Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. junija 2018 o pobudi EU za opraševalce (COM(2018)0395),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. februarja 2016 o vmesnem pregledu strategije EU za biotsko raznovrstnost(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2017 o akcijskem načrtu EU za naravo, ljudi in gospodarstvo(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2019 o postopku Unije za registracijo pesticidov(3),

–  ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

A.  ker je Komisija 1. junija 2018 začela izvajati Pobudo EU za opraševalce in se tako odzvala na poziv Evropskega parlamenta in Sveta, naj obravnava upad števila opraševalcev;

B.  ker je bilo opravljenih že veliko raziskav v zvezi z razlogi za zmanjšanje števila opraševalcev; ker je udejanjenje ugotovitev teh raziskav vse prej kot zadovoljivo;

C.  ker imajo divji opraševalci pomembno vlogo pri opraševanju poljščin; ker k temu dodatno prispevajo medonosne čebele;

D.  ker opraševanje, ki ga opravljajo medonosne čebele, zgolj dopolnjuje opraševanje, ki ga zagotavlja širok nabor žuželk(4), med drugim samotarske čebele, metulji, trepetavke in hrošči, in ga ne nadomešča;

E.  ker je Svetovna zveza za varstvo narave 11. oktobra 2019 v odziv na stopnjevanje krize biotske raznovrstnosti objavila nujen poziv k ukrepanju na področju ohranjanja vrst; ker je ta zveza svetovne vlade pozvala, naj do leta 2030 ustavijo upad števila vrst in preprečijo izumrtje zaradi ravnanja ljudi ter naj izboljšajo stanje ohranjenosti ogroženih vrst, da bi do leta 2050 dosegli obsežno obnovitev vrst;

F.  ker opraševalci zagotavljajo bistvene neposredne in posredne ekosistemske storitve, kot so opraševanje, zatiranje škodljivih organizmov, kakovost tal in vode ter estetske funkcije krajine;

G.  ker so potrebna stalna prizadevanja, da bi zagotovili priznavanje pomena opraševalcev za kmetijsko produktivnost;

H.  ker je samo v Uniji 78 % vrst divjih cvetlic delno ali v celoti odvisnih od živalskega opraševanja(5);

I.  ker z izjemo čebel in metuljev ni ustreznih podatkov in informacij o žuželkah opraševalkah;

J.  ker med opraševalce spadajo žuželke, kot so čebele, trepetavke, metulji, vešče, hrošči, sršeni in tripsi, ter sesalci, kot so netopirji in ptice;

K.  ker so zdrave čebele izredno pomembne za kmetijsko dejavnost v Uniji, saj je 84 % vrst poljščin(6) in 76 % evropske proizvodnje hrane odvisne od opraševanja čebel; ker je z opraševalci neposredno povezana letna kmetijska proizvodnja EU v vrednosti do 15 milijard EUR(7);

L.  ker so opraševalci eden najpomembnejših kazalnikov zdravja našega okolja; ker statistični podatki in trendi iz vse Evrope, ki so ponekod sicer samo delni, kažejo na skrb vzbujajoč upad populacij opraševalcev;

M.  ker je očitno slabo stanje ohranjenosti metuljev v njihovih polnaravnih traviščnih habitatih dober pokazatelj stanja divjih čebel, trepetavk, vešč in drugih opraševalcev;

N.  ker je samo 56 vrst opraševalcev zaščitenih z Direktivo Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (direktiva o habitatih)(8), pri čemer je 67 % ocen neugodnih;

O.  ker je Parlament začel izvajati več pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, da bi dodatno preučil upad opraševalcev in razvil konkretne rešitve za ublažitev skrb vzbujajočega upada njihovih populacij(9);

P.  ker bo treba, če želimo ustrezno zaščititi opraševalce in obnoviti njihovo populacijo, močno zmanjšati uporabo pesticidov, ki škodijo opraševalcem in njihovi hrani;

Q.  ker je uporaba nekaterih pesticidov povezana s škodljivimi učinki za okolje, vključno z visokim tveganjem za domače in divje čebele, ki oprašijo večino poljščin po vsem svetu;

