajo financiranje socialnim podjetjem ali drugim akterjem socialnih naložb, ter mreženja; (iii)  uprav sodelujočih držav, institucij socialne varnosti in služb za zaposlovanje, pristojnih za spodbujanje mobilnosti delovni sile, mikrofinančnih institucij in institucij, ki zagotavljajo financiranje podjetjem socialnega gospodarstva ali drugim akterjem socialnih naložb, ter mreženja; (iv)  zainteresiranih strani z namenom transnacionalnega sodelovanja; (iv)  socialnih partnerjev in deležnikov z namenom transnacionalnega sodelovanja; (d)  dejavnosti komuniciranja in razširjanja informacij, zlasti: (d)  dejavnosti komuniciranja in razširjanja informacij, zlasti: (i)  vzajemno učenje prek izmenjave dobrih praks, inovativnih pristopov, rezultatov analitičnih dejavnosti, medsebojnih strokovnih pregledov in primerjalnih analiz; (i)  vzajemno učenje prek izmenjave dobrih praks, inovativnih pristopov, rezultatov analitičnih dejavnosti, medsebojnih strokovnih pregledov in primerjalnih analiz; (ii)  vodniki, poročila, informativno gradivo in medijska pokritost pobud na področjih iz člena 4(1); (ii)  vodniki, poročila, informativno gradivo in medijska pokritost pobud na področjih iz člena 4(1); (iii)  informacijski sistemi za razširjanje dokazov na področjih iz člena 4(1); (iii)  informacijski sistemi za razširjanje dokazov na področjih iz člena 4(1); (iv)  prireditve, konference in seminarji, ki jih organizira predsedstvo Sveta. (iv)  tehnična in upravna pomoč za izvajanje programa dela, kot so dejavnosti pripravljanja, spremljanja, nadzora, revizije in ocenjevanja, vključno s sistemi informacijske tehnologije. Sprememba 112 Predlog uredbe Člen 25 – odstavek 1 – točka b (b)  vsi pravni subjekti, ustanovljeni v skladu s pravom Unije, in vse mednarodne organizacije. (b)  vsi pravni subjekti, ustanovljeni v skladu s pravom Unije, ali ustrezne mednarodne organizacije. Sprememba 113 Predlog uredbe Člen 25 a (novo) Člen 25a Upravljanje 1.  Komisija se posvetuje z deležniki v Uniji, zlasti s socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe, o programih dela za zaposlovanje in socialne inovacije ter njihovih prednostnih nalogah, strateški usmeritvi in izvajanju. 2.  Komisija vzpostavi potrebne povezave z Odborom za zaposlovanje, Odborom za socialno zaščito, Svetovalnim odborom za varnost in zdravje pri delu, skupino generalnih direktorjev za delovne odnose in Svetovalnim odborom za prosto gibanje delavcev, da se zagotovi redno in ustrezno obveščanje teh odborov o napredku pri izvajanju teh programov. Komisija obvešča tudi druge odbore, ki se ukvarjajo s politikami, instrumenti in ukrepi, ki se nanašajo na sklop za zaposlovanje in socialne inovacije. Sprememba 114 Predlog uredbe Člen 26 – odstavek 2 – točka -a (novo) (-a)   podpirati strategijo Unije za javno zdravje, usmerjeno v: (i)  podporo državam članicam pri njihovih prizadevanjih za zaščito in okrepitev javnega zdravja ter (ii)  uresničevanje poslanstva Unije glede zdravja v skladu s členom 168 PDEU, ki določa, da se pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti Unije zagotavlja visoka raven varovanja zdravja ljudi. Sprememba 115 Predlog uredbe Člen 26 – odstavek 2 – točka a – uvodni del (a)  krepiti pripravljenost na krizo, krizno upravljanje in odzivanje v Uniji za zaščito državljanov pred čezmejnimi nevarnostmi za zdravje; (a)  krepiti pripravljenost na krizo, krizno upravljanje in odzivanje v Uniji za obvladovanje čezmejnih nevarnosti za zdravje; Sprememba 116 Predlog uredbe Člen 26 – odstavek 2 – točka a – točka iv a (novo) (iva)   dobro zasnovani ukrepi na področju javnega zdravja za zmanjšanje bremena in učinka okužb in nalezljivih bolezni, ki jih je mogoče preprečiti; Sprememba 117 Predlog uredbe Člen 26 – odstavek 2 – točka a – točka iv b (novo) (ivb)   podpirati razvoj strokovnega znanja in orodij za učinkovito obveščanje o tveganjih; Sprememba 118 Predlog uredbe Člen 26 – odstavek 2 – točka b – točka i (i)  vlagati v spodbujanje zdravja in preprečevanje bolezni; (i)  vlagati v spodbujanje zdravja in preprečevanje bolezni, tudi prek programov zdravstvene pismenosti in zdravstvenih izobraževalnih programov ter s spodbujanjem telesne dejavnosti; Sprememba 119 Predlog uredbe Člen 26 – odstavek 2 – točka b – točka i a (novo) (ia)  vlagati v zgodnje odkrivanje in presejalne preglede; Sprememba 120 Predlog uredbe Člen 26 – odstavek 2 – točka b – točka ii (ii)  podpirati digitalizacijo zdravstva in oskrbe; (ii)  podpirati digitalizacijo zdravstva in oskrbe, ki bo obravnavala potrebe in pomisleke pacientov in državljanov, zlasti z vzpostavitvijo povezav s programi, ki podpirajo medijsko pismenost in digitalno usposobljenost; Sprememba 121 Predlog uredbe Člen 26 – odstavek 2 – točka b – točka ii a (novo) (iia)   podpirati razvoj digitalnih javnih storitev na področju zdravstva; Sprememba 122 Predlog uredbe Člen 26 – odstavek 2 – točka b – točka ii b (novo) (iib)   krepiti varnost in kakovost zdravstvenih informacij; Sprememba 123 Predlog uredbe Člen 26 – odstavek 2 – točka b – točka ii (ii)  podpirati razvoj vzdržnega zdravstvenega informacijskega sistema Unije; (ii)  podpirati razvoj vzdržnega, preglednega in dostopnega zdravstvenega informacijskega sistema Unije, ob zagotavljanju