Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2020/2023(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A9-0117/2020

Predložena besedila :

A9-0117/2020

Razprave :

PV 17/06/2020 - 22
CRE 17/06/2020 - 22

Glasovanja :

PV 17/06/2020 - 27
PV 18/06/2020 - 8

Sprejeta besedila :

P9_TA(2020)0152

Sprejeta besedila
PDF 239kWORD 79k
Četrtek, 18. junij 2020 - Bruselj
Priporočila glede pogajanj o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska
P9_TA(2020)0152A9-0117/2020

Priporočilo Evropskega parlamenta Svetu z dne 18. junija 2020 glede pogajanj o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska (2020/2023(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti člena 218 PDEU,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (EU, Euratom) 2020/266 z dne 25. februarja 2020 o pooblastilu za začetek pogajanj o novem sporazumu o partnerstvu z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska(1) in direktiv iz dodatka k sklepu za pogajanja o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska, ki so bili objavljeni,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 5. aprila 2017 o pogajanjih z Združenim kraljestvom po uradnem obvestilu, da namerava izstopiti iz Evropske unije(2), z dne 3. oktobra 2017 o stanju pogajanj z Združenim kraljestvom(3), z dne 13. decembra 2017 o stanju pogajanj z Združenim kraljestvom(4), z dne 14. marca 2018 o smernicah za okvir prihodnjih odnosov med EU in Združenim kraljestvom(5), z dne 18. septembra 2019 o stanju glede izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije(6), z dne 15. januarja 2020 o izvajanju in spremljanju določb o državljanskih pravicah v sporazumu o izstopu Združenega kraljestva(7) ter z dne 12. februarja 2020 o predlaganem mandatu za pogajanja o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska(8),

–  ob upoštevanju osnutka za besedilo sporazuma o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom z dne 18. marca 2020(9),

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 29. januarja 2020 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo(10),

–  ob upoštevanju Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo(11) (v nadaljnjem besedilu: sporazum o izstopu) ter spremljajoče politične izjave o okviru prihodnjih odnosov med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom(12) (v nadaljnjem besedilu: politična izjava),

–  ob upoštevanju mnenj Odbora za proračun, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za promet in turizem, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za ribištvo, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, Odbora za ustavne zadeve ter Odbora za peticije,

–  ob upoštevanju pisem Odbora za razvoj, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za kulturo in izobraževanje ter Odbora za pravne zadeve,

–  ob upoštevanju členov 114(4) in 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju skupnih razprav Odbora za zunanje zadeve in Odbora za mednarodno trgovino v skladu s členom 58 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in Odbora za mednarodno trgovino (A9-0117/2020),

A.  ker je politična izjava merilo za pogajanja in določa parametre za ambiciozno, široko, globoko in prožno partnerstvo za trgovinsko in gospodarsko sodelovanje, ki se bo opiralo na celovit in uravnotežen prostotrgovinski sporazum, pa tudi na sodelovanje pri kazenskem preiskovanju in pregonu ter kazenskem pravosodju, v zunanji politiki, varnosti in obrambi ter na širših področjih sodelovanja; ker mandat EU, ki ga je Svet na tej podlagi sprejel 25. februarja 2020, postavlja pogajalski okvir, v katerem se predvideva trdno in celovito partnerstvo med EU in Združenim kraljestvom, ki bo pomenilo usklajeno strukturo in splošni okvir upravljanja; ker EU ne bo sprejela razdrobljenega pristopa Združenega kraljestva, ki želi v pogajanjih na ta način doseči vrsto ločenih, samostojnih sporazumov;

B.  ker mandat EU temelji na smernicah Evropskega sveta z dne 23. marca 2018 in sopodpisani politični izjavi;

C.  ker lahko pogajanja o prihodnjem partnerstvu z Združenim kraljestvom temeljijo samo na učinkovitem in popolnem izvajanju sporazuma o izstopu in njegovih treh protokolov;

D.  ker bi si EU morala še naprej odločno prizadevati za sprejetje ambicioznega sporazuma, kar je jasno zapisano v politični izjavi, ki sta jo 17. oktobra 2019 podpisali obe strani, vključno s predsednikom vlade Združenega kraljestva, in tudi v mandatu za pogajanja; ker Združeno kraljestvo od 31. januarja 2020 ni več država članica Evropske unije;

E.  ker je trenutni časovni pritisk v pogajanjih zgolj in samo posledica odločitev Združenega kraljestva;

F.  ker bi bilo treba prihodnji sporazum vključiti v splošni okvir upravljanja in ker bi moralo biti Sodišče Evropske unije edini organ, odgovoren za razlago prava EU;

G.  ker v prehodnem obdobju v Združenem kraljestvu in zanj še vedno velja pravo EU na vseh področjih, z izjemo pogodb in aktov, ki zanj in v njem tudi pred začetkom veljavnosti sporazuma o izstopu niso bili zavezujoči; ker je Evropska komisija 14. maja 2020 zoper Združeno kraljestvo sprožila postopek za ugotavljanje kršitev zaradi neizpolnjevanja pravil EU o prostem pretoku;

H.  ker bo izstop Združenega kraljestva iz EU vplival na milijone državljanov – tako na državljane Združenega kraljestva, ki živijo, potujejo ali delajo v Uniji, kot na državljane EU, ki živijo, potujejo ali delajo v Združenem kraljestvu, ter tudi na ljudi, ki niso državljani EU ali Združenega kraljestva;

I.  ker Združeno kraljestvo kot tretja država ne more imeti enakih pravic in uživati enakih ugodnosti ter tudi ne izpolnjevati enakih obveznosti kot članice, tako da se bodo razmere v EU in v Združenem kraljestvu po izteku prehodnega obdobja bistveno spremenile; ker si EU in Združeno kraljestvo delita temeljna načela in vrednote; ker bi bilo treba v prihodnjem sporazumu o partnerstvu upoštevati geografsko bližino Združenega kraljestva ter visoko medsebojno povezanost in usklajenost s pravili EU; ker je EU že na začetku jasno navedla, da bo Združeno kraljestvo, če bo želelo več ugodnosti in pravic, moralo sprejeti tudi več obveznosti;

J.  ker sta se EU in Združeno kraljestvo v politični izjavi dogovorila, da bosta junija 2020 na visoki ravni ocenila doseženi napredek, da bi se dogovorila o nadaljnjih dejavnostih s pogajanji o prihodnjih medsebojnih odnosih; ker sta obe strani ob koncu srečanja na visoki ravni 15. junija 2020 podali skupno izjavo, v kateri sta med drugim ugotovili, da je potreben nov zagon;

K.  ker je enotnost EU in njenih držav članic skozi vsa pogajanja ključnega pomena, da bi čim bolje zaščitile interese EU in svojih državljanov; ker so EU in njene države članice ostale enotne ves čas pogajanj ter tudi pri sprejetju sporazuma o izstopu in po tem; ker se ta enotnost kaže v sprejetju mandata za pogajanja, podeljenega pogajalcu EU in vodji projektne skupine EU Michelu Barnieru, ki ga EU in njene države članice trdno podpirajo;

L.  ker sta se EU in Združeno kraljestvo v politični izjavi strinjala, da bi morali prihodnji odnosi temeljiti na skupnih vrednotah, kot so spoštovanje in varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokratična načela, pravna država, mednarodni red, ki temelji na pravilih, vključno z ustanovno listino OZN, ter podpiranje neširjenja orožja, načel razoroževanja, miru in varnosti ter trajnostnega razvoja in varstva okolja, in ker so te vrednote osrednji pogoj za sodelovanje v okviru politične izjave, kar bi moralo biti zapisano kot zavezujoča določba, čeprav gre tudi za vprašanje medsebojnega zaupanja; ker bo EU ostala zavezana Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, je treba v sporazum o prihodnjem odnosu vključiti zavezo Združenega kraljestva, da bo država tudi v prihodnje trajno spoštovala okvir Evropske konvencije o človekovih pravicah;

M.  ker je pandemija COVID-19 povzročila povsem nepričakovane in neprimerljive nove razmere s precejšnjimi posledicami za izvajanje sporazuma o izstopu ter za ritem in učinkovitost pogajanj med EU in Združenim kraljestvom; ker bi v primeru, da ne bo mogoče doseči dogovora, obe strani morali biti pripravljeni na velike spremembe v svojem gospodarstvu, ki bodo še hujše zaradi aktualne krize s COVID-19 in njenih pričakovanih gospodarskih posledic; ker je treba zaradi svetovne pandemije in njenih predvidenih geopolitičnih, gospodarskih in družbenih posledic še toliko bolj izboljšati mehanizme sodelovanja med partnerji in zavezniki;

Splošna načela

1.  obžaluje, da po štirih krogih pogajanj ni bil dosežen nikakršen napredek, z izjemo zelo majhnih dosežkov na omejenem številu področij; ugotavlja, da se EU in Združeno kraljestvo bistveno razhajata v stališčih, celo o področju uporabe in pravni strukturi besedila, ki naj bi bilo sprejeto; je izredno zaskrbljen zaradi omejenega obsega prihodnjega partnerstva, kot ga predvideva vlada Združenega kraljestva, in njenega pristopa, da se želi pogajati samo o področjih, ki so v interesu Združenega kraljestva; poudarja, da je ta pristop selektivnega odbiranja koristi za EU nesprejemljiv; poudarja, da predlogi Združenega kraljestva niso skladni z njegovimi zavezami iz sporazuma o izstopu in politične izjave, ki jih je država potrdila v pogajanjih, to velja tudi za zavrnitev pogajanj o sporazumu o varnostnih in obrambnih zadevah;

2.  ponavlja, da EU ne odstopa od stališča, da je treba konkreten napredek doseči vzporedno na vseh področjih pogajanj, vključno z enakimi konkurenčnimi pogoji, ribištvom, notranjo varnostjo in upravljanjem, kot je navedeno tudi v politični izjavi; poudarja, da so vsa pogajanja nedeljiva in da EU ne bo pristajala na dogovor za vsako ceno, zlasti ne na prostotrgovinski sporazum brez trdnih jamstev o enakih konkurenčnih pogojih ter brez zadovoljivega sporazuma o ribištvu; zato popolnoma podpira Komisijo, ki zagovarja, da je potreben osnutek celovite pogodbe, kot je EU predlagala že na začetku, ne pa da bi sklepali ločene sporazume, kot predlaga Združeno kraljestvo;

3.  vztraja, da mora biti vsak dogovor o novih odnosih med EU in Združenim kraljestvom usklajen in prilagojen geografski bližini ter visoki stopnji prepletenosti njunega gospodarstva;

4.  pozdravlja, da je Združeno kraljestvo objavilo svoj osnutek zakonodajnih predlogov, čeprav z zakasnitvijo; ugotavlja, da številni predlogi Združenega kraljestva znatno presegajo dogovore EU iz drugih prostotrgovinskih sporazumov s tretjimi državami v zadnjih letih, čeprav država trdi, da je uporabila že obstoječe precedense; opozarja, da mora končni sporazum temeljiti na ravnovesju pravic in obveznosti;

5.  pozdravlja, da je velika konvergenca med pogajalskimi cilji, zapisanih v resoluciji Parlamenta z dne 12. februarja 2020 in v Sklepu Sveta (EU, Euratom) 2020/266 z dne 25. februarja 2020 o pooblastilu za začetek pogajanj o novem sporazumu o partnerstvu z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska(13) (pogajalske smernice); poudarja, da Parlament popolnoma podpira Komisijo v pogajanjih z Združenim kraljestvom v skladu s pogajalskimi smernicami, saj vse tri institucije na splošno soglašajo glede ciljev, ki bi jih bilo treba doseči v teh pogajanjih;

6.  pozdravlja osnutek za besedilo sporazuma o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom, ki ga je pripravila EU in je bil objavljen 18. marca 2020 ter v katerem je predlagan celovit sporazum za globoko in tesno partnerstvo, ki bo poleg proste trgovine z blagom in storitvami obsegalo tudi načine za preprečevanje izkrivljanj ter nepoštene konkurenčne prednosti, na primer v kmetijstvu, pri sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih ter državni pomoči, in bo vzpostavilo ugodno okolje za razvoj trgovine in naložb;

7.  poziva Komisijo, naj pogajanja še naprej vodi pregledno, kar je koristno za pogajalski proces, pa tudi za državljane in podjetja, saj jim bo omogočalo, da se bodo bolje pripravili na fazo po prehodnem obdobju; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem zagotovi javno posvetovanje in stalen dialog s socialnimi partnerji in civilno družbo, pa tudi z nacionalnimi parlamenti; pozdravlja prakso Komisije, da Parlamentu zagotavlja pravočasne informacije o pogajanjih, skladne z informacijami, ki jih posreduje državam članicam, in jo poziva, naj tako nadaljuje;

8.  opozarja, da mora biti vsak prihodnji pridružitveni sporazum, sklenjen med EU in Združenim kraljestvom v skladu s členom 217 PDEU (v nadaljnjem besedilu: sporazum), popolnoma skladen z naslednjimi načeli:

   (i) tretja država ne sme uživati enakih pravic in ugodnosti ter ne izpolnjuje enakih obveznosti kot država članica EU ali članica Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA) ali Evropskega gospodarskega prostora (EGP);
   (ii) varstvo popolne celovitosti in pravilnega delovanja notranjega trga in carinske unije, nedeljivost vseh štirih svoboščin; stopnja sodelovanja v stebru gospodarske povezanosti bi morala biti skladna z zavezami, ki so potrebne za lažjo mobilnost oseb, na primer glede potovanj brez vizumske obveznosti, mobilnosti raziskovalcev in študentov, začasnih ponudnikov storitev ter poslovnih potnikov in sodelovanja na področju socialne varnosti;
   (iii) ohranitev avtonomije odločanja EU;
   (iv) varstvo pravnega reda EU ter vloge, ki jo ima pri tem Sodišče Evropske unije kot edini organ, odgovoren za razlago prava EU;
   (v) nepretrgano spoštovanje demokratičnih načel, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot so določene predvsem v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in njenih protokolih, Evropski socialni listini, Rimskem statutu Mednarodnega kazenskega sodišča in drugih mednarodnih pogodbah o človekovih pravicah OZN in Sveta Evrope, pa tudi spoštovanje načela pravne države; želi izrecno spomniti, da je za prihodnje odnose z Združenim kraljestvom postavljen pogoj, da se država zaveže neprekinjenemu spoštovanju okvira Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic;
   (vi) enaki konkurenčni pogoji, predvsem za podjetja, kar bo zagotavljalo visoke standarde na področju socialnih zadev, delovne zakonodaje ter varstva okolja in potrošnikov, boja proti podnebnim spremembam in obdavčitve, konkurence ter državne pomoči, in sicer s trdnim in celovitim okvirom za nadzor nad konkurenco in državno pomočjo; enaki konkurenčni pogoji morajo biti zajamčeni z učinkovitimi mehanizmi za reševanje sporov in izvrševanje, vključno s poglavjem o trgovini in trajnostnem razvoju; želi izrecno spomniti, da mora biti prihodnji sporazum pogojen s spoštovanjem Pariškega sporazuma, ki je bil sprejet na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja;
   (vii) previdnostno načelo, načelo, da je treba okoljsko škodo prednostno odpravljati pri viru, in načelo „onesnaževalec plača“;
   (viii) varstvo sporazumov EU s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, vključno s Sporazumom EGP, in ohranjanje splošnega ravnovesja teh odnosov;
   (ix) ohranitev finančne stabilnosti EU ter skladnost z njeno regulativno in nadzorno ureditvijo in standardi ter njihova uporaba;
   (x) pravo ravnovesje med pravicami in obveznostmi, po potrebi s sorazmernimi finančnimi prispevki;
   (xi) zagotavljanje izida, ki bo primeren in pravičen za vse države članice ter v najboljšem interesu naših državljanov;

9.  poudarja, da Parlament popolnoma in trdno podpira glavnega pogajalca EU pri vztrajanju, da so jamstva o enakih konkurenčnih pogojih ključni element vsakršnega sporazuma z Združenim kraljestvom in da pri tem ne gre za dogmatizem ali ideologijo s strani EU, temveč je to osnovni pogoj za vzpostavitev ambicioznega in uravnoteženega partnerstva z Združenim kraljestvom ter ohranitev konkurenčnosti notranjega trga in evropskih podjetij, pa tudi za ohranitev in razvoj prihodnjih visokih ravni socialnega in okoljskega varstva ter varstva potrošnikov;

10.  v zvezi s tem popolnoma spoštuje suverenost Združenega kraljestva in je EU v tekočih pogajanjih nikakor ne namerava ogrožati; opozarja pa, da Združeno kraljestvo nikoli ne bo enako ostalim tretjim državam zaradi njegovega statusa nekdanje države članice EU, sedanje popolne regulativne usklajenosti in velikega obsega trgovine med obema stranema, pa tudi njegove geografske bližine EU, kar so razlogi za trdne in stabilne določbe o enakih konkurenčnih pogojih v sporazumu;

11.  poudarja, da bi si EU morala, kot je navedla tudi v svoji politični izjavi in mandatu za pogajanja, še naprej prizadevati za sklenitev sporazuma, ki bo zajemal: trgovinsko in gospodarsko sodelovanje, kazensko preiskovanje in pregon ter sodelovanje v kazenskih pravosodnih zadevah, zunanjo politiko, varnost in obrambo ter tematska področja sodelovanja, na primer na področju trajnostnega razvoja; poziva k pragmatičnemu in razumnemu pristopu obeh strani;

12.  poudarja, da je pomembno biti popolnoma pripravljen na izstop Združenega kraljestva z notranjega trga in carinske unije ob koncu prehodnega obdobja, ne glede na izid pogajanj; poudarja, da bodo posledice resnejše, če sporazum ne bo dosežen; poudarja pa, da je EU pripravljena na obe možnosti;

13.  v zvezi s tem pozdravlja sektorska „obvestila o pripravljenosti“, ki jih pripravlja Komisija in s katerimi želi zagotoviti, da bo industrija EU pripravljena na neizogibni pretres, ki ga bo povzročil izstop Združenega kraljestva z notranjega trga; spodbuja Evropsko komisijo in države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja za izčrpno obveščanje evropskih državljanov in podjetij o tem, da bi se lahko prehodno obdobje izteklo še pred sklenitvijo sporazuma, zato da se bodo lahko ustrezno pripravili;

14.  poudarja, da je pomembno okrepiti in ustrezno financirati pripravljenost in ukrepe ob nepredvidljivih dogodkih precej pred koncem prehodnega obdobja, zlasti v primeru zastoja v pogajanjih; poudarja, da bi morali biti ukrepi ob nepredvidljivih dogodkih začasni in enostranski;

15.  ponovno izraža podporo pogajalskim smernicam, v katerih je navedeno, da Gibraltar ne bo vključen v ozemeljsko področje uporabe sporazumov, ki bodo sklenjeni med EU in Združenim kraljestvom, in da bo za vsak ločeni sporazum potrebno predhodno soglasje Kraljevine Španije;

16.  poudarja, da je pomembno izvajati določbe protokola o Gibraltarju v zvezi z obmejnimi delavci, obdavčitvijo, okoljem in ribištvom; poziva špansko in britansko vlado, naj poskrbita za ustrezno sodelovanje pri obravnavi teh vprašanj;

17.  v zvezi s tem želi znova spomniti na možnost, da lahko skupni odbor v skladu s členom 132 sporazuma o izstopu do 30. junija 2020 sprejme sklep, s katerim podaljša prehodno obdobje, ki se sicer izteče 31. decembra 2020; je seznanjen z odločitvijo Združenega kraljestva, sprejeto po seji skupnega odbora 12. junija 2020, da ne bo obravnavalo podaljšanja prehodnega obdobja; poudarja, da EU ostaja odprta za podaljšanje;

Izvajanje sporazuma o izstopu

18.  opozarja, da je pravno zavezujoči sporazum o izstopu instrument za izvajanje ureditve za urejen izstop Združenega kraljestva iz EU, da se o njem ni mogoče nikakor znova pogajati in je edini namen skupnega odbora EU in Združenega kraljestva nadzor njegovega izvajanja; poudarja, da je učinkovito izvajanje sporazuma o izstopu temeljni pogoj in osnovni element, da se zagotovi zaupanje, potrebno za uspešno sklenitev sporazuma z Združenim kraljestvom, in pokazatelj dobre vere Združenega kraljestva v pogajalskem procesu;

19.  vztraja, da je treba čim prej doseči viden napredek in zagotoviti, da bo Združeno kraljestvo sporazum o izstopu izvajalo učinkovito in v celoti še pred koncem prehodnega obdobja; poudarja, da je spremljanje njegovega izvajanja sestavni del dela Parlamenta, in ponavlja, da mora biti Parlament v skladu s členom 218(10) PDEU nemudoma in v celoti seznanjen z vsemi razpravami in sklepi skupnega odbora ter bo še naprej pozorno in v celoti izvajal svoje pristojnosti; v zvezi s tem spominja na zavezo, ki jo je 16. aprila 2019 na plenarnem zasedanju Parlamenta sprejel predsednik Evropske komisije, ter na obveznosti, ki izhajajo iz Sklepa Sveta (EU) 2020/135 z dne 30. januarja 2020; poziva sopredsednika skupnega odbora, naj v posvetovanja dejavno vključita državljane in organizacije civilne družbe;

20.  opozarja, da sporazum o izstopu zagotavlja vzajemno zaščito državljanov EU in državljanov Združenega kraljestva, vključno z njihovimi družinskimi člani, in bi jim bilo treba posredovati vse potrebne informacije o njihovih pravicah in postopkih, ki jih morajo upoštevati, če želijo še naprej živeti in delati v državi, v kateri prebivajo, oziroma potovati znotraj nje ali v njo; opozarja, da se državljani, na katere bo vplival izstop Združenega kraljestva, zanašajo na pravočasne in zanesljive informacije o svojih pravicah in statusu, ter poziva države članice in Združeno kraljestvo, naj to zadevo obravnavajo prednostno; poziva države članice, naj v celoti spoštujejo in varujejo pravice državljanov Združenega kraljestva, ki živijo v EU, na podlagi sporazuma o izstopu ter jim zagotovijo vse potrebne informacije in pravno varnost, kar zadeva njihov položaj in pravice, tudi če izvajajo konstitutivno ali deklaratorno shemo glede prebivališča;

21.  znova poudarja, da bodo ostale pravice državljanov na vrhu seznama prednostnih nalog, in je odločen, da bo zagotovil spoštovanje pravic, ki jih sporazum o izstopu zagotavlja državljanom EU in državljanom Združenega kraljestva ter njihovim družinam; poziva EU in Združeno kraljestvo, naj si prizadevata za čim večje pravice do mobilnosti v prihodnjem sporazumu; obžaluje, da je Združeno kraljestvo doslej pokazalo zelo majhne ambicije glede mobilnosti, ki so jo tako država kot njeni državljani uživali v preteklosti;

22.  izraža zaskrbljenost zaradi poročil, da državljanom EU s statusom v pridobivanju zaradi birokratskih ovir niso bili odobreni socialni prejemki v Združenem kraljestvu; poudarja, da takšni primeri pomenijo neupravičeno diskriminacijo in imajo znatne posledice, zlasti v času velike gospodarske in socialne negotovosti;

23.  poudarja, da imajo državljani EU v Združenem kraljestvu velike težave pri zagotavljanju pridobljenega statusa tudi zaradi pandemije COVID-19; meni, da je število vlog, ki so prejele status v pridobivanju, nesorazmerno visoko glede na število vlog s pridobljenim statusom; poziva ministrstvo Združenega kraljestva za notranje zadeve, naj bo prilagodljivo pri sprejemanju dokazil, s katerimi vlagatelji potrjujejo, da so v državi živeli zahtevanih pet let; je prav tako zaskrbljen, ker se vlagateljem ne izda fizično dokazilo o podeljenem statusu;

24.  poziva obe strani, naj zagotovita dosledno izvajanje protokola o Irski/Severni Irski, saj je to temeljni pogoj za uspešno sklenitev prihodnjega sporazuma; opozarja, da je bil protokol zasnovan in sprejet zaradi spoštovanja mirovnega procesa in ohranitve Velikonočnega sporazuma, da preprečuje „trdo“ mejo na irskem otoku ter ščiti celovitost notranjega trga in je ključnega pomena za podjetja, zlasti pa za agroživilski sektor, varstvo državljanov, okolje in biotsko raznovrstnost; poudarja pomen prostega gibanja državljanov EU in prostega pretoka storitev na otoku Irska, s čimer bi omejili škodo za gospodarstvo celotnega otoka, ter da bi moral prihodnji sporazum zajemati to vprašanje; poziva organe Združenega kraljestva, naj poskrbijo, da pravice državljanov na Severnem Irskem ne bodo zmanjšane;

25.  izraža zaskrbljenost zaradi javnih izjav vlade Združenega kraljestva, ki kažejo na pomanjkanje politične volje za popolno izpolnitev pravnih zavez iz sporazuma o izstopu, zlasti v zvezi s pregledi blaga v Irskem morju;

26.  opozarja, da bo treba v skupnem odboru EU in Združenega kraljestva pred iztekom prehodnega obdobja sprejeti pomembne odločitve o izvajanju protokola o Irski/Severni Irski;

27.  upa, da se bosta EU in Združeno kraljestvo dogovorila o vseh institucionalnih ureditvah, na primer o ustanovitvi tehničnega urada Evropske komisije v Belfastu, čeprav so organi Združenega kraljestva odprtje tega urada že večkrat zavrnili; poudarja, da mora Združeno kraljestvo predložiti natančen časovni načrt in izvesti potrebne ukrepe, kot je priprava na izvajanje carinskega zakonika Unije in uvedbo carinskih postopkov za blago, ki vstopa v Severno Irsko iz Velike Britanije, in zagotavljanje vseh potrebnih sanitarnih in fitosanitarnih pregledov ter drugih regulativnih pregledov blaga, ki vstopa v Severno Irsko iz držav zunaj EU, kar je prav tako potrebno, da se ustvari jasnost za podjetja;

28.  poudarja pomen jasnih pravnih pravil, preglednega izvajanja in učinkovitih kontrolnih mehanizmov, da se preprečijo sistemska tveganja za goljufije na področju DDV in carinske goljufije, tihotapljenje oziroma druge zlorabe zaradi potencialno nejasnega pravnega okvira, vključno zaradi povečanega tveganja za napačne izjave o poreklu in proizvode, ki niso namenjeni za enotni trg; poziva Komisijo, naj izvaja redne in učinkovite preglede in nadzor ter Evropskemu parlamentu redno poroča o razmerah v zvezi z nadzorom meje;