R.  ker morajo poklicni uporabniki pesticidov v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet(10) voditi evidenco o uporabi pesticidov za vsaj zadnja tri leta, v njej pa morajo biti navedeni ime fitofarmacevtskega sredstva, čas uporabe, odmerek uporabljenega sredstva ter območje in poljščina, na kateri je bilo sredstvo uporabljeno;

S.  ker je bil aprila 2018 sprejet dogovor, da se v Uniji v celoti prepove uporaba imidakloprida, klotianidina in tiametoksama, poznanih pod skupnim imenom neonikotinoidi, na prostem;

T.  ker je več držav članic priglasilo nujno izvzetje glede uporabe neonikotinoidov na svojem ozemlju; ker bi morale biti te priglasitve kakovostne in javno objavljene; ker je Evropska agencija za varnost hrane ugotovila, da so bile za približno tretjino proizvodov, za katere so bila izdana izredna dovoljenja, na voljo druge možnosti; ker lahko Evropska agencija za varnost hrane sodeluje pri preučevanju nujnih odobritev(11);

U.  ker je bilo dokazano, da uporaba glifosata škodi bakterijam v medonosnih čebelah, s čimer prispeva k upadu števila opraševalcev in izginjanju njihovih habitatov; ker lahko nekateri fungicidi podvojijo akutno toksičnost insekticidov(12);

V.  ker države članice niso v celoti podprle leta 2013 potrjenih smernic Evropske agencije za varnost hrane o oceni tveganja, ki ga za čebele predstavljajo fitofarmacevtska sredstva, v katere je vključena najnovejša znanstvena metodologija za oceno tveganja, ki ga predstavljajo fitofarmacevtska sredstva za Apis mellifera, Bombus spp. in samotarske čebele; ker takšne razmere škodijo ustrezni uporabi meril za odobritev iz Uredbe (ES) št. 1107/2009 in s tem boljši zaščiti teh vrst;

W.  ker, poleg učinka insekticidov na opraševalce, herbicidi širokega spektra, ki se uporabljajo na ravni pokrajin, npr. kot preventivni herbicidi ali kot sušila, uničujejo vire hrane opraševalcev zunaj glavnih obdobij cvetenja poljščin ter prispevajo k upadu populacij;

X.  ker tudi pri polnem izvajanju smernic Evropske agencije za varnost hrane o čebelah iz leta 2013 sistem odobrite pesticidov ne bi ščitil metuljev, vešč in trepetavk;

Y.  ker lahko povezani habitati opraševalcev, kot so varovalni pasovi, mejice in s travo porasli jarki, pomagajo obvladati erozijo tal, na splošno prispevajo k izboljšanju biotske raznovrstnosti ter so potencialno uporabni za izboljšanje kakovosti hrane, ki je na voljo domačim čebelam in divjim opraševalcem;

Z.  ker so številni habitati opraševalcev postali zelo razdrobljeni, specializirane vrste pa vse bolj ogrožajo slabo upravljanje habitatov in podnebne spremembe;

AA.  ker so prisotnost, ohranjanje in obnavljanje območij avtohtonega cvetja, tudi v mestih, bistvenega pomena za zdrave populacije divjih opraševalcev;

AB.  ker divji opraševalci in čebelarji v Evropi storitve opraševanja zagotavljajo skoraj povsem brezplačno; ker je to občutno drugače kot v drugih delih sveta, kjer je opraševanje strošek, ki je primerljiv z drugimi sredstvi za kmetovanje, kot so semena, gnojila in pesticidi;

AC.  ker opraševalci prinašajo socialne in kulturne koristi v obliki zdravil, izdelkov, umetnosti in tradicij;

AD.  ker ta večinoma brezplačna storitev opraševanja dopolnjuje opraševanje divjih opraševalcev in je mogoča le zato, ker je glavni vir prihodka čebelarjev prodaja medu in drugih čebelarskih proizvodov; ker uvoz ponarejenega medu ekonomsko spodkopava čebelarstvo v EU;

AE.  ker se kmetijsko-okoljski ukrepi po EU ne izvajajo v dovolj velikem obsegu, da bi izravnali izgubo habitatov opraševalcev in upad v kakovosti habitatov; ker ekologizacija ni zagotovila zadostnih izboljšav;

