Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga konference predsednikov,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru(1),

–  ob upoštevanju financiranja EU za raziskave in inovacije za obdobje 2021–2027 (Obzorje Evropa),

–  ob upoštevanju namenskega področja programa Obzorje Evropa za rak,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. junija 2009 o boju proti raku: evropsko partnerstvo (COM(2009)0291),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta 2003/878/ES z dne 2. decembra 2003 o preventivnih pregledih v zvezi z rakom(2),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 22. maja 2008 o zmanjšanju bremena raka,

–  ob upoštevanju poročila iz maja 2017 o izvajanju priporočil Sveta o presejalnih pregledih za odkrivanje raka,

–  ob upoštevanju evropskih smernic za presejalne preglede za odkrivanje raka dojk, materničnega vratu ter debelega črevesa in danke,

–  ob upoštevanju ciljev Organizacije združenih narodov glede trajnostnega razvoja,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. aprila 2008 o boju proti raku v razširjeni Evropski uniji(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. maja 2010 o sporočilu Komisije o boju proti raku: evropsko partnerstvo(4),

–  ob upoštevanju Evropskega kodeksa proti raku (četrta izdaja),

–  ob upoštevanju dejavnosti in sklepov medstrankarske interesne skupine Poslanci EP proti raku,

–  ob upoštevanju člena 207 Poslovnika,

A.  ker evropsko sodelovanje pri preprečevanju, diagnozi, zdravljenju, raziskavah in na drugih področjih jasno koristi boju proti raku;

B.  ker Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) določa vrsto pravnih podlag za ukrepe EU na področju zdravja, med drugim člen 114, po katerem bi bilo treba zagotavljati najvišjo raven varstva zdravja, varnosti, varstva okolja in varstva potrošnikov, zlasti ob upoštevanju novega razvoja na podlagi znanstvenih dejstev, člen 168, po katerem se pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti Unije zagotavlja visoka raven varovanja zdravja ljudi, dejavnosti Unije, ki dopolnjujejo nacionalne politike, pa so usmerjene k izboljševanju javnega zdravja, preprečevanju telesnih in duševnih obolenj in bolezni ter odpravljanju vzrokov, ki ogrožajo zdravje ljudi, člen 181, po katerem morajo EU in države članice usklajevati svoje raziskovalne in tehnološkorazvojne dejavnosti, da bi zagotovile skladnost med nacionalnimi politikami in politiko Unije, in podpirati pobude za uvedbo smernic in kazalnikov ter izmenjavo primerov dobre prakse, ter člen 191, po katerem okoljska politika Unije prispeva k varovanju človekovega zdravja na podlagi previdnostnega načela brez poseganja v pristojnosti držav članic na področju zdravja;

C.  ker je rak za boleznimi srca in ožilja drugi najpogostejši vzrok smrti v državah članicah; ker je leta 2015 v EU-28 za rakom umrlo 1,3 milijona ljudi, kar je več kot četrtina (25,4 %) vseh smrti; ker rak prizadene ljudi različno glede na starost, spol, socialno-ekonomski položaj, genske predispozicije in druge dejavnike; ker bodo demografske spremembe povečale pojavnost raka v prihodnjih desetletjih;

D.  ker rak ne prizadene samo posameznih bolnikov, temveč tudi njihove bližnje, družine, prijatelje, skupnosti in negovalce; ker je treba pozornost posvetiti tudi izzivom, psihosocialnim potrebam in zahtevam teh skupin, zlasti posledicam na njihovem duševnem zdravju;

E.  ker Svetovna znanstvena organizacija (SZO) opredeljuje vrsto ključnih preprečljivih dejavnikov tveganja, in sicer uporaba tobaka, telesna nedejavnost, nezdravo prehranjevanje in debelost, uživanje alkohola, okužba s humanim papilomavirusom, hepatitisom B in C ali bakterijo Helicobacter pylori, onesnaževanje okolja, tudi izpostavljenost kemikalijam in onesnaženemu zraku, rakotvorne snovi na delovnem mestu in sevanje; ker je po navedbah SZO mogoče preprečiti 30–50 % vseh primerov raka; ker je preprečevanje stroškovno najučinkovitejša dolgoročna strategija za nadzor raka; ker se bo preprečevanje raka, povezanega z virusi, morda zanašalo na cepljenje; ker bi bilo treba programe za preprečevanje raka izvajati v okviru celovitega programa za preprečevanje kroničnih bolezni, saj je večina dejavnikov tveganj enaka kot pri drugih kroničnih boleznih; ker bo boj proti onesnaževanju okolja del cilja ničelnega onesnaževanja, kot je predlagan v političnem programu Komisije;