varstva zasebnih podatkov; (V predlogu Komisije številčenje točk v členu 26(b) ni pravilno, ker sta dve točki oštevilčeni z (ii).) Sprememba 124 Predlog uredbe Člen 26 – odstavek 2 – točka b – točka iii (iii)  podpirati države članice pri prenosu znanja, koristnega za nacionalne procese reform, katerih namen so učinkovitejši, dostopnejši in odpornejši zdravstveni sistemi ter boljše spodbujanje zdravja in preprečevanje bolezni, s poudarkom na izzivih, opredeljenih v okviru evropskega semestra; (iii)  podpirati države članice pri prenosu in uporabi znanja, koristnega za nacionalne procese reform, katerih namen so učinkovitejši, dostopnejši, odpornejši, nediskriminatorni, vključujoči in pravični zdravstveni sistemi, ki si prizadevajo za odpravo družbene neenakosti, ter boljše spodbujanje zdravja in preprečevanje bolezni, s poudarkom na izzivih, opredeljenih v okviru evropskega semestra; to zajema tudi podporo visokokakovostnim nacionalnim registrom, ki bodo prav tako zagotavljali primerljive podatke; Sprememba 125 Predlog uredbe Člen 26 – odstavek 2 – točka b – točka iv a (novo) (iva)   podpirati prehod na oskrbo, osredotočeno na osebo, zdravstvene in socialne službe na lokalni ravni in celovito oskrbo v skupnosti, zlasti s spodbujanjem organizacijskih modelov, ki temeljijo na medstrokovnem timskem delu in mreženju številnih deležnikov; Sprememba 126 Predlog uredbe Člen 26 – odstavek 2 – točka b – točka iv b (novo) (ivb)   zagotoviti sodelovanje vseh pomembnih deležnikov pri navedenih ukrepih, če ustreza na nacionalni ravni ali na ravni Unije; Sprememba 127 Predlog uredbe Člen 26 – odstavek 2 – točka b – točka iv c (novo) (ivc)   oblikovati in uporabiti orodje in strategije za preprečevanje in reševanje neenakosti na področju zdravja in spodbujati socialno vključenost, krepitev moči državljanov in udeležbo v skupnosti; Sprememba 128 Predlog uredbe Člen 26 – odstavek 2 – točka c – točka i (i)  podpirati izvajanje zakonodaje o zdravilih in medicinskih pripomočkih; (i)  podpirati izvajanje zakonodaje o zdravilih, dostopu do teh proizvodov v vsej Uniji in medicinskih pripomočkih; Sprememba 129 Predlog uredbe Člen 26 – odstavek 2 – točka c – točka vi (vi)  podpirati znanstvena odbora Komisije „za varstvo potrošnikov“ ter „zdravstvena, okoljska in nastajajoča tveganja“; (vi)  podpirati oblikovanje pristopa „zdravje v vseh politikah“ in vzpostaviti postopke, na podlagi katerih se bodo posledice za zdravje obravnavale in upoštevale v vseh politikah; Sprememba 130 Predlog uredbe Člen 26 – odstavek 2 – točka c a (novo) (ca)   podpirati spremljanje, izvajanje in krepitev druge zakonodaje in politik Unije, ki vplivajo na zdravje, da se zagotovi visoka raven zaščite zdravja ljudi, med drugim tistih politik, ki so povezane z/s: (i)  onesnaženostjo zraka, (ii)  endokrinimi motilci in drugimi kemikalijami s škodljivimi lastnostmi, (iii)  ostanki pesticidov v hrani, vodi in zraku, (iv)  hrano in označevanjem hrane, vključno s transmaščobnimi kislinami, označevanjem alkohola, aditivi in materiali, namenjenimi za stik z živili; Sprememba 131 Predlog uredbe Člen 26 – odstavek 2 – točka d – točka ii (ii)  podpirati razvoj sodelovanja glede vrednotenja zdravstvenih tehnologij pri pripravi novih usklajenih pravil; (ii)  podpirati razvoj sodelovanja in krepitve zmogljivosti glede vrednotenja zdravstvenih tehnologij pri pripravi novih usklajenih pravil; Sprememba 132 Predlog uredbe Člen 26 – odstavek 2 – točka d – točka iii a (novo) (iiia)   podpirati izvajanje programov in najboljše prakse na področju izobraževanja o spolnem in reproduktivnem zdravju in kampanj, namenjenih mladim; Sprememba 133 Predlog uredbe Člen 26 – odstavek 2 – točka d – točka iii b (novo) (iiib)   podpirati organizacije civilne družbe na ravni Unije, ki delujejo na področju zdravja in z zdravjem povezanih vprašanj; Sprememba 134 Predlog uredbe Člen 26 – odstavek 2 – točka d – točka iii c (novo) (iiic)  podpirati ustanovitev usmerjevalnega odbora za zdravje za izvajanje ukrepov v okviru sklopa za zdravje. Sprememba 135 Predlog uredbe Člen 27 – odstavek 1 1.  Do financiranja so upravičeni samo ukrepi, s katerimi se uresničujejo cilji iz členov 3 in 26. 1.  Do financiranja so upravičeni samo ukrepi, povezani z zdravjem, s katerimi se uresničujejo cilji iz členov 3, 4 in 26. Sprememba 136 Predlog uredbe Člen 27 – odstavek 2 – točka a – točka i a (novo) (ia)   dejavnosti, namenjene spremljanju skupnih vplivov okoljskih dejavnikov tveganja na zdravje, tudi tistih, ki izhajajo iz kontaminantov v hrani, vodi in drugih virih; Sprememba 137 Predlog uredbe Člen 27 – odstavek 2 – točka a – točka i b (novo) (ib)   dejavnosti za spremljanje vpliva prava Unije na zdravje, na primer farmakovigilanca ipd.; Sprememba 138 Predlog uredbe Člen 27 – odstavek 2 – točka a – pododstavek 1 a (novo) dokončni rezultati analitične dejavnosti se dajo na voljo javnosti; Sprememba 139 Predlog uredbe Člen 27 – odstavek 2 – točka b – točka i (i)  čezmejno sodelovanje in partnerstva, vključno v čezmejnih regijah; (i)  čezmejno sodelovanje in partnerstva, vključno v čezmejnih regijah in tudi v povezavi s kontaminacijo zraka in drugo okoljsko čezmejno kontaminacijo; Sprememba 140 Predlog uredbe Člen 27 – odstavek 2 – točka c – točka i (i)  prek prenosa, prilagajanja in uvajanja dobrih praks z uveljavljeno dodano vrednostjo na ravni Unije med državami članicami; (i)  prek izmenjave, prenosa, prilagajanja in uvajanja dobrih praks z uveljavljeno dodano vrednostjo na ravni Unije med državami članicami; Sprememba 141 Predlog uredbe Člen 27 – odstavek 2 – točka c – točka ii (ii)  mrež na ravni EU na področjih iz člena 26; (ii)  mrež na ravni EU na področjih iz člena 26, neprekinjeno in trajnostno, ob zagotavljanju prisotnosti dejavne civilne družbe na ravni Unije; Sprememba 142 Predlog uredbe Člen 27 – odstavek 2 – točka c – točka iv (iv)  nacionalnih kontaktnih točk, ki zagotavljajo smernice, informacije in pomoč pri izvajanju programa; (iv)  regionalnih, podnacionalnih in nacionalnih kontaktnih točk, ki zagotavljajo smernice, informacije in pomoč pri izvajanju programa; Sprememba 143 Predlog uredbe Člen 29 – odstavek 1 Komisija se z zdravstvenimi organi držav članic v usmerjevalni skupini za spodbujanje zdravja, preprečevanje bolezni in upravljanje nenalezljivih bolezni ali drugi zadevni strokovni skupini Komisije ali podobnih telesih posvetuje o delovnih načrtih, vzpostavljenih za sklop za zdravje, in njihovih prednostnih nalogah, strateških usmeritvah in izvajanju pa tudi o vidiku zdravstvene politike drugih politik in podpornih mehanizmih, s čimer povečuje njihovo skupno usklajevanje in dodano vrednost. Komisija se z zdravstvenimi organi držav članic v usmerjevalni skupini za spodbujanje zdravja, preprečevanje bolezni in upravljanje nenalezljivih bolezni ali drugi zadevni strokovni skupini Komisije ali podobnih telesih, kot so strokovna združenja v sektorju zdravstva, posvetuje o delovnih načrtih, vzpostavljenih za sklop za zdravje, in njihovih prednostnih nalogah, strateških usmeritvah in izvajanju pa tudi o vidiku zdravstvene politike drugih politik in podpornih mehanizmih, s čimer povečuje njihovo skupno usklajevanje in dodano vrednost. Z močnim političnim vodstvom in ustrezno upravljalno strukturo, ki bo namenjena zdravstvu, bomo zagotovili, da bosta zdravstveno varstvo in spodbujanje zdravja zagotovljena v vseh portfeljih Komisije, v skladu s členom 168(1) PDEU. Sprememba 144 Predlog uredbe Člen 29 a (novo) Člen 29a Usmerjevalni odbor za zdravje 1.  Komisija ustanovi usmerjevalni odbor za zdravje (v nadaljnjem besedilu: usmerjevalni odbor) za izvajanje ukrepov v okviru sklopa za zdravje. 2.  Usmerjevalni odbor predvsem z usklajevanjem in sodelovanjem, spodbujanjem vključevanja pacientov in družbe ter zagotavljanjem znanstvenih mnenj in priporočil vzpostavlja sinergije med sklopom za zdravje in drugimi programi, ki vključujejo razsežnost zdravja. S svojim delovanjem zagotavlja zdravstvene ukrepe, usmerjene v vrednost, vzdržnost, boljše zdravstvene rešitve, spodbujanje dostopa in zmanjšanje neenakosti na področju zdravja.  3.  Usmerjevalni odbor zagotavlja celovito strategijo in usmerjanje pri razvoju delovnih načrtov v okviru sklopa za zdravje.  4.  Usmerjevalni odbor je skupina neodvisnih deležnikov, ki jo sestavljajo akterji iz pomembnih sektorjev na področju javnega zdravja in dobrega počutja, v kateri sodelujejo predstavniki regij in lokalnih zdravstvenih organov, predstavniki pacientov in državljani.  5.  Usmerjevalni odbor sestavlja 15–20 oseb na visoki ravni, izbranih iz različnih disciplin in dejavnosti, navedenih v odstavku 4. Člane usmerjevalnega odbora imenuje Komisija po javnem razpisu za imenovanje ali za prijavo interesa ali oboje.  6.  Predsedujočega usmerjevalnemu odboru med svojimi člani imenuje Komisija.  7.  Usmerjevalni odbor:  (i)  zagotavlja prispevek k letnim delovnim načrtom za sklop za zdravje na predlog Komisije; (ii)  izdela načrt za usmerjanje usklajevanja in sodelovanja med sklopom za zdravje in drugimi programi, ki vključujejo razsežnost zdravja. Z načrtom se zagotavljata prepoznavnost in usklajevanje vseh obstoječih finančnih mehanizmov, pomembnih za zdravje, ter podpora usklajevanju in sodelovanju.  Sprememba 145 Predlog uredbe Člen 29 b (novo) Člen 29b Mednarodno sodelovanje Da bi povečali učinkovitost in uspešnost ukrepov na ravni Unije in mednarodni ravni, začne Komisija za izvajanje sklopa za zdravje sodelovati z ustreznimi mednarodnimi organizacijami, kot so Združeni narodi in njihove specializirane agencije, zlasti Svetovna zdravstvena organizacija (SZO), ter s Svetom Evrope in Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Sprememba 146 Predlog uredbe Člen 31 Člen 31 Člen 31 Oblike financiranja EU in metode izvajanja Oblike financiranja EU in metode izvajanja 1.  Iz sklopov za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje se lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe, zlasti v obliki nepovratnih sredstev, nagrad, javnih naročil in prostovoljnih plačil mednarodnim organizacijam, katerih članica je Unija ali s katerimi Unija sodeluje. 1.  Iz sklopov za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje se lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe, zlasti v obliki nepovratnih sredstev, nagrad, javnih naročil, prispevkov in prostovoljnih plačil mednarodnim organizacijam, katerih članica je Unija ali s katerimi Unija sodeluje. 2.  