AF.  ker sta Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane in Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja v svojih stališčih v okviru predloga uredbe o strateškem načrtu SKP (COM(2018)0392) zahtevala uvedbo kazalnika učinka opraševalcev;

AG.  ker lahko uvedba kazalnika opraševalcev prispeva k optimalnemu procesu odločanja, učinkovitejši javni porabi, večji odgovornosti ter razumevanju učinka politik in zakonodaje;

AH.  ker pretirana uporaba gnojil pri poljščinah prispeva k zmanjševanju prisotnosti cvetlic, ki so potencialna hrana za opraševalce;

AI.  ker emisije dušika povzročajo evtrofikacijo in rast bujnih trav, ki izrivajo zelišča in cvetlice v ruši, prekrivajo golo zemljo, kjer številni opraševalci gnezdijo ter ustvarjajo senco na nizki ravni, zaradi katere nastaja hladna mikroklima, ki je neprimerna za številne avtohtone vrste;

Splošne ugotovitve

1.  priznava dodano vrednost pobude EU za opraševalce pri določanju strateških ciljev in sklopa nujnih ukrepov, ki naj bi jih sprejele EU in države članice za zaščito opraševalcev; pozdravlja delo, ki se za zaščito habitatov opraševalcev že izvaja na lokalni ravni;

2.  vendar meni, da pobuda nezadostno obravnava številne vzroke zmanjševanja števila opraševalcev, med drugim spremembe rabe zemljišč, izginjanje habitatov in povezav med njimi, intenzivne kmetovalske prakse, fitofarmacevtska sredstva, onesnaževanje okolja, učinke patogenov in parazitov, kot je pršica Varroa destructor, podnebne spremembe in invazivne tujerodne vrste(13); meni, da je nujno izvajanje Prednostne naloge II: spopadanje z vzroki zmanjševanja števila opraševalcev;

3.  meni, da so opraševalci osnovna komponenta biotske raznovrstnosti ter so nepogrešljivi za razmnoževanje večine vrst rastlin; priznava, da upadanje populacij opraševalcev vpliva na kakovost in količino kmetijskega pridelka in ekonomske donose kmetov;

4.  poudarja, kako pomembni so opraševalci za kmetijstvo, saj njihov upad v zadnjem času ogroža proizvodnjo hrane, in da je treba nujno ukrepati in poskrbeti za spremembe, da bomo obvarovali opraševalce in njihove funkcije;

5.  poudarja, da je za uspešno reševanje problema upadanja števila opraševalcev v Uniji treba sprejeti celosten pristop in oceniti učinek obstoječih ukrepov politike; poudarja, da je treba uporabiti previdnostno načelo, da bi na splošno zaščitili tako domače kot divje opraševalce;

6.  poudarja, da je treba v Evropi in svetu ohraniti raznolikost vrst opraševalcev, vključno z 2000 vrstami divjih čebel in drugih žuželk, med drugim muh, hroščev, vešč in metuljev;

7.  poudarja, da je treba spodbujati ukrepe za krepitev biotske raznovrstnosti tako na podeželju kot v mestih, saj sta zdravje in preživetje opraševalcev odvisna od habitatov, bogatih z vrstami, ki zagotavljajo zadostne količine raznolikih in stalnih virov hrane, kot sta nektar in cvetni prah, ter habitate za gnezdenje, parjenje in prezimovanje;

8.  poziva Komisijo, naj pri oblikovanju evropske strategije za biotsko raznovrstnost po letu 2020 povzame evropsko pobudo za opraševalce in njene rezultate ter naj težnje pobude razvije v pristen akcijski program za opraševalce, ki mu bodo namenjeni tudi zadostni viri;

9.  poziva Komisijo, naj obravnava upad opraševalcev na mednarodni ravni ter se zavzame za stroge ukrepe za njihovo zaščito in zaščito njihovih habitatov po vsem svetu;