F.  ker je bila dokazana genska predispozicija za raka zaradi mutacij specifičnih genov; ker obstaja možnost prepoznavanja teh mutacij, individualni presejalni pregledi pa so učinkovit način za zmanjšanje tveganja nekaterih oblik raka;

G.  ker so lahko programi presejalnih pregledov za odkrivanje raka, če se bodo pravilno izvajali, zelo koristni in imajo pomembno vlogo v širšem kontekstu nadzora raka;

H.  ker se države članice soočajo s težavami pri preprečevanju in zdravljenju raka, saj so njegove gospodarske posledice daljnosežne in vse večje;

I.  ker so javno financirane raziskave ključen vir znanstvenega napredka; ker je stabilna bioznanstvena industrija, ki je vodilna v svetu, tudi pomembna za zagotavljanje zasebnih raziskav in razvoja, ki so ključnega pomena v boju proti raku, vendar je tudi bistveno, da oblikovalci politik določijo pravilni okvir, da bodo inovacije koristile vsem pacientom in ščitile vso prebivalstvo; ker bi morala javni in zasebni sektor pri tem medsebojno sodelovati;

J.  ker rak ostaja eden glavnih izzivov za evropske državljane v prihodnosti, saj naj bi ga v naslednjih 25 letih odkrili pri več kot 100 milijonih Evropejcev; ker je izjemnega pomena, da si tako nacionalni kot evropski oblikovalci politik prizadevajo za izvajanje strožjega nadzora raka in prispevajo k dobrobiti vseh Evropejcev;

K.  ker so med državami članicami in znotraj posameznih držav članic znatne neenakosti glede preprečevanja raka, objektov za presejalne preglede, izvajanja smernic, ki temeljijo na dokazih in primerih dobre prakse, ter glede rehabilitacije;

L.  ker so lahko cene zdravil za nekatere posameznike in zdravstvene sisteme previsoke, zdravila za raka pa so običajno še posebej draga; ker je bilo v neki študiji ugotovljeno, da naj bi se od leta 2010 do leta 2020 skupni odhodki za rak povečali za 26 %, poraba za zdravila proti raku pa naj bi se povečala za 50 %(5);

1.  sklene ustanoviti posebni odbor za boj proti raku z naslednjimi pristojnostmi:

2.  poudarja, naj se vsa priporočila posebnega odbora predstavijo pristojnemu stalnemu odboru Parlamenta, ki po potrebi v skladu z njimi ukrepa;

3.  sklene, da to ne vpliva na pristojnosti, osebje in razpoložljiva sredstva stalnega odbora Parlamenta, pristojnega za vprašanja glede sprejetja, spremljanja in izvajanja zakonodaje Unije, ki se nanašajo na področje pristojnosti posebnega odbora, ali jih podvaja in tako ostanejo nespremenjeni;

4.  sklene, da seje potekajo brez navzočnosti javnosti, ko delo posebnega odbora vključuje predstavitev dokazov tajne narave, pričevanja, ki vsebujejo osebne podatke, ali izmenjavo mnenj ali predstavitve z organi in telesi, ki vsebujejo zaupne informacije, vključno z znanstvenimi študijami ali deli študij, ki jim je v skladu s členom 63 Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta(6) zagotovljen status zaupnosti; prav tako sklene, da imajo priče in izvedenci pravico dajati izjave ali pričati brez navzočnosti javnosti;

5.  sklene, da se seznam ljudi, ki so povabljeni na javne seje, seznam tistih, ki se jih udeležijo, in zapisniki teh sej objavijo;

6.  sklene, da se bodo zaupni dokumenti, ki jih bo sprejel posebni odbor, obravnavali po postopku iz člena 221 Poslovnika, in da se bodo te informacije uporabljale izključno za pripravo vmesnih in končnih poročil posebnega odbora;

7.  sklene, da bo imel posebni odbor 33 članov;

8.  sklene, da bo mandat posebnega odbora trajal 12 mesecev, razen če bo Parlament pred iztekom ta rok podaljšal, mandatna doba pa se bo začela z datumom njegove ustanovitvene seje.

(1) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0005. (2) UL L 327, 16.12.2003, str. 34. (3) UL C 247 E, 15.10.2009, str. 11. (4) UL C 81 E, 15.3.2011, str. 95. (5) Prasad, V., Jesús, de K., Mailankody, S., The high price of anti cancer drugs: origins, implications, barriers, solutions (Visoka cena zdravil proti raku: vzroki, posledice, ovire in rešitve). Nature Reviews Clinical Oncology , vol. 14 (2017), str. 381–390. (6) Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).