Sklopa za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje se izvajata neposredno v skladu s finančno uredbo ali posredno z organi iz člena [61(1)(c)] finančne uredbe 2.  Sklopa za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje se izvajata neposredno v skladu s finančno uredbo ali posredno z organi iz člena [61(1)(c)] finančne uredbe Komisijo za ocenjevanje iz člena [150] finančne uredbe lahko pri dodeljevanju nepovratnih sredstev sestavljajo zunanji strokovnjaki. Komisijo za ocenjevanje iz člena [150] finančne uredbe lahko pri dodeljevanju nepovratnih sredstev sestavljajo zunanji strokovnjaki. 3.  Operacije mešanega financiranja pod sklopom za zaposlovanje in socialne inovacije se izvajajo v skladu z [uredbo o InvestEU] in naslovom X finančne uredbe. 3.  Operacije mešanega financiranja pod sklopom za zaposlovanje in socialne inovacije se izvajajo v skladu z [uredbo o InvestEU] in naslovom X finančne uredbe. 4.  Pod sklopom za zdravje se neposredna nepovratna sredstva lahko brez razpisa za zbiranje predlogov dodelijo za financiranje ukrepov z jasno dodano vrednostjo Unije, ki jih sofinancirajo pristojni organi, odgovorni za zdravje v državah članicah ali v tretjih državah, pridruženih programu, ali organi javnega sektorja in nevladni organi, ki delujejo individualno ali kot mreža in imajo pooblastila navedenih pristojnih organov. 4.  Pod sklopom za zdravje se neposredna nepovratna sredstva lahko brez razpisa za zbiranje predlogov dodelijo za financiranje ukrepov z jasno dodano vrednostjo Unije, ki jih sofinancirajo pristojni organi, odgovorni za zdravje v državah članicah ali v tretjih državah, pridruženih programu, ali organi javnega sektorja in nevladni organi, ki delujejo individualno ali kot mreža in imajo pooblastila navedenih pristojnih organov. 5.  Pod sklopom za zdravje se neposredna nepovratna sredstva lahko brez razpisa za zbiranje predlogov dodelijo evropskim referenčnim mrežam, ki jih kot mreže odobri odbor držav članic za evropske referenčne mreže v skladu s postopkom odobritve iz Izvedbenega sklepa Komisije 2014/287/EU z dne 10. marca 2014 o določitvi meril za ustanavljanje in vrednotenje evropskih referenčnih mrež in njihovih članov ter za lažjo izmenjavo informacij in strokovnega znanja o ustanavljanju in vrednotenju takih mrež. 5.  Pod sklopom za zdravje se neposredna nepovratna sredstva lahko brez razpisa za zbiranje predlogov dodelijo evropskim referenčnim mrežam, ki jih kot mreže odobri odbor držav članic za evropske referenčne mreže v skladu s postopkom odobritve iz Izvedbenega sklepa Komisije 2014/287/EU z dne 10. marca 2014 o določitvi meril za ustanavljanje in vrednotenje evropskih referenčnih mrež in njihovih članov ter za lažjo izmenjavo informacij in strokovnega znanja o ustanavljanju in vrednotenju takih mrež. Sprememba 147 Predlog uredbe Člen 32 Člen 32 Člen 32 Program dela in usklajevanje Program dela in usklajevanje Sklopa za zaposlovanje in inovacije ter zdravje se izvajata s programi dela iz člena [108] finančne uredbe. V programih dela se po potrebi določi skupni znesek, namenjen za operacije mešanega financiranja. Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 38, da bi se z oblikovanjem programov dela iz člena [108] finančne uredbe dopolnila sklop za zaposlovanje in socialne inovacije ter sklop za zdravje. V teh programih dela se po potrebi določi skupni znesek, namenjen za operacije mešanega financiranja. Komisija spodbuja sinergije in zagotavlja učinkovito usklajevanje med sklopom ESS+ za zdravje in programom za podporo reformam, vključno z orodjem za izvajanje reform in instrumentom za tehnično podporo. Komisija spodbuja sinergije in zagotavlja učinkovito usklajevanje med sklopom ESS+ za zdravje in programom za podporo reformam, vključno z orodjem za izvajanje reform in instrumentom za tehnično podporo. Sprememba 148 Predlog uredbe Člen 33 Člen 33 Člen 33 Spremljanje in poročanje Spremljanje in poročanje 1.  Določijo se kazalniki za spremljanje izvajanja in napredka sklopov pri doseganju specifičnih ciljev iz člena 4 ter operativnih ciljev iz členov 23 in 26. 1.  Določijo se kazalniki za spremljanje izvajanja in napredka sklopov pri doseganju specifičnih ciljev iz člena 4 ter operativnih ciljev iz členov 23 in 26. 2.  Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja sklopov in rezultatov zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije in, kadar je smiselno, državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja. 2.  Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja sklopov in rezultatov zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije in, kadar je smiselno, državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja. 3.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 38 za dopolnitev ali spremembo kazalnikov v Prilogi III, kadar bi bilo to potrebno za zagotovitev učinkovitega ocenjevanja napredka pri izvajanju sklopov. 3.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 38 za dopolnitev ali spremembo kazalnikov v prilogah IIb in III, kadar bi bilo to potrebno za zagotovitev učinkovitega ocenjevanja napredka pri izvajanju sklopov. 3a.  