Biotska raznovrstnost in kmetijske prakse

10.  poudarja, da mora postati krepitev biotske raznovrstnosti in z njo povečevanje števila in kakovosti habitatov opraševalcev na kmetijskih zemljiščih ključnega pomena pri oblikovanju prihodnje skupne kmetijske politike, ki bo morala predvsem podpirati ohranjanje kmetijskih območij z visoko naravno vrednostjo in določitev naravovarstvenih območij prahe, zmanjševanje rabe pesticidov in mineralnih gnojil, obenem pa spodbujati kombinirane kulture in kolobarjenje;

11.  ugotavlja, da je zmanjšanje odvisnosti od pesticidov ključni cilj Direktive 2009/128/ES o trajnostni rabi pesticidov(14); poudarja, da bi bilo treba načrt za zmanjšanje rabe pesticidov z jasnimi cilji in roki določiti kot cilj v nacionalnih akcijskih načrtih vseh držav članic, sprejetih v okviru te direktive, ter zmanjšano rabo opredeliti kot skupni kazalnik, s katerim bi spremljali napredek; meni, da bi bilo treba pri skorajšnji reviziji Direktive 2009/128/ES vključiti obvezne cilje zmanjšanja rabe pesticidov za vso EU, in sicer na podlagi ustrezne ocene učinka;

12.  poziva Komisijo, naj pregleda revidirane nacionalne akcijske načrte, sprejete v okviru Direktive 2009/128/ES, in sprejme vse možne ukrepe za zagotovitev, da se bodo države članice ustrezno zavezale glede ciljev zmanjšane uporabe pesticidov in ustreznemu spremljanju;

13.  poziva Komisijo in države članice, naj prek nacionalnih in regionalnih sistemov kmetijskega svetovanja zagotovijo kakovostno svetovanje kmetom o tem, kako spodbujati in zaščititi biotsko raznovrstnost in opraševalce;

14.  poudarja, da je opraševanje osrednjega pomena za kmetijsko proizvodnjo, zato podpora v okviru prvega stebra skupne kmetijske politike ne bi smela slabiti ali odrivati storitev opraševanja; poziva Komisijo, naj potrdi samo tiste strateške načrte, kjer bo ta dejavnik dobro obravnavan z ustreznimi elementi pogojenosti in ekoshemami v okviru prvega stebra;

15.  poudarja, da številni nacionalni programi za razvoj podeželja že vsebujejo ukrepe za biotsko raznovrstnost in spodbujanje opraševalcev; poudarja, da je treba pri vzdrževanju in izpopolnjevanju tovrstnih programov in ukrepov zagotoviti predvsem zadostna sredstva za drugi steber skupne kmetijske politike; poudarja, da je tu pomembno upoštevati različnost regij, habitatov in tudi številčnost opraševalcev, za kar pa je potreben nacionalni in regionalni pristop;

16.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo poziv Parlamenta, da bi kazalnik opraševalcev vključili v skupno kmetijsko politiko;

17.  poudarja, da se je leta 2017 prodaja insekticidov(15) v 18 državah EU povečala v primerjavi z letom 2016; z zaskrbljenostjo poudarja, da se je leta 2017 prodaja v kategoriji drugih insekticidov(16) v primerjavi z letom 2016 povečala v devetih od trinajstih držav, za katere so bili na voljo podatki o tej kategoriji, in da v pobudi za opraševalce ta trend ni upoštevan kot relevanten;

18.  poudarja, da bi bilo treba ukrepe za biotsko raznovrstnost in zmanjšanje uporabe pesticidov določiti tudi kot cilj v strateških načrtih držav članic v okviru skupne kmetijske politike ter zmanjšano uporabo pesticidov in biotsko raznovrstnost določiti kot skupna kazalnika, s katerima bi spremljali napredek;

19.  poudarja, da bo kazalnik o raznovrstnosti in številnosti opraševalcev, ki ga ravno oblikujejo, pomagal ovrednotiti uspešnost skupne kmetijske politike na tem področju;

20.  poudarja, da je treba v skladu z Direktivo 2009/128/ES o trajnostni rabi pesticidov za zatiranje škodljivcev uporabljati nekemične metode namesto pesticidov, da bi zaščitili opraševalce;

21.  poziva Komisijo, naj prepoved, ki velja za imidakloprid, klotianidin in tiametoksam, razširi na vse pesticide na osnovi neonikotinoidov;