29.  ugotavlja, da je izrazje „če za to blago obstaja tveganje, da se bo pozneje gibalo v Unijo“, uporabljeno v členu 5 tega protokola o Irski/Severni Irski, odvisno od poznejših sklepov skupnega odbora, ter vztraja, naj Evropski parlament sprejetje takih sklepov formalno nadzira; zahteva, naj se ga v celoti obvešča o uporabi tega člena in vseh predlogih sklepov skupnega odbora v zvezi s to uporabo, kot je določitev posebnih meril, da se šteje, da za blago obstaja tveganje, ali o spremembi katerega koli njegovega prejšnjega sklepa;

30.  opozarja, da mora Združeno kraljestvo do konca prehodnega obdobja prispevati k financiranju Evropske obrambne agencije, Inštituta Evropske unije za varnostne študije in Satelitskega centra Evropske unije ter stroškov operacij v okviru skupne varnostne in obrambne politike (SVOP), v katerih sodeluje;

31.  poudarja, da mora Združeno kraljestvo izvajati vse omejevalne ukrepe in sankcije EU, ki so že sprejeti ali bo o njih odločitev sprejeta v prehodnem obdobju, podpirati izjave in stališča EU v tretjih državah in mednarodnih organizacijah ter sodelovati – glede na posamezne primere – v vojaških operacijah in civilnih misijah EU v okviru SVOP, pri čemer pa v kontekstu novega okvirnega sporazuma o sodelovanju ne bo imelo vodilne vloge, ob spoštovanju avtonomije odločanja EU ter ustreznih sklepov in zakonodaje EU, tudi o javnih naročilih in prenosih na področju obrambe; poudarja, da je sodelovanje odvisno od popolnega spoštovanja mednarodnega prava na področju človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava ter temeljnih pravic EU;

Gospodarsko partnerstvo

Trgovina

32.  ugotavlja, da se je Združeno kraljestvo odločilo, da bo svoje prihodnje gospodarsko in trgovinsko partnerstvo z EU vzpostavilo na podlagi celovitega prostotrgovinskega sporazuma, kot je določeno v dokumentu o prihodnjih odnosih z EU in pristopu Združenega kraljestva k pogajanjem, ki ga je 27. februarja 2020 objavila vlada Združenega kraljestva; poudarja, da Evropski parlament sicer podpira EU pri konstruktivnih pogajanjih o uravnoteženem, ambicioznem in celovitem prostotrgovinskem sporazumu z Združenim kraljestvom, vendar tak sporazum že zaradi svoje narave nikoli ne bo enakovreden nemoteni trgovini; se strinja s stališčem, izraženim v pogajalskih smernicah, ki jih je skupaj sprejelo 27 držav članic, da se obseg in cilji prostotrgovinskega sporazuma, na katerega bi EU pristala, pogojujejo in morajo biti neposredno povezani s tem, da Združeno kraljestvo pristane na celostne, zavezujoče in izvršljive določbe, ki se nanašajo na enake konkurenčne pogoje, glede na geografsko bližino, medsebojno gospodarsko odvisnost in povezanost ter povezanost trgov, ter s sklenitvijo dvostranskega sporazuma o ribištvu kot sestavnega dela partnerstva; ponovno poudarja, da EU in Združeno kraljestvo ne moreta skleniti trgovinskega sporazuma, če ne bo vključeval celovitega, trajnostnega, uravnoteženega in dolgoročnega sporazuma o ribištvu, na podlagi katerega bi lahko v skladu z načeli skupne ribiške politike in pod optimalnimi pogoji še naprej dostopali do voda, virov in trgov in ki bo sprejet pred koncem prehodnega obdobja;

33.  ugotavlja, da kljub trditvi Združenega kraljestva, da se bo opiralo na obstoječe precedense, številni predlogi v osnutkih zakonodajnih predlogov Združenega kraljestva znatno presegajo s pogajanji dosežene kompromise EU v drugih prostotrgovinskih sporazumih s tretjimi državami v zadnjih letih, na primer na področju finančnih storitev, vzajemnega priznavanja poklicnih kvalifikacij in ugotavljanja skladnosti, enakovrednosti sanitarne in fitosanitarne ureditve ali kumulacije pravil o poreklu; podpira sistem dvostranskega sistema kumulacije, ki je najprimernejši, saj vključuje podpiranje povezovanja med EU in Združenim kraljestvom, ne pa s tretjimi državami, s katerimi je EU sklenila prostotrgovinske sporazume, zato bi bilo treba predvideti ad hoc mehanizem proti tveganjem „zamenjave“(14);

34.  v zvezi s tem globoko obžaluje, da je Združeno kraljestvo doslej zavračalo sodelovanje, čeprav se je k temu zavezalo v politični izjavi, na primer na področju javnih naročil, pomorskega prometa in zaščite prihodnjih geografskih označb, zlasti ker je nekatere od teh tem vključilo v svoja pogajalska mandata z ZDA in Japonsko; poleg tega obžaluje, da Združeno kraljestvo zaenkrat še ni predložilo predloga o malih in srednjih podjetjih;

35.  opozarja, da nadaljnja skupna zavezanost cilju ničnih kvot in tarif za trgovinski odnos ostaja osnovni pogoj, da bi sporazum pravočasno sklenili v zelo kratkem roku, ki ga je za ta pogajanja določilo samo Združeno kraljestvo, zlasti ker so predhodne izkušnje jasno pokazale, da lahko pogajanja o posameznih tarifnih postavkah trajajo več let; izraža zaskrbljenost zaradi namere vlade Združenega kraljestva, da se bo odmaknila od tega cilja; poudarja, da bi to najbrž najbolj prizadelo kmetijske proizvode, ker ostale neničelne tarifne postavke v sporazumih o prosti trgovini običajno vplivajo na ta sektor; v zvezi s tem ponavlja, da ne glede na to, ali se bo črtalo 100 % ali manj tarifnih postavk, to ne bo spremenilo zahteve EU po stabilnih enakih konkurenčnih pogojih; ponavlja, da je treba v določbah o enakih konkurenčnih pogojih dolgoročno ohraniti okoljske, socialne in zaposlitvene standarde na visoki enakovredni ravni, temelječi na ustreznih in relevantnih standardih EU in mednarodnih standardih, vključeni pa morajo biti tudi ustrezni mehanizmi za zagotavljanje učinkovitega izvajanja na nacionalni ravni ter trden in celovit okvir za nadzor nad konkurenco in državno pomočjo, ki bo preprečil neupravičeno izkrivljanje trgovine in konkurence ter ne bo obravnaval le subvencij, kot to žal počne Združeno kraljestvo;

36.  v zvezi s tem spodbuja Komisijo, naj zagon zaradi teh pogajanj izkoristi za povečanje konkurenčnosti evropskih družb ter malih in srednjih podjetij; poudarja, da bi moral biti namen sporazuma omogočiti čim večji dostop do trga in olajševanje trgovine, da bi bile motnje v trgovini čim manjše; spodbuja oba strani, naj vzpostavita kontaktne točke za mala in srednja podjetja, ter poziva k stabilnemu, preglednemu in predvidljivemu pravnemu okviru, ki teh podjetij ne bo nesorazmerno obremenjeval;

37.  poudarja, da si je treba, da bo prostotrgovinski sporazum dejansko spodbujal interese EU, v pogajanjih prizadevati za naslednje cilje, kot so določeni v resoluciji Parlamenta z dne 12. februarja 2020, zlasti v odstavku 14, katerega določbe so še vedno v celoti veljavne; poleg tega poudarja, da bi bilo treba zajeti naslednje:

   (i) obojestransko koristen dostop do trga za blago, storitve, javna naročila, priznavanje poklicnih kvalifikacij in pravila o proizvodih; nadalje poudarja, da so potrebne stabilne, zanesljive in trajnostne vrednostne verige;
   (ii) Komisija bi morala oceniti potrebo po zaščitnih klavzulah za zaščito celovitosti in stabilnosti notranjega trga EU, na primer zaradi nepričakovanega porasta uvoza, goljufij in izogibanja ukrepom trgovinske zaščite;
   (iii) zaveze glede protidampinških in izravnalnih ukrepov bi morale na tem področju po potrebi presegati pravila Svetovne trgovinske organizacije (STO) ter zaveze in možnosti izvrševanja glede konkurence in državne pomoči;
   (iv) pravila za razvoj in olajšanje digitalne trgovine bi morala obravnavati neupravičene ovire za trgovino z elektronskimi sredstvi, vključno z zahtevami za lokalizacijo podatkov, ohraniti regulativno avtonomijo EU in zagotoviti odprto, varno in zaupanja vredno spletno okolje za podjetja in potrošnike, pod pogojem, da spletni trgovci na drobno iz Združenega kraljestva izpolnjujejo ustrezna pravila notranjega trga in da Združeno kraljestvo zagotavlja raven varstva, ki je v osnovi enakovredna tisti, ki jo zagotavlja pravni okvir EU, tudi kar zadeva nadaljnje prenose tretjim državam;
   (v) vsi sanitarni in fitosanitarni ukrepi bi morali temeljiti na ocenah tveganja, pri tem pa bi bilo treba v celoti spoštovati previdnostno načelo;
   (vi) zaščita geografskih označb iz sporazuma o izstopu ni predmet pogajanj; prihodnji sporazum bi moral tudi varovati in spoštovati geografske označbe, registrirane po koncu prehodnega obdobja;
   (vii) vključiti je treba zanesljive bonitetne izjeme, da bi pravno zagotovili pravico obeh strani do sprejemanja predpisov v javnem interesu;
   (viii) opozarja, da bi bilo treba upoštevati posledice izstopa Združenega kraljestva iz EU za enakost spolov, tudi z zagotovitvijo enakih konkurenčnih pogojev za ukrepe EU, s katerimi se varuje in spodbuja vloga žensk v gospodarstvu, kot so ukrepi za boj proti plačnim razlikam med spoloma;
   (ix) partnerstvo za doseganje dolgoročnih podnebnih ciljev;
   (x) poziva Komisijo in države članice, naj izvedejo vse potrebne priprave in previdnostne ukrepe, če bi sporazum o izstopu prenehal veljati brez sporazuma o prihodnjih odnosih, zlasti trgovinskih in gospodarskih odnosih, ki bi začel veljati 1. januarja 2021, vključno z ukrepi ob nepredvidljivih dogodkih, da bi čim bolj zmanjšali škodo za prizadete delavce in podjetja;
   (xi) poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe za zmanjšanje vpliva na trgovinske partnerje Unije iz tretjih držav, zlasti držav v razvoju, če z Združenim kraljestvom ne bi bil sklenjen sporazum, saj britanski uvoz morda predstavlja pomemben delež njihovega izvoza v Evropsko unijo;

Enaki konkurenčni pogoji

38.  obžaluje, da se Združeno kraljestvo v pogajanjih z EU doslej ni želelo podrobneje pogajati o enakih konkurenčnih pogojih; poudarja, da to stališče ni skladno z odstavkom 77 politične izjave, ki sta jo podpisali EU in Združeno kraljestvo; zato poziva vlado Združenega kraljestva, naj nujno prilagodi svoje pogajalsko stališče in konstruktivno sodeluje v pogajanjih o enakih konkurenčnih pogojih, kar je potreben pogoj za to, da Evropski parlament da soglasje k trgovinskemu sporazumu z Združenim kraljestvom;

39.  ponovno poudarja, da bosta širina in globina sporazuma o enakih konkurenčnih pogojih bistveni pri določitvi splošnega obsega prihodnjih odnosov med EU in Združenim kraljestvom, glede na njuno geografsko bližino in medsebojno gospodarsko odvisnost; zato meni, da je treba zagotoviti enake konkurenčne pogoje, ki bodo ustrezali ravni ambicioznosti in liberalizacije sporazuma, da bi dosegli regulativno približevanje v skladu s politično izjavo, in ohraniti standarde EU, kar je pogoj, da se prepreči tekmovanje v zniževanju standardov in ukrepe z neupravičenim in nesorazmernim škodljivim učinkom na trgovinske tokove ter doseže dinamična uskladitev; to velja tudi za državno pomoč; poudarja, da je treba zagotoviti, da Združeno kraljestvo ne bo pridobilo nepoštene konkurenčne prednosti z nižjo stopnjo zaščite, ter preprečiti regulativno arbitražo upravljavcev trga;

40.  opozarja, da je odločen preprečiti vsakršen damping v okviru prihodnjih odnosov med EU in Združenim kraljestvom; meni, da mora biti med ključnimi rezultati pogajanj zagotovilo enakih konkurenčnih pogojev, da se ohranijo konkurenčnost in visoki socialni in trajnostni standardi, vključno z bojem proti podnebnim spremembam ter prihodnimi pravicami državljanov in delavcev, na podlagi trdnih zavez in izvršljivih določb in klavzul o prepovedi poslabšanja položaja, da bi dosegli dinamično uskladitev na naslednjih področjih:

   (i) konkurenca in državna pomoč ter drugi splošni ali sektorski regulativni ukrepi, ki bi morali preprečevati neupravičeno izkrivljanje trgovine in konkurence ter vključevati določbe o podjetjih v državni lasti, vključno z določbami o ukrepih za podporo kmetijske proizvodnje;
   (ii) ustrezne davčne zadeve, vključno z bojem proti davčnim utajam in izogibanju davkom ter pranju denarja in financiranju terorizma, pa tudi finančne storitve;
   (iii) popolno spoštovanje socialnih in delovnih standardov socialnega modela EU (vključno z enakovrednimi ravnmi varstva in zaščitnimi ukrepi zoper socialni damping), vsaj na sedanji visoki ravni, ki jo zagotavljajo obstoječi skupni standardi;
   (iv) varstvo okolja in standardi, povezani s podnebnimi spremembami, zaveza glede učinkovitega nadaljnjega izvajanja Pariškega sporazuma, ter spodbujanje ciljev OZN za trajnostni razvoj;
   (v) visoka raven varstva potrošnikov, vključno s sanitarno kakovostjo proizvodov v živilskem sektorju,
   (vi) trajnostni razvoj;