Komisija za namene rednega spremljanja sklopov in morebitnih prilagoditev, potrebnih za njihovo politiko in prednostne naloge financiranja, pripravi prvo kvalitativno in kvantitativno poročilo o spremljanju, ki zajema prvo leto, in zatem tri poročila, ki zajemajo zaporedna dvoletna obdobja, ter ta poročila predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. Poročila se v vednost predložijo tudi Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. V poročilih so navedeni rezultati sklopov in v kakšni meri se je pri njihovih dejavnostih upoštevalo načelo enakosti moških in žensk in vključevanja enakosti spolov ter kako se je obravnavalo vprašanje protidiskriminacije, vključno z vprašanji dostopnosti. Da bi povečali preglednost sklopov, se poročila objavijo. Sprememba 149 Predlog uredbe Člen 35 Člen 35 Člen 35 Ocenjevanje Ocenjevanje 1.  Ocene se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja. 1.  Ocene se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja. 2.  Vmesna ocena sklopov se lahko opravi, ko je na voljo dovolj informacij o njihovem izvajanju, vendar najpozneje v štirih letih od začetka izvajanja sklopov. 2.  Komisija do 31. decembra 2024 opravi vmesno oceno sklopov, da se: (a)  kvalitativno in kvantitativno izmeri doseženi napredek pri uresničevanju ciljev sklopa; (b)  obravnava socialno okolje v Uniji in morebitne večje spremembe, uvedene s pravom Unije; (c)  ugotovi, ali so bila sredstva sklopov učinkovito uporabljena, in oceni njihova dodana vrednost za Unijo. Rezultati vmesne ocene se predložijo Evropskemu parlamentu in Svetu. 3.  Na koncu obdobja izvajanja, vendar ne pozneje kot v štirih letih po zaključku obdobja iz člena 5, Komisija opravi končno oceno sklopov. 3.  Na koncu obdobja izvajanja, vendar ne pozneje kot v štirih letih po zaključku obdobja iz člena 5, Komisija opravi končno oceno sklopov. 4.  Komisija zaključke teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. 4.  Komisija zaključke teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. Sprememba 150 Predlog uredbe Člen 37 Člen 37 Člen 37 Informiranje, komuniciranje in oglaševanje Informiranje, komuniciranje in oglaševanje 1.  Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem jasnih in učinkovitih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo. 1.  Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem jasnih in učinkovitih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo. 2.  Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s sklopoma za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje ter njunimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena sklopoma za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz členov 4, 23 in 26. 2.  Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s sklopoma za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje ter njunimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena sklopoma za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje, prispevajo tudi h komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz členov 4, 23 in 26. Sprememba 151 Predlog uredbe Člen 38 Člen 38 Člen 38 Izvajanje prenosa pooblastila Izvajanje prenosa pooblastila 1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu. 1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu. 2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 15(6), 21(5) in 33(3) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te uredbe. 2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 15(6), 21(5) in 32 in 33(3) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te uredbe. 3.  Prenos pooblastila iz členov 15(6), 21(5) in 33(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. 3.  Prenos pooblastila iz členov 15(6), 21(5), 32 in 33(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. 4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje28. 4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje28. 5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet. 5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet. 6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 15(6), 21(5) in 33(3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca. 6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 15(6), 21(5), 32 in 33(3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca. _________________________________ _________________________________ 28.UL L 123, 12.5.2016, str. 13. 28.   UL L 123, 12.5.2016, str. 13. Sprememba 152 Predlog uredbe Člen 40 Člen 40 Člen 40 Odbor iz člena 163 PDEU Odbor iz člena 163 PDEU 1.  Komisiji pomaga odbor, ustanovljen na podlagi člena 163 PDEU (v nadaljnjem besedilu: odbor ESS+). 1.  Komisiji pomaga odbor, ustanovljen na podlagi člena 163 PDEU (v nadaljnjem besedilu: odbor ESS+). 2.  Vsaka država članica za največ sedem let imenuje po enega vladnega predstavnika, enega predstavnika organizacij delavcev, enega predstavnika organizacij delodajalcev in enega namestnika za vsakega člana. V odsotnosti člana ima namestnik samodejno pravico sodelovati v postopkih. 2.  Vsaka država članica za največ sedem let imenuje po enega vladnega predstavnika, enega predstavnika organizacij delavcev, enega predstavnika organizacij delodajalcev, enega predstavnika civilne družbe, enega predstavnika organov za enakost ali drugih neodvisnih institucij za človekove pravice v skladu s členom 6(1)(c) [prihodnje uredbe o skupnih določbah] in enega namestnika za vsakega člana. V odsotnosti člana ima namestnik samodejno pravico sodelovati v postopkih. 