22.  poziva Komisijo, naj Evropsko agencijo za varnost hrane zaprosi za mnenje vedno, kadar države članice na podlagi člena 53 Uredbe (ES) št. 1107/2009 izdajo nujno registracijo za pesticide; meni, da bi morala ta agencija preiskati tudi učinek nadomestnih snovi in razpoložljivost nekemičnih metod;

23.  poziva Komisijo, naj poskrbi, da se bodo določbe Uredbe (ES) št. 1107/2009 pravilno izvajale, in tako med drugim tudi zagotovi minimalne standarde za priglasitev nujne odobritve pesticidov, vključno z obveznostjo, da morajo države članice priglasitev v celoti in podrobno obrazložiti ter o njej obvestiti javnost; pozdravlja vlogo Evropske agencije za varnost hrane pri pregledu teh izjem;

24.  poudarja, da bi morali poklicni uporabniki fitofarmacevtskih sredstev vsaj tri leta hraniti podrobno evidenco uporabe fitofarmacevtskih sredstev ter območja, časovnega poteka in odmerkov pri njihovi uporabi; opozarja, da bi morale biti vse relevantne zabeležene informacije na zahtevo na voljo pristojnim organom, da bodo lahko spremljali spoštovanje pravil o navzkrižni skladnosti in preverjali uspešnost skupne kmetijske politike pri zmanjševanju uporabe pesticidov v EU;

25.  poziva Komisijo in države članice, naj povečajo ozaveščenost in spodbujajo priložnosti financiranja na tem področju; poudarja, da bodo skupni instrumenti in modeli za razvoj strategij in načrtov za opraševalce na podlagi obstoječe dobre prakse spodbudili sprejetje dodatnih ukrepov na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

26.  poziva Komisijo in države članice, naj nujno poskrbijo za popolno sprejetje smernic o čebelah, ki jih je leta 2013 izdala agencija EFSA, in sicer tudi zahteve glede kronične toksičnosti in toksičnosti za ličinke ter zahteve za druge vrste, ne samo za medonosne čebele;

27.  države članice poziva, naj do dokončnega sprejetja smernic o čebelah Evropske agencije za varnost hrane na ravni EU ustrezno uskladijo svoje ocene pesticidov;

28.  poziva Komisijo, naj od Agencije za varnost hrane pridobi smernice za pesticide, v katerih bodo določeni predodobritveni preskusi zaradi varstva metuljev, nočnih metuljev in trepetavk;

29.  poudarja, da prisotnost habitatov opraševalcev povečuje rodovitnost zemlje;

30.  poziva Komisijo, naj določi omejitve pri cilju skupne kmetijske politike glede povečevanja produktivnosti ter regulira intenzivne kmetijske prakse, spodbuja uporabo ukrepov ekologizacije, ki kakovostno in količinsko izboljšajo habitate in možnosti za pašo opraševalcev, ter se tako bojuje zoper homogeniziranje evropskih krajin;

31.  poziva Komisijo in države članice, naj uporabljajo pašo in pašniške habitate, tudi z drevesi porasle pašnike in druge kmetijsko-gozdarske sisteme, saj je to odločilen pogoj, da lahko opraševalci gnezdijo, se razmnožujejo in prezimijo, ter v sinergiji s pašnimi skupnostmi z visoko naravno vrednostjo, ki ne morejo uporabljati drugega kot paše in tradicionalnih oblik ekstenzivnega kmetijstva;

32.  ob tem poudarja, da bomo lahko s kolobarjenjem, uporabo močnih sort in mehanskim pletjem oziroma biološkim zatiranjem škodljivcev obnovili habitate opraševalcev, medtem ko velika monokulturna polja povzročajo njihov upad;

33.  poziva Komisijo in države članice, naj podprejo zeleno infrastrukturo, ki v podeželskih in mestnih krajinah posnema in obnavlja habitatne sestave in funkcionalne povezave;

34.  poziva Komisijo in države članice, naj promovirajo ohranjanje dobro vzdrževanih mejic, pa tudi koncept varovalnih pasov, vključno s travo in cvetjem poraslih jarkov ter stalnih območij cvetenja kot ukrepov za spodbujanje biotske raznovrstnosti, da bi se zaščitila možnost paše in habitat za opraševalce in biološka sredstva za zatiranje škodljivcev ter zagotovilo boljše obvladovanje erozije na podeželju, polpodeželju in v mestih;

35.  poziva države članice, naj podprejo, da bi vrste, ki predstavljajo tveganje za opraševalce, že vnaprej vpisali na seznam EU, se hitro odzvali za obvladovanje in odpravo teh vrst, okrepili opazovanje in sprejeli omejevalne ukrepe, kadar se odkrijejo poti prenosa;

36.  poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe za obvladovanje pritiskov na opraševalce, ki bi lahko nastali zaradi opuščanja kmetijskih površin;

37.  poudarja, da je treba uvesti učinkovite ukrepe biološke zaščite za lončnice in prst, še preden prepotujejo velike razdalje, in poziva javne organe, ki upravljajo zelene površine, naj uporabljajo lokalne rastline in tako karseda povečajo koristi za lokalne opraševalce in zmanjšajo širjenje invazivnih tujih vrst;

38.  poziva Komisijo, naj določi merila, ki so potrebna za uvedbo ekološkega znaka EU za opraševalcem prijazne lončnice, pri katerih je označen izvor, so posajene v trajnostne vsebnike, ni uporabljena šota in niso uporabljeni insekticidi;

39.  poziva Komisijo in države članice, naj čebelarski sektor podprejo z okrepitvijo inšpekcijskega nadzora uvoza, da bi se preprečil uvoz ponarejenega medu, in s sprejetjem obveznega označevanja izvora medu (z imeni vseh držav) pri mešanicah medu;

40.  poziva k spodbujanju in razvijanju opraševalskih habitatov v mestih;

Raziskave, usposabljanje in nadzor

41.  kar zadeva medonosne čebele (Apis mellifera), zlasti vztraja, kako pomembne so raziskave o razlogih za skrajšanje pričakovane življenjske dobe matic, ki je skrb zbujajoč pojav;

42.  meni, da je treba podpreti izdelavo testnih smernic, ki še niso na voljo, zlasti glede akutne in kronične toksičnosti za samotarske čebele, kronične toksičnosti za čmrlje, subletalnih učinkov in hkratne izpostavljenosti več sestavinam (kumulativni in sinergijski učinki), ter testov za druge vrste opraševalcev;

43.  poudarja, da v raziskovalnem delu pobude niso upoštevane rezultatske sheme, ki že vsebujejo redno spremljanje in bi bile lahko koristne, saj bi deloma pokrile potrebe po spremljanju in s tem kmetom ponudile ustrezne spodbude; poudarja, da bi lahko te sheme podprli kot pilotne projekte in jih razširili prek različnih finančnih instrumentov in politik EU, tudi v okviru skupne kmetijske politike;

44.  poziva Komisijo in države članice, naj povečajo financiranje za osnovne in uporabne raziskave o opraševalcih, za razvoj zdravljenja novih bolezni ter proti parazitom in virusom, ki jih napadajo, ter naj vlagajo v krepitev in širitev nabora taksonomskega strokovnega znanja, tudi prek okvirnega programa EU za raziskave in inovacije; poziva k večjemu poudarku na terenskih raziskavah in na drugih opraševalcih, ne samo medonosnih čebelah in metuljih;

45.  poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo sistematično in standardizirano spremljanje divjih opraševalcev in najbolj ogrožajočih pritiskov nanje v realnih razmerah, zato da bi dobro razumeli, kolikšen je upad in kaj ga povzroča, ter da bomo lahko dodobra ocenili učinkovitost ustreznih unijskih in nacionalnih politik;

46.  poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo, da bodo finančne potrebe spremljanja divjih opraševalcev vključene v strateške načrte skupne kmetijske politike, da bomo pridobili trdne podatke za oblikovanje kazalnika skupne kmetijske politike o opraševalcih, kakor je bila zapisana tudi zaveza v pobudi EU za opraševalce;