41.  poudarja, da bi bilo treba s temi določbami zagotoviti, da se standardi ne bodo znižali, EU in Združeno kraljestvo pa bi morali imeti možnost čez čas spremeniti zaveze, da bi določili višje standarde ali vključili dodatna področja, ob popolnem upoštevanju načel sorazmernosti in nujnosti; poleg tega poudarja, da bi morale biti zaveze in določbe izvršljive z avtonomnimi začasnimi ukrepi, trdnim mehanizmom za reševanje sporov, ki bo pokrival vsa področja, in pravnimi instrumenti, vključno s sodnim nadzorom, da bi EU omogočili, da lahko kot skrajni ukrep sprejme sankcije, tudi v zvezi s trajnostnim razvojem, da bi dosegli dinamično uskladitev; poudarja, da je za enake konkurenčne pogoje potreben horizontalni mehanizem, kot je splošni okvir upravljanja, ki zajema vsa področja sodelovanja;

42.  poudarja zlasti klavzule o preprečevanju poslabšanja položaja na naslednjih področjih: (i) temeljne pravice pri delu; (ii) standardi zdravja in varnosti pri delu; (iii) pošteni delovni pogoji in standardi zaposlovanja; (iv) pravici do obveščenosti in posvetovanja na ravni podjetja in (v) prestrukturiranje;

43.  meni, da morajo biti bistveni elementi predvidenega partnerstva boj proti podnebnim spremembam, zaustavitev in sprememba trenda izgube biotske raznovrstnosti, spodbujanje trajnostnega razvoja ter okolje in pomembna zdravstvena vprašanja; ugotavlja, da se je Komisija v svojem sporočilu o evropskem zelenem dogovoru zavezala, da bo spoštovanje Pariškega sporazuma bistven element vseh prihodnjih celovitih trgovinskih sporazumov;

44.  poudarja, da „zaskočna klavzula“ za prihodnje ravni zaščite ne zadostuje, saj ne zagotavlja enakih konkurenčnih pogojev ali spodbud za zvišanje ravni ambicij, in meni, da bi v primeru, da EU ali Združeno kraljestvo zviša raven varstva podnebja ali okolja, druga stran morala zagotoviti, da njeni standardi in cilji zagotavljajo vsaj enako raven varstva podnebja oziroma okolja;

45.  je trdno prepričan, da bi moralo Združeno kraljestvo spoštovati spreminjajoče se standarde o obdavčenju in zakonodajo o preprečevanju pranja denarja ter financiranju terorizma v okviru pravnega reda EU in na svetovni ravni, vključno z davčno preglednostjo, izmenjavo informacij o davčnih zadevah in ukrepih proti izogibanju davkom, da se zagotovi plodno medsebojno sodelovanje, ki temelji na zaupanju, in da bi moralo obravnavati razmere na svojih čezmorskih ozemljih, suverenih conah in kronskih odvisnih ozemljih ter njihovo spoštovanje meril EU za dobro upravljanje in preglednost, zlasti glede izmenjave davčnih informacij, davčne preglednosti, pravičnega obdavčenja, ukrepov proti izogibanju davkom ter standardov OECD proti eroziji davčne osnove in preusmerjanja dobička; prav tako poziva EU in Združeno kraljestvo, naj spoštujeta standarde projektne skupine za finančno ukrepanje; v zvezi z Gibraltarjem opozarja na pogajalske smernice in določbe iz osnutka pravnega besedila EU;

46.  ponavlja, da je treba ohraniti visoke standarde, jasno sledljivost, visoko kakovost inšpekcijskih storitev in enake konkurenčne pogoje na področjih zdravil, medicinskih pripomočkov, varnosti in označevanja hrane, zdravja in dobrobiti živali ter rastlin ter veterinarske, sanitarne in fitosanitarne ter okoljske politike in standardov;

47.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da obstoječih in prihodnjih načel in orodij v okviru socialnih, okoljskih in podnebnih politik EU (npr. protidampinški ukrepi, evropska industrijska politika, zakonodaja o obvezni primerni skrbnosti, taksonomija EU za trajnostne dejavnosti, načelo, da se ne sme povzročiti znatna škoda, mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah, razkritja, povezana s trajnostjo, v sektorju finančnih storitev) ni mogoče izpodbijati v pravnih sporih v okviru prostotrgovinskega sporazuma med EU in Združenim kraljestvom niti v prihodnjih trgovinskih sporazumih;

Posebna sektorska vprašanja in tematsko sodelovanje

Notranji trg

48.  poudarja, da je pogoj za dostop do notranjega trga EU popolno upoštevanje zakonodaje EU v zvezi z notranjim trgom;

49.  poudarja, da bi morali biti bistven in nenadomestljiv del vsakega prihodnjega sporazuma, katerega namen je zagotoviti enake konkurenčne pogoje, dinamično regulativno usklajevanje in določbe, ki zagotavljajo zanesljiv nadzor trga in pomagajo pri uveljavljanju pravil za izdelke, vključno s pravili o varnosti proizvodov in sledljivosti, ter zagotavljajo pravno varnost za podjetja v EU skupaj z visoko ravnjo varstva potrošnikov v EU;

50.  opozarja, da bo novi sporazum v vsakem primeru privedel do carinskih kontrol in preverjanja blaga pred vstopom na notranji trg, in vztraja, da je izredno pomembno zagotoviti, da bo blago skladno s pravili notranjega trga;

51.  poudarja pomen ohranjanja tesnega in strukturiranega sodelovanja pri regulativnih in nadzornih zadevah, tako na politični kot na tehnični ravni, pri tem pa je treba spoštovati regulativni režim EU in njeno avtonomijo odločanja;

52.  poudarja, da je treba zagotoviti vzajemno priznavanje kvalifikacij in diplom, in spodbuja obe strani ter zlasti strokovna telesa in organe, naj razvijejo in pripravijo dodatna skupna priporočila o priznavanju poklicnih kvalifikacij, zlasti v okviru partnerskega sveta;

Finančne storitve

53.  meni, da bi moral prihodnji sporazum vključevati posebne določbe o sodelovanju med evropskimi nadzornimi organi in organi Združenega kraljestva za finančni nadzor, da bi spodbudili usklajevanje predpisov, izmenjali pomisleke pri nadzoru in primere dobre prakse ter zagotovili nemoteno raven sodelovanja in ohranili povezane kapitalske trge;

54.  želi spomniti, da bodo pravice do čezmejnega opravljanja plačilnih storitev, ki temeljijo na vzajemnem priznavanju ter harmoniziranih bonitetnih pravilih in nadzorniškem zbliževanju na notranjem trgu, ob koncu prehodnega obdobja prenehale veljati med EU in Združenim kraljestvom, saj bo Združeno kraljestvo postalo tretja država; poudarja, da mora po tem dostop do finančnega trga EU temeljiti na avtonomnem okviru enakovrednosti EU; vendar želi spomniti na omejeno področje uporabe sklepov o enakovrednosti;

55.  poudarja, da bo Komisija ocenila enakovrednost finančnih predpisov Združenega kraljestva in da se lahko ta enakovrednost prizna le ob polnem spoštovanju njene avtonomije odločanja in če so regulativna in nadzorna ureditev in standardi Združenega kraljestva popolnoma enakovredni tistim v EU; poziva, naj se ta ocena izvede čim prej in tako izpolni zaveza iz politične izjave; opozarja, da lahko EU kadar koli enostransko prekliče status enakovrednosti;

56.  želi spomniti, da se v Združenem kraljestvu obračuna znaten znesek izvedenih finančnih instrumentov, denominiranih v eurih, kar bi lahko vplivalo na finančno stabilnost EU;

Carine

57.  ugotavlja, da si Združeno kraljestvo ne namerava prizadevati za ohranitev sedanjega statusa, kar zadeva notranji trg in carinsko unijo; poudarja, da je pomembno ohraniti celovitost carinske unije in njenih postopkov, ki zagotavljajo varnost in zaščito potrošnikov in gospodarskih interesov EU in podjetij EU; poudarja, da je treba več vlagati v objekte za carinske kontrole na skupnih tranzitnih točkah na skupnih mejah ter v vzajemno usklajevanje in izmenjavo informacij ter predvideti možnost stalnega urada EU na Severnem Irskem, ki bi se ukvarjal s skladnostjo s carinskimi predpisi;

58.  poudarja, da bi bilo treba v okviru prihodnjega sporazuma vzpostaviti celovite mehanizme za carinsko sodelovanje, ki bodo olajšali čezmejno trgovanje, ter mehanizme za sodelovanje med carinskimi organi in organi za tržni nadzor; poleg tega poziva EU in Združeno kraljestvo, naj si po potrebi in kjer je to primerno prizadevata za poenostavitev zahtev in formalnosti carinskega postopka za trgovce ali gospodarske subjekte, tudi za MSP;

59.  poudarja, da bi se morali EU in Združeno kraljestvo prizadevati za ohranitev visoke ravni konvergence carinske zakonodaje in praks, s čimer bi zagotovili učinkovite carinske kontrole in kliring, izvrševanje carinske zakonodaje ter zaščito finančnih interesov obeh strani z zmogljivostjo za izterjavo neupravičenih davkov in dajatev, ter uvesti zaščitne ukrepe za sistematične kršitve veljavne carinske zakonodaje;

60.  poudarja, da je zelo zaželeno, da bi Združeno kraljestvo ohranilo sedanjo klasifikacijo proizvodov, ki temelji na integrirani tarifi Evropskih skupnosti (TARIC), saj bi to poenostavilo postopke in zmanjšalo regulativno breme;

Potrošniška politika

61.  poudarja, da morata pogodbenici prihodnjega sporazuma v vsakem primeru ohraniti veljavne standarde EU za varstvo potrošnikov in pravice državljanov v skladu s pravnim redom EU; meni, da bi moral sporazum potrošnikom iz EU zagotavljati dodano vrednost, tako da bi nudil najboljši okvir za varstvo pravic potrošnikov in izvrševanje obveznosti trgovcev;

62.  meni, da je izjemno pomembno zagotoviti varnost proizvodov, uvoženih iz Združenega kraljestva, na način, da bodo ustrezali standardom EU;

63.  poudarja, da je za odpravo netarifnih ovir in uresničitev ciljev v javnem interesu pomembno regulativno in upravno sodelovanje in, kadar je to ustrezno in primerno, parlamentarni nadzor in klavzule o prepovedi poslabšanja, da bi zaščitili interese potrošnikov EU ter med drugim zagotovili varno in zanesljivo spletno okolje za potrošnike in podjetja ter se borili proti nepoštenim trgovinskim praksam;

Ribištvo

64.  ponovno poudarja, da EU in Združeno kraljestvo ne moreta skleniti celovitega sporazuma, če ta ne bo vključeval celovitega, uravnoteženega in dolgoročnega sporazuma o ribolovu in zadevah, povezanih z njim, ki bo zagotavljal, da bosta obe strani lahko še naprej pod optimalnimi pogoji dostopali do zadevnih voda, virov in trgov ter opravljali obstoječe ribolovne dejavnosti;

65.  opozarja, da bo največja obojestranska korist dosežena z zaščito skupnih ekosistemov in trajnostnim upravljanjem njihovega izkoriščanja, ob spoštovanju obstoječega vzajemnega dostopa do voda in ribolovnih virov, z namenom ohraniti obstoječe ribolovne dejavnosti, pri tem pa je treba določiti skupna, skladna, jasna ter stabilna načela in pravila, ki bodo omogočala vzajemni prost dostop proizvodov iz ribištva in ribogojstva na trge, ne da bi pri tem nastale gospodarske ali družbene napetosti zaradi neuravnotežene konkurence; vztraja, da je potreben splošen okvir upravljanja, da bo ob vsaki kršitvi določb o vzajemnem dostopu do voda in virov mogoče uvesti sankcije, vključno z opustitvijo preferencialnih tarif za blago iz Združenega kraljestva na trgu EU;

66.  poudarja, da je treba v sporazum vključiti porazdelitev kvot, ki se trenutno uporabljajo za staleže, ki si jih bosta obe strani delili v prilogi FISH-2 (dodelitev ribolovnih možnosti) v skladu z veljavnim načelom relativne stabilnosti;

67.  poziva strani, naj ohranita obstoječe deleže kvot in stabilno ter stalno porazdelitev ribolovnih pravic; poudarja pomen dolgoročnega upravljanja virov, ki bo temeljilo na spoštovanju načel skupne ribiške politike, kot so največji trajnostni donos in tehnični ukrepi, instrumenti regionalnega upravljanja, na primer večletni načrti za Severno morje in zahodne vode, ter okvirna direktiva o morski strategiji, ki so doslej prispevala k izboljšanju stanja ribjih staležev, od česar so imele korist tako flote držav članic EU kot tudi Združenega kraljestva;

68.  poudarja, da mora sporazum zagotoviti, da bodo tehnični ukrepi ali zaščitena morska območja vzajemni, nediskriminatorni in sorazmerni ter ne bodo pomenili dejanske izključitve plovil EU iz voda Združenega kraljestva; vztraja, da sporazum ne sme voditi k zniževanju okoljskih in socialnih standardov EU;