3.  Odbor ESS+ ima po enega predstavnika iz vsake organizacije, ki zastopa organizacije delavcev in organizacije delodajalcev na ravni Unije. 3.  Odbor ESS+ ima po enega predstavnika iz vsake organizacije, ki zastopa organizacije delavcev in organizacije delodajalcev ter organizacije civilne družbe na ravni Unije. 3a.  Obor ESS + lahko povabi predstavnike Evropske investicijske banke in Evropskega investicijskega sklada. 3b.  V odboru ESS+ se zagotovi uravnotežena zastopanost spolov in ustrezna zastopanost manjšin ter drugih izključenih skupin. 4.  Z odborom ESS+ se opravi posvetovanje o načrtovani uporabi tehnične pomoči v primeru podpore iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja pa tudi o drugih vprašanjih, ki vplivajo na izvajanje strategij na ravni Unije, relevantnih za ESS+. 4.  Z odborom ESS+ se opravi posvetovanje o načrtovani uporabi tehnične pomoči v primeru podpore iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja pa tudi o drugih vprašanjih, ki vplivajo na izvajanje strategij na ravni Unije, relevantnih za ESS+. 5.  Odbor ESS+ lahko poda mnenja o: 5.  Odbor ESS+ lahko poda mnenja o: (a)  vprašanjih v zvezi s prispevkom ESS+ za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic, vključno s priporočili za posamezne države in prednostnimi nalogami iz evropskega semestra (nacionalni programi reform itd.); (a)  vprašanjih v zvezi s prispevkom ESS+ za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic, vključno s priporočili za posamezne države in prednostnimi nalogami iz evropskega semestra (nacionalni programi reform itd.); (b)  vprašanjih glede [prihodnje uredbe o skupnih določbah], relevantnih za ESS+; (b)  vprašanjih glede [prihodnje uredbe o skupnih določbah], relevantnih za ESS+; (c)  vprašanjih v zvezi z ESS+, ki mu jih predloži Komisija in ki niso vprašanja iz odstavka 4. (c)  vprašanjih v zvezi z ESS+, ki mu jih predloži Komisija in ki niso vprašanja iz odstavka 4. Mnenja odbora ESS+ se sprejmejo z absolutno večino veljavno oddanih glasov in se posredujejo v vednost Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. Komisija odbor ESS+ obvesti, na kakšen način je upoštevala njegova mnenja. Mnenja odbora ESS+ se sprejmejo z absolutno večino veljavno oddanih glasov in se posredujejo v vednost Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. Komisija odbor ESS+ pisno obvesti, na kakšen način je upoštevala njegova mnenja. 6.  Odbor ESS+ lahko ustanovi delovne skupine za vsakega od sklopov ESS+. 6.  Odbor ESS+ lahko ustanovi delovne skupine za vsakega od sklopov ESS+. Sprememba 153 Predlog uredbe Priloga I PRILOGA 11 PRILOGA 11 Skupni kazalniki za splošno podporo iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja Skupni kazalniki za splošno podporo iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja Vsi osebni podatki se razčlenijo po spolu (ženski, moški, „nebinarni“). Če nekateri rezultati niso možni, podatkov za take rezultate ni treba zbirati in sporočati. Vsi osebni podatki se razčlenijo po spolu (ženski, moški, „nebinarni“). Če nekateri rezultati niso razpoložljivi, podatkov za take rezultate ni treba zbirati in sporočati. Občutljivi osebni podatki se lahko preučijo anonimno. (1)  Skupni kazalniki učinka glede operacij, namenjenih osebam: (1)  Skupni kazalniki učinka glede operacij, namenjenih osebam: (1a)  Skupni kazalniki učinka za udeležence (1a)  Skupni kazalniki učinka za udeležence –  Skupni kazalniki učinka za udeležence so: –  Skupni kazalniki učinka za udeležence so: –  brezposelni, vključno z dolgotrajno brezposelnimi*, –  brezposelni, vključno z dolgotrajno brezposelnimi*, –  dolgotrajno brezposelni*, –  dolgotrajno brezposelni*, –  neaktivni*, –  neaktivni*, –  zaposleni, vključno s samozaposlenimi*, –  zaposleni, vključno s samozaposlenimi*, –  tisti, ki se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET)*, –  mlajši od 30 let*, –  otroci, mlajši od 18 let*, –  mladi, stari od 18 do 29 let*, –  starejši od 54 let*, –  starejši od 54 let*, –  z nižjo sekundarno izobrazbo ali manj (ISCED 0–2)*, –  z nižjo sekundarno izobrazbo ali manj (ISCED 0–2)*, –  z višjo sekundarno (ISCED 3) ali posekundarno izobrazbo (ISCED 4)*, –  z višjo sekundarno (ISCED 3) ali posekundarno izobrazbo (ISCED 4)*, –  s terciarno izobrazbo (ISCED 5 do 8)*. –  s terciarno izobrazbo (ISCED 5 do 8)*. Skupno število udeležencev se izračuna samodejno na podlagi skupnih kazalnikov učinka v zvezi z zaposlitvenim statusom. Skupno število udeležencev se izračuna samodejno na podlagi skupnih kazalnikov učinka v zvezi z zaposlitvenim statusom. (1b)  Ostali skupni kazalniki učinka (1b)  Ostali skupni kazalniki učinka Če se podatki za te kazalnike ne zbirajo iz registrov podatkov, se lahko vrednosti za te kazalnike določijo na podlagi informiranih ocen upravičencev. Če se podatki za te kazalnike ne zbirajo iz registrov podatkov, se lahko vrednosti za te kazalnike določijo na podlagi informiranih ocen upravičencev. Udeleženci podatke vedno zagotovijo prostovoljno. –  udeleženci, ki so invalidi**, –  udeleženci, ki so invalidi**, –  udeleženci, mlajši od 18 let*, –  državljani tretjih držav*, –  državljani tretjih držav*, –  udeleženci tujega porekla*, –  udeleženci tujega porekla*, –  manjšine (vključno z marginaliziranimi skupnostmi, kot so Romi)**, –  manjšine (ki niso iz romske skupnosti)**, –  udeleženci iz romske skupnosti**, –  brezdomci ali prizadeti zaradi izključenosti s stanovanjskega trga*, –  brezdomci ali prizadeti zaradi izključenosti s stanovanjskega trga*, –  udeleženci s podeželskih območij*. –  udeleženci s podeželskih območij*, –  udeleženci z geografskih območij z visoko stopnjo revščine in socialne izključenosti*, –  udeleženci, ki preidejo iz institucionalne v družinsko oskrbo in oskrbo na ravni skupnosti**. (2)  Skupni kazalniki učinka za subjekte so: (2)  Skupni kazalniki učinka za subjekte so: –  število podprtih javnih uprav ali javnih služb na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni; –  število podprtih javnih uprav ali javnih služb na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni; –  število podprtih mikro, malih in srednjih podjetij (vključno z zadrugami in socialnimi podjetji). –  število podprtih mikro, malih in srednjih podjetij (vključno z zadrugami in socialnimi podjetji). (3)  Skupni kazalniki neposrednih rezultatov za udeležence so: (3)  Skupni kazalniki neposrednih rezultatov za udeležence so: –  udeleženci, ki po zaključku sodelovanja iščejo zaposlitev*, –  udeleženci, ki po zaključku sodelovanja iščejo zaposlitev*, –  udeleženci, ki so po zaključku sodelovanja vključeni v izobraževanje ali usposabljanje*, –  udeleženci, ki so po zaključku sodelovanja vključeni v izobraževanje ali usposabljanje*, –  udeleženci, ki po zaključku sodelovanja pridobijo kvalifikacijo*, –  udeleženci, ki po zaključku sodelovanja pridobijo kvalifikacijo*, –  udeleženci, ki po zaključku sodelovanja pridobijo kvalifikacijo*, –  udeleženci, ki po zaključku sodelovanja pridobijo kvalifikacijo*, (4)  Skupni kazalniki dolgoročnejših rezultatov za udeležence: (4)  Skupni kazalniki dolgoročnejših rezultatov za udeležence: –  udeleženci, ki imajo šest mesecev po zaključku sodelovanja zaposlitev (vključno s samozaposlitvijo)*, –  udeleženci, ki imajo šest in dvanajst mesecev po zaključku sodelovanja zaposlitev (vključno s samozaposlitvijo)*, –  udeleženci z izboljšanim položajem na trgu dela šest mesecev po zaključku sodelovanja*. –  udeleženci z izboljšanim položajem na trgu dela šest in dvanajst mesecev po zaključku sodelovanja*. Minimalna zahteva je, da se ti podatki zbirajo na podlagi reprezentativnega vzorca udeležencev pri vsakem specifičnem cilju. Notranja veljavnost vzorca se zagotovi tako, da se podatki lahko posplošijo na ravni specifičnega cilja. Minimalna zahteva je, da se ti podatki zbirajo na podlagi reprezentativnega vzorca udeležencev pri vsakem specifičnem cilju. Notranja veljavnost vzorca se zagotovi tako, da se podatki lahko posplošijo na ravni specifičnega cilja. ________________________________ __________________________________ 1 Podatki, sporočeni v okviru kazalnikov, označenih z *, so osebni podatki v skladu s členom 4(1) Uredbe (EU) 2016/679. 1 Podatki, sporočeni v okviru kazalnikov, označenih z *, so osebni podatki v skladu s členom 4(1) Uredbe (EU) 2016/679. Podatki, sporočeni v okviru kazalnikov, označenih z **, so posebna vrsta podatkov v skladu s členom 9 Uredbe (EU) 2016/679. Podatki, sporočeni v okviru kazalnikov, označenih z **, so posebna vrsta podatkov v skladu s členom 9 Uredbe (EU) 2016/679. Sprememba 154 Predlog uredbe Priloga II PRILOGA II PRILOGA II Skupni kazalniki za podporo iz ESS+ za odpravljanje materialne prikrajšanosti Skupni kazalniki za podporo iz ESS+ za odpravljanje materialne prikrajšanosti (1)  Kazalniki učinka (1)  Kazalniki učinka (a)  Skupna denarna vrednost razdeljene hrane in blaga (a)  Skupna denarna vrednost razdeljene hrane in blaga (i)  skupna vrednost pomoči v hrani; (i)  skupna vrednost pomoči v hrani; (ia)  skupna denarna vrednost hrane za otroke; (ia)  skupna denarna vrednost hrane za otroke; (ib)  skupna denarna vrednost hrane za brezdomce; (ib)  skupna denarna vrednost hrane za brezdomce; (ic)  skupna denarna vrednost hrane za ostale ciljne skupine; (ic)  skupna denarna vrednost hrane za ostale ciljne skupine; (ii)  skupna vrednost razdeljenega blaga; (ii)  skupna vrednost razdeljenega blaga; (iia)  skupna denarna vrednost blaga za otroke; (iia)  skupna denarna vrednost blaga za otroke; (iib)  skupna denarna vrednost blaga za brezdomce; (iib)  skupna denarna vrednost blaga za brezdomce; (iic)  skupna denarna vrednost blaga za ostale ciljne skupine; (iic)  skupna denarna vrednost blaga za ostale ciljne skupine; (b)  skupna količina razdeljene pomoči v hrani (v tonah). (b)  skupna količina razdeljene pomoči v hrani (v tonah). Od tega2: Od tega2: (a)  delež hrane, za katero so bili iz programa plačani le prevoz, razdeljevanje in skladiščenje (v %); (a)  delež hrane, za katero so bili iz programa plačani le prevoz, razdeljevanje in skladiščenje (v %); (b)  delež hrane, ki se sofinancira iz ESS+, glede na skupno količino hrane, razdeljene upravičencem (v %). (b)  delež hrane, ki se sofinancira iz ESS+, glede na skupno količino hrane, razdeljene upravičencem (v %). (3)  Skupni