47.  meni, da je primerno spodbujati ekološke inovacije v kmetijstvu(17) in partnerstvo z akademskimi krogi in sodelovanje z raziskovalci na različnih področjih, da bi podprli razvoj manj nevarnih pesticidov, ki niso škodljivi za opraševalce;

48.  meni, da je treba podpreti raziskave agroekološkega prehoda kmetijstva in nadaljnji razvoj metod za varstvo rastlin, ki ne bodo škodljive za opraševalce, kot so primerne pridelovalne tehnike, kolobarjenje in uravnotežena uporaba gnojil;

49.  poziva Komisijo in države članice, naj podprejo znanstveni projekt državljanov za evidentiranje in spremljanje opraševalcev in usposabljanje čebelarjev za spodbujanje nevsiljivega nadzora nad čebelami na ravni Unije z oblikovanjem kazalnikov zdravja čebeljih družin;

o
o   o

50.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 35, 31.1.2018, str. 2. (2) UL C 356, 4.10.2018, str. 38. (3) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0023. (4) Garibaldi, L. A. idr., Wild Pollinators Enhance Fruit Set of Crops Regardless of Honey Bee Abundance (Divji opraševalci krepijo razvoj plodov ne glede na razširjenost medonosnih čebel), 2013. (5) Potts, S., idr., Status and Trends of European Pollinators. Key Findings of the STEP Project (Status in trendi evropskih opraševalcev. Ključne ugotovitve projekta STEP), Pensoft Publishers, Sofija, str. 72. (6) Potts, S., idr., Status and Trends of European Pollinators. Key Findings of the STEP Project (Status in trendi evropskih opraševalcev. Ključne ugotovitve projekta STEP), Pensoft Publishers, Sofija, str. 72. (7) Gallai, N., idr., Economic Valuation of the Vulnerability of World Agriculture Confronted with Pollinator Decline (Ekonomska ocena ranljivosti svetovnega kmetijstva, ki mu grozi upad števila opraševalcev), Ecological Economics 68:3, str. 810–821. (8) UL L 206, 22.7.1992, str. 7. (9) Zlasti shemo in kazalnike spremljanja opraševalcev v EU, okoljsko spremljanje uporabe pesticidov preko medonosnih čebel, merjenje utripa biotske raznovrstnosti s pomočjo indeksa rdečega seznama ter razvoj nabora orodij za kmete, ki izvajajo postopke integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi po vsej Evropski uniji. (10) Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1). (11) https://ec.europa.eu/food/plant/pesticides/approval_active_substances/approval_renewal/neonicotinoids_en (12) Tsvetkov, N., Samson-Robert, O., Sood, K., Patel, H. S., Malena, D. A., Gajiwala, P. H., Maciukiewicz, P., Fournier, V., Zayed, A. (2017): „Chronic exposure to neonicotinoids reduces honey bee health near corn crops“ (Kronična izpostavljenost neonikotinoidom zmanjšuje zdravje medonosnih čebel v bližini koruznih poljščin), Science, vol. 356, Izdaja 6345, str. 1395–1397, https://doi.org/10.1126/science.aam7470. (13) Potts, S.G., idr., (2016), The Assessment Report of the Intergovernmental Science-Policy Platform on Biodiversity and Ecosystem Services on Pollinators, Pollination and Food Production (Ocenjevalno poročilo Medvladne platforme o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah o opraševalcih, opraševanju in proizvodnji hrane), Sekretariat Medvladne platforme o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah, Bonn, Nemčija, str. 552. (14) Direktiva 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov (UL L 309, 24.11.2009, str. 71). (15) Eurostat ima podatke za insekticide in akaricide; na voljo so tudi podatki za različne kategorije insekticidov (piretroide, organoklorne spojine, orpanofosfate, karbamate in oksimokarbamate ter druge insekticide); na voljo na naslovu: http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/submitViewTableAction.do (16) Vključno z neonikotinoidi. (17) Komisija jih je opredelila kot vse inovacije, ki omogočijo precejšen napredek pri doseganju cilja trajnostnega razvoja, bodisi da zmanjšajo vpliv naših proizvodnih načinov na okolje, okrepijo odpornost narave na pritiske na okolje ali pripomorejo k učinkovitejši in odgovornejši rabi naravnih virov.