69.  poziva Komisijo, naj vključi določbe o preprečevanju nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova v vodah EU in Združenega kraljestva ter boju proti njem;

70.  vztraja, da je treba imeti ustrezne mehanizme za sodelovanje in posvetovanje, skupni znanstveni pristop in jamstva, da bo Združeno kraljestvo še naprej prispevalo k zbiranju podatkov in znanstvenemu ocenjevanju ribjih staležev, kar bo osnova za prihodnje odločitve o skupnem upravljanju ribištva v vseh skupnih morskih bazenih; poziva EU in Združeno kraljestvo, naj še naprej dejavno in lojalno sodelujeta pri nadzoru ribolova in boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu;

Pravice državljanov in prost pretok oseb

71.  z obžalovanjem ugotavlja, da je Združeno kraljestvo sklenilo odpraviti načelo prostega gibanja oseb med EU in Združenim kraljestvom po prehodnem obdobju; poudarja, da mora prihodnje partnerstvo vključevati ambiciozno zastavljene določbe o gibanju oseb, ki bodo temeljile na popolni vzajemnosti in nediskriminaciji med državami članicami; ponavlja, da mora biti dostop Združenega kraljestva do notranjega trga sorazmeren z obveznostmi, sprejetimi za olajšanje mobilnosti ljudi; poudarja, da ureditev za prečkanje meje ne bi smela ustvariti večjih upravnih ali finančnih preprek;

72.  poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti potrebam otrok iz mešanih družin, v katerih je le eden od staršev državljan EU, in uvesti ustrezne pravne mehanizme, s katerimi bo mogoče reševati spore med starši, na primer pri razvezi;

73.  meni, da bi morali sporazumi o mobilnosti, vključno s potovanji brez vizumov za kratkoročno bivanje, temeljiti na nediskriminaciji med državami članicami EU in popolni vzajemnosti ter bi morali vključevati pravni red EU na področju mobilnosti in pravila o napotitvi delavcev in ter o usklajevanju sistemov socialne varnosti;

74.  meni, da bi morala biti nadaljnja kodifikacija državljanskih pravic s pravno zavezujočimi določbami neločljiv sestavni del prihodnega sporazuma med EU in Združenim kraljestvom; meni, da mora to vključevati položaj čezmejnih delavcev, ki jim je treba zagotoviti svobodo gibanja na podlagi nediskriminacije in vzajemnosti; poziva k razmisleku o boljši ureditvi pogojev za vstop in prebivanje za namene raziskovanja, študija, usposabljanja, prostovoljnega dela, programov izmenjave učencev ali izobraževalnih projektov, dela varušk au pair in prostovoljnega dela v evropski solidarnostni enoti, ki bi morali biti vključeni v prihodnji sporazum in ne bi smeli biti prepuščeni nacionalni ureditvi; poudarja, da je pandemija COVID-19 opozorila, da so ključni sektorji v Združenem kraljestvu, na primer javno zdravstvo in kmetijstvo, odvisni od delavcev iz EU, tudi sezonskih;

Usklajevanje dela, mobilnosti in socialne varnosti

75.  obžaluje, da vlada Združenega kraljestva še ni izpolnila svoje zaveze glede izvrševanja novega zakona o zaposlovanju, in poziva Združeno kraljestvo, naj to stori pred koncem prehodnega obdobja; v zvezi s tem se sklicuje zlasti na nedavno sprejete zakonodajne akte EU, katerih roki za prenos so v prehodnem obdobju; poudarja, da je izjemno pomembno preprečiti morebitne vrzeli, ko pravice delavcev ne bi bile zaščitene niti z veljavnim pravom EU niti z zakonom Združenega kraljestva o zaposlovanju;

76.  opozarja na pomen ohranjanja vseh razsežnosti obstoječih in prihodnjih pravic socialnega varstva prizadetih oseb; poziva pogajalce o sporazumu, naj dajo prednost pravicam državljanov na področju vseh vrst usklajevanja sistemov socialne varnosti in naj poskrbijo za neprekinjeno izvrševanje določb o usklajevanju socialne varnosti v vseh poglavjih;

77.  vseeno obžaluje, da ni posebnih določb o nadomestilih za brezposelnost za čezmejne in obmejne delavce, in zato spodbuja EU in Združeno kraljestvo, naj preučita ustrezne določbe, ki zadevajo nadomestila za brezposelnost za čezmejne in obmejne delavce;

78.  poudarja pomen dinamičnega sporazuma o usklajevanju sistemov socialne varnosti; poudarja, da morajo določbe končnega sporazuma o mobilnosti oseb v skladu s politično izjavo vključevati sorazmerne in močne pravice v zvezi z usklajevanjem sistemov socialne varnosti;

Varstvo podatkov

79.  poudarja pomen varstva podatkov kot temeljne pravice in ključnega dejavnika, ki omogoča digitalno gospodarstvo; opozarja, da mora Komisija v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije, da bi lahko okvir Združenega kraljestva za varstvo podatkov razglasila za primernega, dokazati, da Združeno kraljestvo zagotavlja raven varstva, ki je „v bistvenem enaka“ ravni, ki jo zagotavlja pravni okvir EU, tudi kar zadeva nadaljnje prenose tretjim državam;

80.  opozarja, da je v zakonu Združenega kraljestva o varstvu podatkov predvidena splošna in široka izjema pri načelih varstva podatkov in pravicah posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, če se osebni podatki obdelujejo za namene priseljevanja; je zaskrbljen, ker posamezniki, ki niso državljani Združenega kraljestva, pri obdelavi podatkov v skladu s to izjemo niso zaščiteni na enak način kot državljani Združenega kraljestva in bi to bilo v nasprotju z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta(15); poleg tega meni, da pravni okvir Združenega kraljestva za hrambo elektronskih telekomunikacijskih podatkov po razlagi Sodišča Evropske unije ne izpolnjuje pogojev pravnega reda EU s tega področja, in zato trenutno ne izpolnjuje pogojev primernosti;

81.  poudarja in podpira prihodnje partnerstvo, ki bo temeljilo na zavezanosti spoštovanju temeljnih pravic, vključno z ustreznim varstvom osebnih podatkov, ki je nujen pogoj za predvideno sodelovanje, in s samodejnim prenehanjem veljavnosti sporazuma o kazenskem pregonu, če bi Združeno kraljestvo razveljavilo nacionalno pravo, ki uveljavlja EKČP; poziva Komisijo, naj nameni posebno pozornost pravnemu okviru Združenega kraljestva, ko bo ocenjevala njegovo ustreznost po pravu EU; se zavzema za upoštevanje sodne prakse Sodišča Evropske unije na tem področju, kot je zadeva Schrems, pa tudi sodne prakse v zvezi z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah;

82.  meni, da če se Združeno kraljestvo ne bo izrecno zavezalo izvajanju Evropske konvencije o človekovih pravicah in ne bo sprejelo vloge Sodišča EU, ne bo mogoče doseči dogovora o pravosodnem in policijskem sodelovanju v kazenskih zadevah; obžaluje, da je Združeno kraljestvo doslej zavračalo zagotavljanje zanesljivih jamstev v zvezi s temeljnimi pravicami in individualnimi svoboščinami ter je vztrajalo pri zmanjševanju sedanjih standardov in odstopanju od dogovorjenih mehanizmov za varstvo podatkov, vključno z uporabo množičnega nadzora;

83.  poziva Komisijo, naj pri ocenjevanju ustreznosti pravnega okvira Združenega kraljestva, kar zadeva raven zaščite osebnih podatkov, upošteva omenjene elemente in poskrbi, da bo rešilo težave, opredeljene v tej resoluciji, še preden bo v skladu z zakonodajo EU, kot jo razlaga Sodišče EU, razglasila, da je britanski zakon o varstvu podatkov ustrezen; poziva Komisijo, naj se posvetuje tudi z Evropskim odborom za varstvo podatkov in Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov;

Varnost, preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah

84.  ponovno poudarja, da bi bilo treba doseči viden napredek na področju varnosti, preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, da bi omogočili dogovor o celovitem in učinkovitem sodelovanju, ki bi koristil varnosti državljanov EU in Združenega kraljestva;

85.  odločno nasprotuje zahtevi Združenega kraljestva, da bi dobilo neposreden dostop do podatkov v informacijskih sistemih EU na področju pravosodja in notranjih zadev; v zvezi s tem znova poudarja, da Združeno kraljestvo kot neschengenska tretja država ne more neposredno dostopati do podatkov v informacijskih sistemih EU; opozarja, da bi morali za izmenjavo informacij z Združenim kraljestvom, vključno z osebnimi podatki, veljati strogi pogoji glede varnosti, revizije in nadzora, med drugim enakovredna raven varstva osebnih podatkov, kot jo zagotavlja zakonodaja Unije;

86.  poudarja, da zakonodaja schengenskega informacijskega sistema (SIS) izrecno prepoveduje dostop tretjih držav do sistema in da Združeno kraljestvo kot tretja država ne more imeti dostopa do SIS; opozarja, da je Svet 5. marca 2020 izdal sklop priporočil, ki obravnavajo resne kršitve Združenega kraljestva pri uporabi SIS in da na podlagi odgovora Združenega kraljestva ni pričakovati, da bo ta priporočila spoštovalo, kar je v nasprotju s pravom EU ; meni, da bi moralo prihodnje sodelovanje med EU in Združenim kraljestvom na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter pravosodnega sodelovanja temeljiti na vzajemnem zaupanju; poudarja, da je takšno sodelovanje mogoče doseči le, če se vzpostavijo stroga pravila o varstvu podatkov in zanesljivi mehanizmi izvajanja;

87.  poudarja, da se je samodejna izmenjava podatkov o DNK z Združenim kraljestvom v skladu s prümskim okvirom začela šele leta 2019 in da namerava Svet odločati o sprejetju izvedbenega sklepa, ki bo Združenemu kraljestvu omogočil, da sodeluje tudi pri samodejni izmenjavi podatkov o prstnih odtisih; v zvezi s tem poudarja, da je Parlament v posebnem posvetovalnem postopku za akte nekdanjega tretjega stebra 13. maja 2020 zavrnil osnutek sklepa Sveta zaradi pomislekov glede popolne vzajemnosti izmenjave podatkov o prstnih odtisih, glede jamstev o varstvu podatkov in tudi glede zelo kratkega obdobja uporabe; poziva Svet, naj skrbno preuči argumente Parlamenta za zavrnitev; opominja pogajalce, da bodo sklepi Sveta, ki dovoljujejo samodejno izmenjavo teh podatkov, če bodo sprejeti, ob izteku prehodnega obdobja prenehali veljati; poudarja, da se je treba pravočasno dogovoriti o novi ureditvi, ki bo veljala v prihodnjih odnosih, saj je izmenjava podatkov pomembna v boju proti hudemu in organiziranemu čezmejnemu kriminalu in terorizmu;

88.  je zaskrbljen, ker pogajalski mandat Združenega kraljestva na številnih področjih pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah ni dovolj ambiciozen; je prepričan, da bi EU in Združeno kraljestvo lahko poiskala rešitev, ki bi omogočila bolj ambiciozno sodelovanje, kot ga predvideva konvencija Sveta Evrope o izročitvi;

Migracije, azil in upravljanje meja

89.  poudarja, da se je treba dogovoriti o pogojih za sodelovanje na področju migracij oseb, ki niso državljani nobene od pogajalskih strani, pri tem pa spoštovati temeljne pravice, človeško dostojanstvo in upoštevati, da je treba zaščititi najbolj ranljive; znova poziva, da je treba pri tem sodelovanju določiti vsaj ureditev, ki bo olajšala varne in zakonite poti do mednarodne zaščite, med drugim z združitvijo družine;

90.  poudarja, da morata strani tesno sodelovati, da se bosta lahko borili proti tihotapljenju ljudi in trgovini z njimi, v skladu z mednarodnim pravom, ki se bo tudi v prihodnje uporabljalo za meje med EU in Združenim kraljestvom;

91.  vztraja, da Združeno kraljestvo ne more prosto izbirati elementov pravnega reda EU na področju azila in migracij, ki jih želi obdržati;

92.  ponovno poudarja, da je treba sprejeti načrt o združitvi družine, ki bo začel veljati na koncu prehodnega obdobja;

93.  parlament kot del tega načrta in tudi bolj na splošno opozarja pogajalca, da morata EU in Združeno kraljestvo zaščititi vse otroke na svojem ozemlju v skladu s Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989 (konvencija poziva države članice, naj se po tem, ko bo Združeno kraljestvo podalo konkretne predloge, Komisiji podeli mandat za pogajanja o načrtu za združitev družine prosilcev za azil);

94.  poudarja, da mora imeti EU usklajen pristop do vseh teh vprašanj, saj bi utegnili imeti dvostranski dogovori med Združenim kraljestvom in posameznimi državami članicami o vprašanjih, kot so združitev družine prosilcev za azil in beguncev, premestitev in ponovni sprejem, negativne posledice za usklajenost politike EU na področju azila in migracij; poziva EU in Združeno kraljestvo, naj si prizadevata za uravnotežen in konstruktiven pristop v vseh teh zadevah;

Preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma

95.  poziva EU in Združeno kraljestvo, naj v sporazum o prihodnjem partnerstvu vključita določbe o politiki preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, vključno z mehanizmom za izmenjavo informacij; želi spomniti, da sta se EU in Združeno kraljestvo v politični izjavi zavezala, da bosta nadgradila standarde projektne skupine za finančno ukrepanje glede preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v zvezi s preglednostjo dejanskega lastništva in da bosta ukinila anonimnost pri uporabi virtualnih valut, tudi s kontrolami primerne skrbnosti strank;

96.  poziva EU in Združeno kraljestvo, naj v novi sporazum o partnerstvu vključita specifične določbe o nadzoru nad finančnimi in nefinančnimi pooblaščenimi subjekti znotraj okvira preprečevanja pranja denarja;

Davčne zadeve

97.  poziva EU in Združeno kraljestvo, naj prednost namenita usklajenemu boju proti davčnim utajam in izogibanju davkom; poziva ju, naj obravnavata škodljive davčne prakse z izvajanjem aktov o sodelovanju v okviru kodeksa ravnanja EU na področju podjetniškega obdavčevanja; je seznanjen, da je Združeno kraljestvo na osnovi kazalnikov Komisije, ki opredeljujejo države, kjer je izogibanje davkom za podjetja lažje, uvrščeno visoko; poziva, da se v prihodnjem sporazumu tu vprašanje posebej obravnava; je seznanjen, da bo Združeno kraljestvo ob koncu prehodnega obdobja obravnavano kot tretja država in ga bo morala skupina za kodeks ravnanja za obdavčitev podjetij preveriti v skladu z merili, ki se uporabljajo za nekooperativne jurisdikcije s seznama EU; poziva strani, naj polno upravno sodelujeta, da bi zagotovili skladnost z zakonodajo o DDV ter z zaščito in izterjavo prihodkov iz naslova DDV;

Boj proti podnebnim spremembam in varstvo okolja

98.  meni, da bi se moralo Združeno kraljestvo v celoti uskladiti s sedanjim in prihodnjim okvirom podnebne politike EU, vključno s spremenjenimi cilji za leti 2030 in 2040 ter začrtanimi usmeritvami za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050;

99.  meni, da bi moralo Združeno kraljestvo uvesti sistem za oblikovanje cen ogljika, ki bi imel vsaj enako področje uporabe in enako učinkovitost, kot je določeno v sistemu EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), in bi moralo ob izteku prehodnega obdobja začeti uporabljati ista načela glede uporabe zunanjih dobropisov; nadalje meni, da če bi Združeno kraljestvo zaprosilo, da bi bil njegov sistem za trgovanje z emisijami povezan z EU ETS, bi morala za obravnavo te zahteve veljati naslednja dva pogoja: sistem Združenega kraljestva za trgovanje z emisijami ne bi smel ogroziti celovitosti EU ETS, zlasti ravnovesja med pravicami in obveznostmi, ter bi moral slediti stalnemu povečevanju področja uporabe in učinkovitosti EU ETS; poudarja, da bi bilo treba že pred glasovanjem Parlamenta o tem, ali odobri osnutek sporazuma, vzpostaviti sistem določanja cen ogljika;

100.  poudarja, da je treba v Združenem kraljestvu poleg sprejetja skupnih standardov in ciljev poskrbeti za ustrezno spremljanje in ocenjevanje kakovosti zraka in vode; poudarja tudi, kako pomembno je, da Združeno kraljestvo izvaja in uveljavlja omejitve emisij in druge določbe iz Direktive (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta(16) ter se dinamično uskladi z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta(17), vključno s posodobitvami referenčnih dokumentov o najboljših razpoložljivih tehnikah;

Javno zdravje

101.  poudarja, da bo moralo Združeno kraljestvo, če želi biti uvrščeno na seznam držav, ki jim je dovoljeno v EU izvažati blago, za katero se uporabljajo sanitarni in fitosanitarni ukrepi, v celoti izpolnjevati zahteve EU za to blago, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodnimi postopki; poleg tega poudarja, da je treba v celoti spoštovati pravila o poreklu za živila in da je treba opredeliti jasna pravila v zvezi s predelavo živil v Združenem kraljestvu, da se prepreči izogibanje zahtevam EU, zlasti v okviru morebitnih prostotrgovinskih sporazumov med Združenim kraljestvom in drugimi državami;

102.  poudarja, da bo moralo Združeno kraljestvo spoštovati zakonodajo EU o gensko spremenjenih organizmih in fitofarmacevtskih sredstvih; meni, da bi morali obe strani zmanjšati uporabo pesticidov in tveganj, ki so povezana z njimi; zato poudarja, da si morata obe prizadevati za omejitev uporabe antibiotikov v živinoreji, še naprej prepovedovati njihovo uporabo za pospeševanje rasti in zmanjšati neustrezno ali nepotrebno uporabo v humani medicini;

103.  poudarja, kako pomembno je preprečiti pomanjkanje zdravil in medicinskih pripomočkov; poziva državne organe in deležnike, naj zagotovijo, da se proces prerazporeditve nacionalno odobrenih zdravil zaključi do izteka prehodnega obdobja; zato poziva EU in Združeno kraljestvo, naj dolgoročno sodelujeta pri preprečevanju in odkrivanju obstoječih in nastajajočih groženj za zdravstveno varnost ter pri pripravljenosti in odzivanju nanje; v zvezi s tem poziva k stalnemu sodelovanju med njima, da bi se učinkovito borila proti pandemiji COVID-19; meni, da lahko druga stran sprejme enostranske ukrepe za varovanje javnega zdravja, če ena od strani ne sprejme ustreznih ukrepov za obravnavanje nevarnosti za zdravje;

104.  poudarja, kako pomembno je ohraniti zakonodajo EU o zdravilih, medicinskih pripomočkih in varnosti kemikalij, tudi endokrinih motilcev, ob tem pa zagotoviti nemoteno dobavo zdravil in medicinskih pripomočkov; poudarja, da bi za podjetja iz Združenega kraljestva morale v vsakem primeru veljati enake obveznosti kot za podjetja zunaj Evropskega gospodarskega prostora; poleg tega poudarja, da je treba določiti stroge pogoje za sanitarne in fitosanitarne ukrepe, ki bodo presegali dogovor v Svetovni trgovinski organizaciji, da bi notranji trg EU, zlasti pa potrošnike, zaščitili pred morebitnimi tveganji zaradi uvoza proizvodov iz Združenega kraljestva in izvoza vanj;

Prevoz

105.  poudarja, da bi moralo predvideno partnerstvo na osnovi tesnih gospodarskih vezi in skupnih interesov zagotavljati stalno in neovirano povezljivost za vse načine prevoza, za katere velja vzajemnost, ter enake konkurenčne pogoje, zlasti v zvezi s socialnimi, zaposlitvenimi in okoljskimi standardi; opozarja, da bi moralo upoštevati tudi poseben položaj predora pod Rokavskim prelivom, zlasti kar zadeva varnostno ureditev in dovoljenja;

106.  meni, da bi bilo treba v prihodnjem sodelovanju z Združenim kraljestvom predvideti prometne projekte v skupnem interesu in spodbujati dobre pogoje za čezmejno trgovino in poslovanje, zlasti za olajšave in pomoč malim in srednjim podjetjem pri izogibanju dodatnim upravnim bremenom;

107.  meni, da je treba predvideti sodelovanje Združenega kraljestva v čezmejnih raziskovalnih in razvojnih programih EU, povezanih s prometom;

108.  opozarja, da je pomembno, da je Komisija med pogajanji edini pogajalec EU in da države članice ne začnejo dvostranskih pogajanj; vseeno jo poziva, naj zastopa interese prav vsake države članice in da se ti vključijo v končni celoviti sporazum;

109.  poudarja, da bi morale pravice in privilegiji vključevati obveznosti in da bi morala raven dostopa do notranjega trga EU v celoti ustrezati ravni regulativnega zbliževanja in zavez, dogovorjenih v zvezi z zagotavljanjem enakih pogojev za odprto in pošteno konkurenco na osnovi minimalnih skupnih standardov, ki se uporabljajo v EU;

110.  spominja, da je letalstvo edina oblika prometa, ki v Svetovni trgovinski organizaciji nima nobenega pravnega varovala za primer, da pred iztekom prehodnega obdobja ne bo dosežen dogovor;

111.  meni, da bi moralo predvideno partnerstvo vključevati ambiciozen celovit sporazum o zračnem prometu, ki bo varoval strateške interese EU in vseboval ustrezne določbe o tržnem dostopu, naložbah ter operativni in trgovinski prilagodljivosti (npr. skupnimi leti z izbranimi partnerji) ob spoštovanju uravnoteženih pravic in obveznosti, omogočal pa bo tudi tesno sodelovanje pri varnosti v letalstvu in upravljanju zračnega prometa;

112.  poudarja, da bi moralo biti morebitno podeljevanje nekaterih elementov tako imenovane pete svoboščine (pravica do zračnega prometa) omejeno po obsegu in uravnoteženo z ustreznimi obveznostmi v interesu EU;

113.  ugotavlja, da obstoječi okvir evropske konference ministrov za promet, ki predvideva le omejeno število dovoljenj, glede na količino tovora, ki se prepelje po cestah med EU in Združenim kraljestvom, ni primeren za odnose med tema dvema stranema; zato poudarja, da je treba sprejeti ustrezne ukrepe, da bi preprečili grožnje javnemu redu ter motnje v cestnem tovornem in avtobusnem potniškem prometu; v zvezi s tem še opozarja, da je treba izboljšati direktne pomorske povezave iz Irske na celino, da se zmanjša odvisnost od Združenega kraljestva kot „zemeljskega mostu“;

114.  poudarja, da prevozniki iz Združenega kraljestva v cestnem tovornem prometu ne morejo uživati enakih pravic in ugodnosti kot prevozniki iz EU;

115.  meni, da bi moralo predvideno partnerstvo zajemati pravico do tranzita vozil s tovorom ali brez njega z ozemlja ene od pogodbenic in nazaj prek ozemlja druge pogodbenice;

116.  meni, da bi moralo prihodnje partnerstvo predvidevati enake pogoje na področjih, kot so zlasti delovni čas ter čas vožnje in počitka, napotitev voznikov, tahografi, teža in velikost vozil, kombinirani prevoz in usposabljanje osebja, pa tudi posebne določbe za zagotavljanje primerljive ravni zaščite prevoznikov in voznikov;

117.  poziva, da se prednost nameni tekočemu poteku pomorske trgovine med EU in Združenim kraljestvom ter prostemu gibanju potnikov, pomorščakov ter osebja na morju in na kopnem; v zvezi s tem poudarja, da morata EU in Združeno kraljestvo uvesti ustrezne mejne in carinske sisteme, da ne bo prihajalo do zamud in motenj;

Kultura in izobraževanje

118.  meni, da je treba v sporazumu pojasniti, da bo podpiral kulturno in jezikovno raznolikost v skladu s Konvencijo Unesca o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov;

119.  pozdravlja jasno izjavo v pogajalskih smernicah, da bi morali prihodnji odnosi med EU in Združenim kraljestvom vključevati tudi dialog in izmenjave na področju izobraževanja in kulture; poziva Komisijo, naj v pogajanjih o ustreznih določbah o mobilnosti upošteva posebno naravo kulturnega sektorja; je poleg tega zaskrbljen, da določbe o vstopu in začasnem bivanju fizičnih oseb iz poslovnih razlogov v osnutku sporazuma, ki ga je objavila Komisija, ne izpolnjujejo potreb kulturnega in ustvarjalnega sektorja ter bi utegnile ovirati kulturno izmenjavo;

120.  brez zadržkov podpira jasnost pogajalskih smernic, da je treba avdiovizualne storitve izključiti iz področja uporabe gospodarskega partnerstva, in poziva Komisijo, naj bo še naprej neomajna v svojem stališču;

121.  poudarja, da bo dostop do trga za avdiovizualne storitve v Uniji mogoč samo, če se bo Direktiva 2010/13/EU Evropskega sveta in Parlamenta(18) v celoti izvajala, da bosta obe strani dobili enake pravice do ponovnega oddajanja; opozarja, da se bo po koncu prehodnega obdobja vsebina, ki izvira iz Združenega kraljestva, še naprej uvrščala med „evropska dela“, če bodo dela, ki izvirajo iz držav nečlanic in držav zunaj EGP, ki so pogodbenice Konvencije Sveta Evrope o čezmejni televiziji, vključena v kvoto vsebin „evropskih del“;

122.  pozdravlja vključitev vprašanj, ki se nanašajo na vračilo oziroma povrnitev nezakonito odstranjenih predmetov kulturne dediščine državam njihovega izvora; ponavlja, kako pomembno je nadaljnje sodelovanje z Združenim kraljestvom na tem področju;

Finančno upravljanje in okvir za nadzor

123.  poziva, da je treba zagotoviti in spoštovati pravice dostopa služb Komisije, Evropskega računskega sodišča, Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), Evropskega javnega tožilstva ter pravice Evropskega parlamenta do nadzora; opozarja, da je treba Sodišče Evropske unije sprejeti kot pristojno sodišče v primerih, ko gre za spoštovanje in razlago prava EU;

Sodelovanje v programih Unije

124.  priporoča, da Komisija posebno pozornost nameni veljavnim načelom in pogojem, ki se nanašajo tako na sodelovanje v programih Unije kot na horizontalne ureditve in upravljanje, in sicer:

   (a) sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi bo zagotovila, da bo v splošna načela in pogoje, ki bodo v okviru predvidenega partnerstva sprejeti v zvezi z udeležbo v programih EU, vključena zahteva, da mora Združeno kraljestvo pošteno in ustrezno finančno prispevati k vsem programom, pri katerih sodeluje, tako v smislu prispevkov za udeležbo kot prispevkov k stroškom delovanja;
   (b) poskrbi, da bo splošno pravilo za sodelovanje Združenega kraljestva v programih takšno, kot so običajni pogoji za tretje države, in da bo veljalo za celotno obdobje izvajanja programa in za vse njegove dele, razen kadar je delno sodelovanje upravičeno iz razlogov, kot je zaupnost; udeležencem v programih EU, ki imajo sedež v EU, zagotovi predvidljivost in stabilnost v smislu proračunskih sredstev, ki jih bodo prejeli;
   (c) zagotovi, da sodelovanje Združenega kraljestva v programih EU ne bo pomenilo neto prenosa sredstev iz proračuna EU v Združeno kraljestvo in da bo imela EU možnost enostransko ustaviti ali prekiniti sodelovanje Združenega kraljestva v kateremkoli programu, če pogoji za sodelovanje ne bodo izpolnjeni ali če Združeno kraljestvo ne bo poravnalo finančnega prispevka;
   (d) poskrbi, da bodo v sporazumu z Združenim kraljestvom predvideni ustrezni ukrepi za boj proti finančnim nepravilnostim, goljufijam, pranju denarja in drugim kaznivim dejanjem, ki škodijo finančnim interesom Unije, ter zagotovi zaščito finančnih interesov EU;

125.  meni, da je zlasti pomembno, da Združeno kraljestvo v skladu s splošnimi načeli za tretje države sodeluje v čezmejnih, kulturnih, razvojnih, izobraževalnih in raziskovalnih programih Unije, kot so Erasmus+, Ustvarjalna Evropa, Obzorje, Evropski raziskovalni svet, program LIFE, vseevropsko prometno omrežje (TEN-T), instrument za povezovanje Evrope, enotno evropsko nebo in Interreg, skupnih tehnoloških pobudah, kot so Čisto nebo I in II, SESAR, ERIC, Galileo, Copernicus, skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev (EGNOS) ter podporni okvir za nadzor in spremljanje v vesolju, pa tudi v javno-zasebnih partnerstvih;

126.  pričakuje, da bo sporazum opredelil odnos Združenega kraljestva do Euratoma in projekta ITER, pa tudi posledice izstopa za sredstva in obveznosti; pričakuje, da bo Združeno kraljestvo še naprej spoštovalo najvišje standarde na področju jedrske varnosti, varnosti in zaščite pred sevanjem;

127.  dodaja, da bi moralo Združeno kraljestvo, če želi sodelovati na notranjem trgu, prispevati h kohezijskim skladom za obdobje 2021–2027 po modelu, ki se uporablja za države EGP;

128.  meni, da bi bilo treba v novem sporazumu upoštevati potrebe regij EU, ki jih je prizadel izstop Združenega kraljestva iz EU;

129.  poudarja, da je bistvenega pomena, da program PEACE še naprej deluje na Severnem Irskem in v obmejnih regijah Irske, pri čemer bi ga avtonomno upravljal Organ za posebne programe EU;

130.  meni, da bi bilo treba pri vprašanjih vzajemnega interesa nadaljevati sodelovanje med najbolj oddaljenimi regijami EU ter čezmorskimi državami in ozemlji na eni strani ter čezmorskimi ozemlji Združenega kraljestva na drugi strani, zlasti v karibskih in pacifiških državah; poziva, naj se po potrebi sprejmejo posebne določbe, ki bodo omogočile prihodnje skupne projekte v okviru Evropskega razvojnega sklada in kohezijskih skladov; meni, da je treba ohraniti ustrezno raven podpore za preostale čezmorske države in ozemlja;

131.  poudarja, da je Solidarnostni sklad Evropske unije z zagotavljanjem finančnih sredstev v proračunu EU konkreten izraz solidarnosti, kadar resne posledice, med drugim za gospodarstvo, prizadenejo eno ali več regij EU ali državo, ki je zaprosila za pristop;

132.  poudarja, da je treba sodelovanje v programih vezati na usklajevanje s povezanimi politikami, na primer podnebno ali kibernetsko politiko;

133.  meni, da bi bil sporazum o sodelovanju na področju energije, ki bi bil v skladu s splošnim sporazumom o prihodnjih odnosih in bi temeljil na učinkovitem upravljanju in enakih konkurenčnih pogojih, v interesu obeh strani;

134.  poudarja, da je treba, če želimo po izstopu Združenega kraljestva poskrbeti za neprekinjeno delovanje enotnega trga električne energije na irskem otoku, na Severnem Irskem še naprej izvajati pravni red EU na področju energetike;

135.  meni, da bi lahko bilo Združeno kraljestvo še naprej pomemben partner pri vesoljski politiki EU, in poudarja, da je treba v pogajanjih obravnavati njegov dostop do vesoljskega programa EU v prihodnosti, pri tem pa obvarovati interese EU in ravnati v skladu z veljavnim pravnim okvirom za sodelovanje tretjih držav v vesoljskem programu EU;

Intelektualna lastnina

136.  poudarja, da bi moral predvideni sporazum vsebovati odločne in izvršljive ukrepe, ki zajemajo priznavanje in visoko raven zaščite geografskih oznak ter varstva pravic intelektualne lastnine, kot so avtorske pravice in sorodne pravice, blagovne znamke in industrijski modeli, patenti in poslovne skrivnosti, na podlagi sedanjega in prihodnjega pravnega okvira EU, ne da bi to ogrozilo dostop do cenovno dostopnih zdravil, kot so generiki; meni, da bi moral omogočati tudi tesno dvostransko sodelovanje med Uradom Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) in uradi za intelektualno lastnino v Združenem kraljestvu;

Pravo gospodarskih družb

137.  ugotavlja, da je, če želimo preprečiti zniževanje standardov in poskrbeti za legitimnost pravnih procesov v Združenem kraljestvu in EU, zaželeno, da predvideni sporazum vključuje minimalne skupne standarde za vzpostavitev in izvajanje operacij, zaščito delničarjev, upnikov in zaposlenih, pravila o poročanju družb in reviziji ter preglednosti, pa tudi vzajemno priznavanje sodnih odločb v zvezi s prestrukturiranjem in stečajem oziroma plačilno nesposobnostjo;

Sodelovanje na področju civilnega pravosodja, tudi v družinskih zadevah

138.  poudarja, da je pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah izjemno pomembno, če želimo v prihodnosti omogočiti trgovino in poslovno sodelovanje med državljani in podjetji ter zagotoviti gotovost in poskrbeti za zadostno zaščito podpisnic pri čezmejnih transakcijah in drugih dejavnostih; meni, da bi bilo treba v ta namen natančno preučiti, ali bi bila luganska konvencija primerna rešitev, ki bi EU omogočila, da ohrani splošno uravnoteženost odnosov s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, ali pa bi bila primernejša nova rešitev, ki bi lahko zagotovila „dinamično usklajevanje“ med obema stranema.

139.  poudarja, da bi bilo treba v predvidenem sporazumu poiskati smiselno in celovito rešitev zlasti glede zakonske in starševske odgovornosti ter drugih družinskih zadev; v zvezi s tem ugotavlja, da bi morale vse vzajemne določbe o izvrševanju v zvezi z družinskimi zadevami v predvidenem sporazumu temeljiti ne le na načelu vzajemnega zaupanja pravosodnih sistemov, pač pa tudi na nekaterih ustavnih jamstvih in skupnih standardih na področju temeljnih pravic;

Razvojno sodelovanje in humanitarna pomoč

140.  ugotavlja, da Združeno kraljestvo ostaja eden največjih dvostranskih donatorjev na svetu, in poudarja, da mora EU izkoristiti priložnosti za sodelovanje z Združenim kraljestvom v partnerskem duhu; obžaluje, da bo izstop Združenega kraljestva iz EU pustil praznino v splošnem razvojnem sodelovanju in politiki EU na področju humanitarne pomoči;

141.  poudarja osrednji vlogi EU in Združenega kraljestva pri obravnavanju skupnih izzivov prek razvojne politike in humanitarne pomoči; poudarja, kako pomembna so v zvezi s tem prizadevanja za usklajenost politik za razvoj;

142.  poudarja, kako pomembno je trdno partnerstvo, ki vključuje pristop na podlagi pravic, obenem pa zagotavlja stalno predanost in sodelovanje pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja, človekovih pravic, izkoreninjenja revščine in izvajanju Pariškega sporazuma, poudarja tudi, kako pomembni so usklajeni odzivi na humanitarne krize ter ter temeljna načela humanitarne pomoči;

143.  je prepričan, da je mogoče partnerstvo po izteku sporazuma iz Cotonouja in strategijo EU za Afriko okrepiti z učinkovitim sodelovanjem z Združenim kraljestvom in na podlagi močne prisotnosti te države v Afriki, Karibih in Pacifiku; poudarja, da bi morali EU, Združeno kraljestvo in države AKP sodelovati na vseh ravneh v skladu z načeli partnerstva, solidarnosti in dopolnjevanja;

Varnost in zunanje zadeve

144.  ugotavlja, da je Združeno kraljestvo v svojih pogajalskih ciljih, objavljenih 27. februarja 2020, navedlo, da se bo zunanja politika oblikovala samo v okviru širšega prijateljskega dialoga in sodelovanja med Združenim kraljestvom in EU, s čimer je to ključno področje degradiralo v neinstitucionaliziran odnos, o katerem se bosta strani dogovorili pozneje;

145.  obžaluje, da je to v nasprotju z določbami iz politične izjave, v kateri je predvideno ambiciozno, široko, globoko in prožno partnerstvo na področjih zunanje politike, varnosti in obrambe, ter poziva, naj bo prihodnje varnostno partnerstvo med EU in Združenim kraljestvom obsežno, celovito in uravnoteženo, s čimer se je strinjalo tudi Združeno kraljestvo;

146.  opozarja na stališče EU, da bi morale biti zunanja politika, varnost in obramba del celovitega sporazuma o prihodnjih odnosih med EU in Združenim kraljestvom;

147.  obžaluje, da Združeno kraljestvo ne kaže želje po odnosih z EU na področjih zunanje politike, varnosti in obrambe in da ta izrecno niso bila zajeta v pooblastilu Združenega kraljestva ter tako niso vključena v 11 pogajalskih miz;

148.  spominja, da imata EU in Združeno kraljestvo skupna načela, vrednote in interese; poudarja, da je v interesu obeh strani ohraniti ambiciozno, tesno in trajno sodelovanje, ki spoštuje avtonomijo EU v obliki skupnega okvira za zunanjo in varnostno politiko na podlagi člena 21 PEU ter upošteva Ustanovno listino OZN in zvezo NATO na naslednjih področjih:

   (a) spodbujanje miru,
   (b) skupni pristop k skupnim varnostnim izzivom in svetovni stabilnosti, tudi v evropskem sosedstvu,
   (c) spodbujanje na pravilih temelječega mednarodnega sistema,
   (d) utrjevanje demokracije in načel pravne države,
   (e) varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin,
   (f) spodbujanje svetovne blaginje, trajnostnega razvoja, boja proti podnebnim spremembam in zmanjševanjem izgube biotske raznovrstnosti;

149.  meni, da bi močno povezano in usklajeno mednarodno sodelovanje med Združenim kraljestvom in EU močno koristilo podpisnicama, pa tudi svetovnemu redu na splošno, saj imata obe strani podoben pristop k učinkovitemu multilaterizmu, ohranjanju miru, varnosti in trajnostnosti ter varstvu in uveljavljanju človekovih pravic; predlaga, da bi moralo biti tako sodelovanje urejeno s sistemsko platformo za posvetovanja na visoki ravni in usklajevanje o vprašanjih zunanje politike; poudarja pomen in dodano vrednost medparlamentarnega sodelovanja pri globalnih vprašanjih;

150.  poudarja, da obe strani potrebujeta skupen odziv na izzive na področju zunanje, varnostne in obrambne politike, kot so terorizem, kibernetska vojna, kriza v sosedstvu, spoštovanje človekovih pravic, kampanje dezinformiranja in hibridne grožnje; spodbuja učinkovit, pravočasen in vzajemen dialog, posvetovanja, usklajevanje ter izmenjavo informacij in obveščevalnih podatkov pod demokratičnim nadzorom Združenega kraljestva in institucij EU; opozarja, da je treba izmenjavo tajnih podatkov organizirati v posebnem okviru;

151.  poudarja, da bo Združeno kraljestvo po izteku prehodnega obdobja tretja država brez posebnega okvira ali odnosov, kar bo pomembno vplivalo na obstoječe sodelovanje na področju zunanje in varnostne politike;

152.  poziva EU in Združeno kraljestvo, naj krepita mednarodni mir in stabilnost, tudi z oblikovanjem skupnih strategij o tem, kako okrepiti prizadevanja OZN za ohranjanje miru; poziva obe strani, naj spodbujata kulturo miru in dialog za preprečevanje, obvladovanje in reševanje sporov, pa tudi pravice žensk in enakopravnost spolov; podpira nadaljevanje sedanjega sodelovanja na teh področjih; poziva k sistematičnemu preferenčnemu sodelovanju v operacijah za ohranjanje miru; poziva k okrepljenemu sodelovanju med EU in Združenim kraljestvom pri zadevah, povezanih z demokratičnim razvojem, procesi reform in demokratično parlamentarno prakso v tretjih državah, vključno z opazovanjem volitev;