kazalniki rezultatov3 (3)  Skupni kazalniki rezultatov3 Število končnih prejemnikov pomoči v hrani Število končnih prejemnikov pomoči v hrani –  število otrok, mlajših od 18 let; –  število otrok, mlajših od 18 let; –  število mladih v starosti 18–29 let; –  število mladih v starosti 18–29 let; –  število končnih prejemnikov, starejših od 54 let; –  število končnih prejemnikov, starejših od 54 let; –  število končnih prejemnikov, ki so invalidi; –  število končnih prejemnikov, ki so invalidi; –  število državljanov tretjih držav; –  število državljanov tretjih držav; –  število končnih prejemnikov tujega porekla in pripadnikov manjšin (vključno z marginaliziranimi skupnostmi, kot so Romi); –  število končnih prejemnikov tujega porekla in pripadnikov manjšin (ki niso iz romske skupnosti); –  udeleženci iz romske skupnosti; –  število brezdomnih končnih prejemkov ali končnih prejemnikov, prizadetih zaradi izključenosti s stanovanjskega trga. –  število brezdomnih končnih prejemkov ali končnih prejemnikov, prizadetih zaradi izključenosti s stanovanjskega trga. Število končnih prejemnikov materialne pomoči Število končnih prejemnikov materialne pomoči –  število otrok, mlajših od 18 let; –  število otrok, mlajših od 18 let; –  število mladih v starosti 18–29 let; –  število mladih v starosti 18–29 let; –  število končnih prejemnikov, starejših od 54 let; –  število končnih prejemnikov, starejših od 54 let; –  število končnih prejemnikov, ki so invalidi; –  število končnih prejemnikov, ki so invalidi; –  število državljanov tretjih držav; –  število državljanov tretjih držav; –  število končnih prejemnikov tujega porekla in pripadnikov manjšin (vključno z marginaliziranimi skupnostmi, kot so Romi); –  število končnih prejemnikov tujega porekla in pripadnikov manjšin (ki niso iz romske skupnosti); –  udeleženci iz romske skupnosti; –  število brezdomnih končnih prejemkov ali končnih prejemnikov, prizadetih zaradi izključenosti s stanovanjskega trga. –  število brezdomnih končnih prejemkov ali končnih prejemnikov, prizadetih zaradi izključenosti s stanovanjskega trga. _________________________________ _________________________________ 2 Vrednosti za te kazalnike se določijo na podlagi informirane ocene upravičencev. 2 Vrednosti za te kazalnike se določijo na podlagi informirane ocene upravičencev. 3 Enako kot zgoraj. 3 Enako kot zgoraj. Sprememba 155 Predlog uredbe Priloga II a (novo) PRILOGA IIa Skupni kazalniki za podporo iz ESS + za spodbujanje socialnega vključevanja najbolj ogroženih oseb Kazalniki učinka (1)  Skupno število oseb, ki prejemajo pomoč za socialno vključevanje. Od tega: (a)  število otrok, starih 15 let ali manj; (b)  število oseb, starih 65 let ali več; (c)  število žensk; (d)  število oseb tujega porekla in pripadnikov manjšin (ki niso iz romske skupnosti); (e)  udeleženci iz romske skupnosti; (f)  število brezdomcev. Sprememba 156 Predlog uredbe Priloga II b (novo) PRILOGA IIb Kazalniki za sklop za zaposlovanje in socialne inovacije 1.  Raven prijavljenega boljšega razumevanja politik in zakonodaje Unije (1)  Število analitičnih dejavnosti, (2)  Število dejavnosti vzajemnega učenja, ozaveščanja in razširjanja informacij, (3)  Podpora glavnim akterjem 2.  Raven aktivnega sodelovanja in partnerstva med vladnimi institucijami Unije, državami članicami in pridruženimi državami (1)  Število analitičnih dejavnosti, (2)  Število dejavnosti vzajemnega učenja, ozaveščanja in razširjanja informacij, (3)  Podpora glavnim akterjem 3.  Prijavljena uporaba inovacij na področju socialne politike pri izvajanju priporočil za posamezne države na socialnem področju in rezultati eksperimentiranja na področju socialne politike za namene oblikovanja politik (1)  Število analitičnih dejavnosti, (2)  Število dejavnosti vzajemnega učenja, ozaveščanja in razširjanja informacij, (3)  Podpora glavnim akterjem 4.  Število obiskov platforme EURES 5.  Število zaposlitev za mlade, zagotovljenih ali podprtih v okviru pripravljalnega ukrepa Prva zaposlitev EURES ter v okviru usmerjenih programov mobilnosti 6.  Število individualnih osebnih stikov svetovalcev EURES z iskalci zaposlitve, zaposlenimi, ki želijo zamenjati delovno mesto, in delodajalci 7.  Število ustanovljenih ali konsolidiranih podjetij, ki so uporabila podporo Unije 8.  Delež upravičencev, ki so z mikrofinanciranjem Unije ustvarili ali nadalje razvili podjetje in ki so brezposelni ali ki spadajo v katero od prikrajšanih skupin Sprememba 157 Predlog uredbe Priloga III – točka 2 2.  število skupnih kliničnih ocen zdravstvenih tehnologij; 2.  število upravičencev (strokovni delavci, državljani, pacienti), na katere bodo vplivali rezultati programa Sprememba 158 Predlog uredbe Priloga III – točka 3 3.  število prenesenih dobrih praks; 3.  število skupnih kliničnih ocen zdravstvenih tehnologij; Sprememba 159 Predlog uredbe Priloga III – točka 4 4.  stopnja uporabe rezultatov programa v nacionalni zdravstveni politiki, izmerjena z vprašalnikom „prej in potem“. 4.  število prenesenih dobrih praks. Sprememba 160 Predlog uredbe Priloga III – točka 4 a (novo) 4a.   stopnja uporabe rezultatov programa v regionalnih in nacionalnih zdravstvenih politikah ali orodjih, izmerjena s potrjenimi metodami.