153.  izjavlja, da ima EU velik interes za tako partnerstvo na področju zunanjih zadev in varnosti zaradi vzajemnih koristi, ki izhajajo iz stalnega sedeža Združenega kraljestva in Francije v Varnostnem svetu, visoko učinkovitih diplomatskih služb Združenega kraljestva in držav članic EU ter dejstva, da ima Združeno kraljestvo najmočnejše oborožene sile v Evropi;

154.  predlaga, naj prihodnje partnerstvo temelji na zelo tesnem in rednem sodelovanju in usklajevanju v okviru OZN, zlasti Varnostnega sveta ZN in Sveta ZN za človekove pravice;

155.  poudarja, da sta varnost in razvoj pomembna drug za drugega; spodbuja EU in Združeno kraljestvo, naj tesno sodelujeta na področju trajnostnega razvoja in humanitarne pomoči; želi spomniti obe strani, kako pomembno se je zavezati uresničitvi cilja, da se 0,7 % BND nameni uradni razvojni pomoči, in spodbujanju načela skladnosti politik za razvoj; meni, da bi lahko partnerstvu po izteku sporazuma iz Cotonouja in strategiji EU za Afriko koristilo učinkovito sodelovanje z Združenim kraljestvom, v okviru katerega bi se spodbujali visoki socialni standardi ter standardi na področju človekovih pravic in varstva okolja, da bi dosegli cilje trajnostnega razvoja in cilje Pariškega sporazuma;

156.  poudarja, da je sodelovanje pri razvoju učinkovitih in resnično interoperabilnih obrambnih zmogljivosti, tudi z Evropsko obrambno agencijo, v zvezi s katero bi bilo treba sklenili dogovor o izvajanju, v skupnem interesu EU in Združenega kraljestva, pri čemer je ta interes zaradi geografske bližine še toliko večji, enako pomembno pa je tudi nadaljevanje zelo dragocenih partnerstev v okviru programov Nata in EU na področju obrambe in zunanje varnosti, programa Galileo, programov kibernetske varnosti ter boja proti usmerjenim dezinformacijskim kampanjam in kibernetskim napadom, kot ponazarja trenutna pandemija COVID-19; opozarja, da je možno in nujno sprejeti poseben sporazum v zvezi s sodelovanjem v regulirani javni storitvi v okviru programa Galileo; ugotavlja tudi, da bi se lahko Združeno kraljestvo prihodnjemu Evropskemu obrambnemu skladu pridružilo pod pogoji, ki veljajo za tretje države; poziva EU in Združeno kraljestvo, naj oblikujeta skupni pristop k standardizaciji obrambne tehnologije;

157.  pričakuje, da bo lahko Združeno kraljestvo nadaljevalo z že vzpostavljenim sodelovanjem in izmenjavo informacij z nacionalnimi organi na področju kibernetske varnosti;

158.  opozarja, da v skladu z zakonodajo EU v Združenem kraljestvu trenutno velja več omejevalnih ukrepov (režimov sankcij); priznava učinkovito uporabo sankcij za zagotavljanje človekovih pravic, demokracije in pravne države v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov; poudarja, da bo Združeno kraljestvo tudi po izstopu še vedno obvezano uporabljati režime sankcij OZN, in ga poziva, naj še naprej usklajuje svojo politiko sankcij z EU; poziva k vzpostavitvi pravega mehanizma za usklajevanje sankcij med obema stranema in tesnemu sodelovanju na področju sankcij v okviru svetovnih forumov, da bi čim bolj povečali njihov učinek in zagotovili konvergenco ter zasledovanje in uresničevanje skupnih interesov pri spodbujanju skupnih vrednot;

159.  spodbuja Združeno kraljestvo, naj sodeluje v ustreznih agencijah EU in prevzame vidno vlogo pri operacijah EU za krizno upravljanje ter misijah in operacijah SVOP, tudi pri humanitarnih in reševalnih misijah, preprečevanju konfliktov in ohranjanju miru, vojaškem svetovanju in pomoči ter stabilizaciji po konfliktih, pa tudi pri projektih v okviru stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO), kjer se ga povabi k sodelovanju, ter poudarja, da bi morali za tako sodelovanje veljati strogi pogoji, pri katerih bi se spoštovali avtonomija EU za odločanje in suverenost Združenega kraljestva, načelo uravnoteženih pravic in obveznosti ter učinkovita vzajemnost, vključno s poštenim in ustreznim finančnim prispevkom; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj Evropski parlament redno obveščata o političnem dialogu z Združenim kraljestvom ter glavnih vidikih izmenjave informacij o SVOP in kriznem upravljanju;

160.  opozarja, da globalna in evropska varnost temeljita na učinkovitem mednarodnem nadzoru nad oborožitvijo, razoroževanju in neširjenju orožja; opozarja na pomen usklajene in verodostojne evropske strategije za večstranska pogajanja na svetovni ravni ter ukrepov na regionalni ravni za umiritev razmer in krepitev zaupanja; želi spomniti na pomembno vlogo, ki jo je imelo Združeno kraljestvo pri razvoju in vzpostavitvi takih norm, institucij in organizacij; poziva Združeno kraljestvo, naj v zvezi s tem področjem politike oblikuje skupno strategijo z EU, ki bo usklajena predvsem z načrtom OZN na področju razoroževanja; poziva Združeno kraljestvo, naj se zaveže, da bo še naprej izpolnjevalo merila, enakovredna tistim iz Skupnega stališča 2008/944/SZVP(19), ter naj skupaj z EU spodbuja vsesplošno uporabo in dosledno izvajanje Pogodbe o trgovini z orožjem, Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT) in obnovo nove pogodbe o omejitvi strateškega orožja (START);

161.  poudarja izjemen pomen konzularnega in diplomatskega sodelovanja med EU in Združenim kraljestvom, saj bi z njima zagotavljali učinkovito pomoč državljanom obeh strani, Združeno kraljestvo in EU pa bi lahko svojim državljanom v skladu s točko (c) člena 20 PDEU ponudila možnost dostopa do konzularne zaščite v tretjih državah, v katerih ena od obeh strani nima diplomatskega predstavništva;

162.  poudarja, da je pandemija COVID-19 pokazala, kako pomembne so vojaške zmogljivosti in sredstva, saj so imele evropske oborožene sile ključno vlogo pri podpiranju civilnih prizadevanj za obvladovanje pandemije, hkrati pa so izpolnjevale svoje temeljne naloge; poudarja, da je ta pandemija pokazala, kako pomembna sta strateška avtonomija EU in evropsko sodelovanje na področju obrambe za zaščito evropskega prebivalstva v izrednih razmerah in spodbujanje odpornosti držav članic; meni, da bi bilo treba vzpostaviti mehanizme, ki bi omogočali hitro sodelovanje med Unijo in Združenim kraljestvom za soočanje s prihodnjimi krizami podobne vrste in obsega; meni, da bi morale evropske vojaške zdravstvene službe na podlagi spoznanj, pridobljenih v okviru pandemije COVID-19, vzpostaviti mrežo za izmenjavo informacij in podporo, da bi spodbujale širšo evropsko odpornost v času izrednih razmer in krize; meni, da bi bilo sodelovanje Združenega kraljestva v kateri koli taki evropski vojaški zdravstveni mreži obojestransko koristno;

Institucionalne določbe in upravljanje

163.  opozarja, da bi moral celotni sporazum z Združenim kraljestvom kot tretjo državo, tudi določbe o enakih konkurenčnih pogojih, posebnih sektorskih vprašanjih in tematskih področjih sodelovanja ter ribištvu, vključevati vzpostavitev enega samega skladnega in trdnega sistema upravljanja kot splošnega okvira, ki bi zajemal stalni skupni nadzor in upravljanje sporazuma ter pregledne mehanizme za reševanje sporov, skladnost in izvrševanje, skupaj s sankcijami in prehodnimi ukrepi, kjer je to potrebno, v zvezi z razlago in uporabo vseh določb sporazuma;

164.  meni, da bi bilo treba z enim samim celovitim in horizontalnim mehanizmom upravljanja urejati prihodnje odnose z Združenim kraljestvom kot celoto, vključno z morebitnimi dopolnilnimi sporazumi, ki bi se sklenili pozneje, hkrati pa zagotavljati skladnost z določbami sporazuma o izstopu in preprečevati pomanjkljivosti; poudarja, da bo moral biti mehanizem za reševanje sporov trden ter omogočati postopne sankcije in pravna sredstva, kadar se ugotovi, da ena od strani krši sporazum, prav tako pa bo moral vsebovati učinkovite, hitro izvršljive in odvračilne ukrepe; poudarja, da bo Parlament še naprej pozorno spremljal izvajanje vseh določb; spominja, da je Združeno kraljestvo kot nekdanja država članica razvilo pomembne strukture za institucionalno sodelovanje in dialog z EU, ki bi morale olajšati začetek delovanja te horizontalne ureditve; znova poudarja, da EU od Združenega kraljestva pričakuje višjo raven ambicioznosti v zvezi z upravljanjem, da bi z njim vzpostavili trdno prihodnje partnerstvo;

165.  vztraja, da je tak sistem upravljanja absolutno potreben, če želimo spoštovati avtonomijo obeh strani ter v celoti ohraniti neodvisnost odločanja EU ter pravni in pravosodni red, vključno z vlogo Parlamenta in Sveta kot sozakonodajalcev za sprejemanje prava EU, vlogo Sodišča Evropske unije kot edinega razlagalca prava EU in Listine EU o temeljnih pravicah; meni, da morajo mehanizmi upravljanja v zvezi z določbami, ki temeljijo na pravnih pojmih EU, zagotavljati napotitev na Sodišče Evropske unije;

166.  pozdravlja predlog o ustanovitvi parlamentarne skupščine za partnerstvo med poslanci Evropskega parlamenta in parlamenta Združenega kraljestva, ki bi imela pravico prejemati informacije iz partnerskega sveta in pripravljati priporočila zanj, in poudarja, da bi moral sporazum pripraviti pravno podlago za določbe, ki omogočajo institucionalno vzpostavitev tega organa;

167.  zahteva, naj se spoštuje vloga Parlamenta pri izvajanju določb o regulativnem sodelovanju, s čimer bi zagotovili, da bo lahko izvajal ustrezen politični nadzor ter ohranili njegove pravice in pristojnosti, ki jih ima kot sozakonodajalec; opozarja na pravico Parlamenta, da se ga obvesti o dogovorih o pregledu sporazuma;

168.  poudarja, da bi morale za celotni sporazum veljati določbe o dialogu s civilno družbo, sodelovanjem deležnikov in posvetovanjem obeh strani v skladu z odstavkom 125 politične izjave, ki bi morala zajemati predvsem socialne partnerje, vključno z organizacijami in združenji delavcev, ki zastopajo tako državljane EU, ki živijo in delajo v Združenem kraljestvu, kot državljane Združenega kraljestva v EU; vztraja pri vzpostavitvi notranjih svetovalnih skupin, ki bodo nadzorovale izvajanje sporazuma;

169.  podpira, da Združeno kraljestvo v neregulativnih agencijah EU, na primer na področju prometa, okolja in zaposlovanja, nadaljuje kot tretja država opazovalka brez pravice za odločanje, naklonjen pa je tudi morebitnim sporazumom o sodelovanju Združenega kraljestva z drugimi regulativnimi agencijami, kot so Evropska agencija za kemikalije, Evropska agencija za varnost v letalstvu in Evropska agencija za pomorsko varnost, da bi še naprej izmenjevali podatke, primere najboljše prakse in znanstvena dognanja; znova poziva Komisijo, naj preuči možnost prihodnjega sodelovanja v praksi med organi Združenega kraljestva in agencijami EU na področju pravosodja in notranjih zadev, pri tem pa upošteva, da ima Združeno kraljestvo status tretje države zunaj schengenskega območja in da gre za ključnega partnerja v boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu;

o
o   o

170.  naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Komisiji ter v vednost Svetu, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska.

(1) UL L 58, 27.2.2020, str. 53.
(2) UL C 298, 23.8.2018, str. 24.
(3) UL C 346, 27.9.2018, str. 2.
(4) UL C 369, 11.10.2018, str. 32.
(5) UL C 162, 10.5.2019, str. 40.
(6) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0016.
(7) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0006.
(8) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0033.
(9) UKTF(2020)14.
(10) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0018.
(11) UL L 29, 31.1.2020, str. 7.
(12) UL C 34, 31.1.2020, str. 1.
(13) UL L 58, 27.2.2020, str. 53.
(14) V prihodnji sporazum je treba vključiti ad hoc mehanizem proti tveganjem „zamenjave“, da bi notranji trg zavarovali pred razmerami, v katerih bi se Združeno kraljestvo odločilo, da bo blago (namenjeno domači potrošnji) po nizki ceni uvažalo iz tretjih držav in svojo domačo proizvodnjo brez carin izvažalo na donosnejši trg EU. Ta pojav, ki bi koristil tako Združenemu kraljestvu kot tretjim državam in ki ga ni mogoče preprečiti s pravili o poreklu, bi destabiliziral kmetijske sektorje EU, zato so potrebni posebni operativni mehanizmi;
(15) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
(16) Direktiva (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka (UL L 344, 17.12.2016, str. 1).
(17) Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L 334, 17.12.2010, str. 17).
(18) Direktiva 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) (UL L 95, 15.4.2010, str. 1).
(19) UL L 335, 13.12.2008, str. 99.

Zadnja posodobitev: 8. september 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov