Protokol o izvajanju Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Zelenortski otoki (2019–2024) ***
113k
41k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. junija 2020 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola o izvajanju Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Zelenortski otoki (2019–2024) (08662/1/2019 – C9-0004/2019 – 2019/0078(NLE))
– ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (08662/1/2019),
– ob upoštevanju Protokola o izvajanju Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Zelenortski otoki (2019–2024) (08668/2019),
– ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 43 in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) ter členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C9-0004/2019),
– ob upoštevanju svoje nezakonodajne resolucije z dne 18. junija 2020(1) o osnutku sklepa,
– ob upoštevanju člena 105(1) in (4) ter člena 114(7) Poslovnika,
– ob upoštevanju mnenj Odbora za razvoj in Odbora za proračun,
– ob upoštevanju priporočila Odbora za ribištvo (A9-0024/2020),
1. odobri sklenitev protokola;
2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Zelenortski otoki.
Protokol o izvajanju Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Zelenortski otoki (2019–2024) (resolucija)
130k
47k
Nezakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. junija 2020 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola o izvajanju Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Zelenortski otoki (2019–2024) (08662/2019 – C9-0004/2019 – 2019/0078M(NLE))
– ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (08662/2019),
– ob upoštevanju Protokola o izvajanju Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Zelenortski otoki (2019–2024) (08668/2019),
– ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 43(2), točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) in členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) (C9-0004/2019),
– ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 18. junija 2020(1) o osnutku sklepa,
– ob upoštevanju člena 31(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki(2),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. aprila 2016 o skupnih pravilih za izvajanje zunanje razsežnosti skupne ribiške politike, vključno s sporazumi o ribištvu(3),
– ob upoštevanju končnega poročila iz februarja 2018 o predhodni in naknadni ocenjevalni študiji sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med EU in Zelenortskimi otoki,
– ob upoštevanju člena 105(2) Poslovnika,
– ob upoštevanju mnenja Odbora za razvoj,
– ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A9-0023/2020),
A. ker sta se Komisija in vlada Zelenortskih otokov pogajali o novem sporazumu o partnerstvu o trajnostnem ribištvu (sporazum o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med EU in Zelenortskimi otoki) skupaj s protokolom o izvajanju za petletno obdobje;
B. ker je splošni cilj sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med EU in Zelenortskimi otoki okrepiti njuno sodelovanje na področju ribištva, kar je v interesu obeh strani, s spodbujanjem trajnostne ribiške politike in trajnostnega izkoriščanja ribolovnih virov v izključni ekonomski coni Zelenortskih otokov;
C. ker se je izkoriščanje ribolovnih možnosti na podlagi prejšnjega sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med EU in Zelenortskimi otoki gibalo med 58 % in 68 %, pri čemer so jih plovila s potegalko dobro, plovila s parangalom in plovila za ribolov z ribiško palico pa zmerno izkoriščala;
D. ker morski psi sestavljajo 20 % ulova, vendar zaradi pomanjkanja znanstvenih podatkov ta številka verjetno ni točna in bi utegnila biti višja;
E. ker bi moral sporazum o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med EU in Zelenortskimi otoki spodbujati učinkovitejši trajnostni razvoj ribiških skupnosti na Zelenortskih otokih ter povezanih industrij in dejavnosti, tudi ribiške znanosti; ker mora biti podpora, ki se zagotavlja na podlagi protokola, v skladu z nacionalnimi razvojnimi načrti in akcijskim načrtom za modro rast za razvoj znotraj ekoloških omejitev, zasnovanimi z Organizacijo združenih narodov za povečanje proizvodnje in profesionalizacijo sektorja, da bi se zadovoljile potrebe prebivalstva po hrani in zaposlovanju;
F. ker bi bilo treba v okviru sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu podpirati zaveze EU iz mednarodnih sporazumov, natančneje cilje Organizacije združenih narodov za trajnostni razvoj, zlasti cilj 14, in ker morajo k tem ciljem prispevati vsi ukrepi EU, tudi sporazumi o partnerstvu o trajnostnem ribištvu;
G. ker EU prek Evropskega razvojnega sklada prispeva za Zelenortske otoke večletni proračun v višini 55 milijonov EUR, pri čemer se osredotoča na eno glavno področje, in sicer pogodbo o dobrem upravljanju in razvoju;
H. ker bi moral sporazum o partnerstvu o trajnostnem ribištvu prispevati k spodbujanju in razvoju ribiškega sektorja Zelenortskih otokov, kjer je treba izgraditi ali obnoviti osnovno infrastrukturo, kot so pristanišča, mesta iztovarjanja, skladišča in predelovalni obrati;
I. ker je treba Evropski parlament sproti in izčrpno obveščati v vseh fazah postopkov, povezanih s protokolom in njegovim podaljšanjem;
1. meni, da ima sporazum o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med EU in Zelenortskimi otoki dva enako pomembna cilja, in sicer (1) zagotoviti ribolovne možnosti za plovila EU v izključni ekonomski coni Zelenortskih otokov na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega znanja in mnenja ter brez poseganja v ukrepe za ohranjanje in upravljanje regionalnih organizacij, katerih članica so Zelenortski otoki, zlasti Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT), ali prekoračitve razpoložljivega presežka in (2) spodbujati nadaljnje gospodarsko, finančno, tehnično in znanstveno sodelovanje med EU in Zelenortskimi otoki na področju trajnostnega ribištva in dobrega izkoriščanja ribolovnih virov v izključni ekonomski coni Zelenortskih otokov, pri čemer se hkrati ne spodkopavajo suverene možnosti in strategije Zelenortskih otokov, ki se nanašajo na ta razvoj; obenem meni, da bi moral sporazum glede na visoko vrednost morske biologije v vodah Zelenortskih otokov jamčiti sprejetje ukrepov, s katerimi bi omilili nenamerne posledice ribolova s plovili EU v izključni ekonomski coni Zelenortskih otokov;
2. meni, da je treba sprejeti ukrepe, s katerimi bi preprečili prekoračitev referenčne tonaže iz sporazuma;
3. opozarja na ugotovitve retrospektivne in prospektivne ocene protokola k sporazumu o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med EU in Zelenortskimi otoki, ki je bila opravljena maja 2018 in v kateri je navedeno, da se je protokol na splošno izkazal kot učinkovit, uspešen, primeren za zadevne interese in skladen s sektorsko politiko Zelenortskih otokov ter v veliki meri sprejemljiv za deležnike in da je priporočena sklenitev novega protokola; poudarja, da je mogoče doseči še večji napredek pri sodelovanju na področju ribištva med EU in Zelenortskimi otoki, ter meni, da mora zato novi protokol segati dlje od predhodnih protokolov o izvajanju tega sporazuma, zlasti glede razvojne pomoči ribiškemu sektorju Zelenortskih otokov;
4. se strinja, da je treba doseči znaten napredek pri razvoju zelenortskega ribiškega sektorja, vključno z ribiško industrijo in povezanimi dejavnostmi, ter poziva Komisijo, naj stori vse potrebno za njegovo dosego, vključno z morebitno revizijo in okrepitvijo dela sporazuma, ki se nanaša na sektorsko podporo, ter z ustvarjanjem pogojev za povečanje stopnje črpanja finančnih sredstev;
5. meni, da sporazum o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med EU in Zelenortskimi otoki ne bo dosegel svojih ciljev, če ne bo prispeval k povečanju dodane vrednosti na Zelenortskih otokih zaradi izkoriščanja njenih ribolovnih virov;
6. meni, da morata biti sporazum o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med EU in Zelenortskimi otoki in njegov protokol usklajena z nacionalnimi razvojnimi načrti in načrtom za modro rast znotraj ekoloških omejitev za razvoj ribiškega sektorja Zelenortskih otokov, ki so prednostna področja za podporo EU in za katere je potrebna mobilizacija potrebne tehnične in finančne pomoči, in sicer bi morala:
–
okrepiti institucionalne zmogljivosti in izboljšati upravljanje: pripraviti zakonodajo, ki bo temeljila na načrtih upravljanja in podpirala izvajanje te zakonodaje in načrtov upravljanja;
–
poostriti spremljanje, nadzor in opazovanje v izključni ekonomski coni Zelenortskih otokov in na okoliških območjih;
–
okrepiti ukrepe za boj proti nezakonitim, neprijavljenim in zakonsko neurejenim ribiškim dejavnostim, tudi v celinskih vodah;
–
okrepiti partnerstva z drugimi državami, ki jih zanimajo ribolovne dejavnosti v izključni ekonomski coni Zelenortskih otokov, in sicer z ribiškimi sporazumi, zagotoviti preglednost z objavo celotne vsebine teh sporazumov ter vzpostaviti regionalni program za usposabljanje in uporabo opazovalcev;
–
podpirati uvedbo in izboljšanje programov za zbiranje podatkov, ki oblastem Zelenortskih otokov omogočajo, da razumejo, kakšni viri so na voljo, in da podprejo znanstveno oceno virov, kar bo omogočilo sprejemanje odločitev na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih spoznanj;
–
omogočiti izgradnjo in/ali razvoj ključne infrastrukture za ribištvo in z njim povezane dejavnosti, kot so pomoli in pristanišča (industrijska in obrtna, na primer pristanišče Mindelo na otoku São Vincente), mesta za skladiščenje in predelavo rib, tržnice, infrastruktura za distribucijo in trženje ter kakovostni laboratoriji za analizo;
–
podpirati in izboljšati delovne pogoje za vse delavce, zlasti za ženske v vseh dejavnostih, povezanih z ribištvom, vključno s trženjem, preoblikovanjem, upravljanjem ribištva in znanostjo;
–
podpirati znanstveno znanje, ki je potrebno za vzpostavitev zaščitenih morskih območij, vključno z njihovim izvajanjem, spremljanjem in nadzorom;
–
omejiti prilov občutljivih vrst, kot so morske želve;
–
omogočiti okrepitev organizacij, ki zastopajo moške in ženske v ribiškem sektorju, zlasti tiste, ki se ukvarjajo z malim ribolovom, s čimer bi se okrepile tehnične, upravne in pogajalske zmogljivosti;
–
omogočiti vzpostavitev in/ali obnovo centrov za osnovno in poklicno usposabljanje, s čimer bi se povečala usposobljenost ribičev, pomorščakov in žensk v ribiškem sektorju in drugih dejavnostih, povezanih z modrim gospodarstvom;
–
okrepiti ukrepe za spodbujanje vključevanja mladih v ribištvo;
–
okrepiti znanstvene raziskovalne zmogljivosti in zmožnosti za spremljanje ribolovnih virov in morskega okolja;
–
izboljšati trajnost morskih virov na splošno;
7. pozdravlja dejstvo, da se sporazum ne nanaša na male pelagične ribe, ki so zelo pomembne za lokalno prebivalstvo in za katere ni presežka;
8. izraža zaskrbljenost zaradi morebitnega škodljivega vpliva ribolovnih dejavnosti na populacijo morskih psov v izključni ekonomski coni Zelenortskih otokov;
9. meni, da je treba podrobneje oceniti koristi, ki jih izvajanje protokola prinaša lokalnemu gospodarstvu (zaposlovanje, infrastruktura, socialne izboljšave);
10. meni, da bi bilo treba izboljšati količino in natančnost podatkov o vseh ulovih (ciljnih vrstah in prilovu), o stanju ohranjenosti ribolovnih virov ter o vplivu ribolovnih dejavnosti na morsko okolje, in izboljšati izvajanje financiranja sektorske podpore, da bi omogočili natančnejšo oceno učinka sporazuma, tudi socialnega in gospodarskega, na morski ekosistem, ribolovne vire in lokalne skupnosti;
11. meni, da bi bilo treba zaradi možnosti zaprtja ali uvedbe omejitev ribolova najprej poskrbeti za lokalne ribolovne potrebe na podlagi zanesljivega znanstvenega mnenja, da bi zagotovili trajnost virov;
12. poziva Komisijo in organe Zelenortskih otokov, naj izboljšajo zbiranje podatkov in spremljanje prelova staležev ter se zlasti osredotočijo na morske pse;
13. poziva Komisijo in države članice, naj v okviru politik sodelovanja in uradne razvojne pomoči, ki se osredotočajo na Zelenortske otoke, upoštevajo, da bi se morala Evropski razvojni sklad in sektorska podpora, določena v tem sporazumu o partnerstvu o trajnostnem ribištvu, dopolnjevati, da bi hitreje in učinkoviteje prispevali h krepitvi sektorja lokalnega ribištva in da bi imela država popolno suverenost nad svojimi viri; poziva Komisijo, naj prek Evropskega razvojnega sklada in drugih ustreznih instrumentov omogoči potrebne ukrepe za zagotavljanje infrastrukture, ki je zaradi obsega in stroškov ni mogoče zgraditi zgolj s sektorsko podporo v okviru sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu, na primer ribiška pristanišča (industrijska in obrtna);
14. poudarja potrebo po povečanju prispevka sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu k lokalnemu ustvarjanju novih neposrednih in posrednih delovnih mest, naj si bo na plovilih, ki delujejo na podlagi sporazuma, ali v ribolovnih dejavnostih, tako na začetku kot na koncu dobavne verige; meni, da imajo lahko zato države članice ključno vlogo pri doseganju tega cilja in lahko dejavno sodelujejo pri krepitvi zmogljivosti in usposabljanju;
15. poziva Komisijo in države članice, naj dodatno okrepijo sodelovanje z Zelenortskimi otoki in ocenijo možnosti za krepitev prihodnje razvojne pomoči, zlasti v okviru novega instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, ki je predlagan kot del proračuna EU za obdobje 2021–2027, in zlasti ob upoštevanju dobre uporabe sredstev EU na Zelenortskih otokih ter politične stabilnosti države v kompleksnih geopolitičnih razmerah, kar je treba podpirati in nagraditi;
16. poziva Komisijo, naj Republiko Zelenortski otoki spodbuja k uporabi finančnega prispevka, ki ga zagotavlja protokol, za dolgoročno krepitev nacionalne ribiške industrije, za spodbujanje povpraševanja po lokalnih naložbah in industrijskih projektih ter za spodbujanje rasti trajnostnega modrega gospodarstva, kar bi ustvarilo lokalna delovna mesta in izboljšalo privlačnost ribolovnih dejavnosti za mlajše generacije;
17. poziva Komisijo, naj pošlje Parlamentu zapisnike in sklepe sej skupnega odbora iz člena 9 sporazuma in ugotovitve letnih ocen ter jih objavi; poziva jo tudi, naj predstavnikom Parlamenta omogoči, da se kot opazovalci udeležijo sej skupnega odbora, in naj k sodelovanju spodbuja ribiške skupnosti Zelenortskih otokov in povezane deležnike;
18. meni, da bi bilo treba zbrati informacije o koristih, ki jih izvajanje protokola prinaša lokalnemu gospodarstvu (zaposlovanje, infrastruktura, socialne izboljšave);
19. poziva Komisijo in Svet, naj v skladu s členom 13(2) PEU in členom 218(10) PDEU ter v okviru njunih pristojnosti Parlament nemudoma in izčrpno obveščata v vseh fazah postopkov v zvezi s protokolom in, če je to ustrezno, njegovim podaljšanjem;
20. Komisijo, zlasti pa Svet, opozarja, da dolgotrajni postopek z začasno uporabo mednarodnih sporazumov, preden ga Parlament odobri, ni v skladu z vodilnimi načeli Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje in da ta praksa močno škoduje statusu Parlamenta kot edine neposredno demokratično izvoljene institucije EU in tudi demokratičnim značilnostim celotne EU;
21. poziva Komisijo, naj dana priporočila bolje vključi v sporazum o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med EU in Zelenortskimi otoki in jih upošteva v postopkih za podaljšanje protokola;
22. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Republike Zelenortski otoki.
Protokol o izvajanju Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Gvinejo Bissau (2019–2024) ***
115k
42k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. junija 2020 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola o izvajanju Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Gvinejo Bissau (2019–2024) (08928/2019 – C9-0011/2019 – 2019/0090(NLE))
– ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (08928/2019),
– ob upoštevanju Protokola o izvajanju Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Gvinejo Bissau (08894/2019),
– ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 43, točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) in členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C9-0011/2019),
– ob upoštevanju svoje nezakonodajne resolucije z dne 18. junija 2020(1) o osnutku sklepa,
– ob upoštevanju člena 105(1) in (4) ter člena 114(7) Poslovnika,
– ob upoštevanju mnenj Odbora za razvoj in Odbora za proračun,
– ob upoštevanju priporočila Odbora za ribištvo (A9-0012/2020),
1. odobri sklenitev protokola;
2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Gvineje Bissau.
Protokol o izvajanju Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med EU in Gvinejo Bissau (2019–2024) (resolucija)
134k
48k
Nezakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. junija 2020 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola o izvajanju Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Gvinejo Bissau (2019–2024) (08928/2019 – C9-0011/2019 – 2019/0090M(NLE))
– ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (08928/2019),
– ob upoštevanju sklenitve Protokola o izvajanju Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Gvinejo Bissau (08894/2019) (v nadaljnjem besedilu: Protokol),
– ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 43, točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) in členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C9-0011/2019),
– ob upoštevanju člena 31(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (skupna ribiška politika)(1),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. aprila 2016 o skupnih pravilih za izvajanje zunanje razsežnosti skupne ribiške politike, vključno s sporazumi o ribištvu(2).
– ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 18. junija 2020(3) o osnutku sklepa,
– ob upoštevanju člena 105(2) Poslovnika,
– ob upoštevanju mnenja Odbora za razvoj,
– ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A9-0013/2020),
A. ker je splošni cilj sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med EU in Gvinejo Bissau povečati sodelovanje na področju ribištva med EU in Gvinejo Bissau, kar je v interesu obeh strani, in sicer s spodbujanjem trajnostne ribiške politike ter preudarnega in trajnostnega izkoriščanja ribolovnih virov na ribolovnem območju Gvineje Bissau, pa tudi z razvojem tamkajšnjega ribiškega sektorja in modrega gospodarstva;
B. ker uporaba ribolovnih možnosti pod prejšnjim sporazumom o partnerstvu o trajnostnem ribištvu na splošno velja za zadovoljivo;
C. ker je sporazum o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med EU in Gvinejo Bissau eden od pomembnejših tovrstnih sporazumov, ki jih je EU sklenila s tretjimi državami, saj je trenutno tretji najpomembnejši glede na višino vključenih sredstev, njegova prednost pa je tudi to, da je le eden od treh sporazumov, ki omogočajo dostop do mešanega ribolova;
D. ker ribištvo v Gvineji Bissau zanemarljivo malo prispeva k blaginji države (3,5 % BDP v letu 2015), čeprav bodo sredstva, ki jih bo država prejela v okviru tega sporazuma kot finančno nadomestilo za dostop do virov, znatno prispevala k njenim nacionalnim javnim financam;
E. ker se je finančni prispevek EU v primerjavi s prejšnjim protokolom povečal, in sicer se je letni znesek za dostop do ribolovnih virov z 9 milijonov EUR na leto povečal na 11,6 milijona EUR na leto, znesek podpore EU za sektorske ribiške politike Gvineje Bissau pa se je s 3 milijonov EUR povečal na 4 milijone EUR;
F. ker bodo ribolovne možnosti v obdobju, ki ga pokriva Protokol, opredeljene na dva različna načina: v prvih dveh letih ribolovni napor (merjen po bruto registrski tonaži), v zadnjih treh letih pa celotni dovoljeni ulov (v tonah); ker bi morali ta prehod v prvih dveh letih veljavnosti Protokola spremljati uvedba elektronskega sistema poročanja o ulovu (ERS) in obdelava podatkov o ulovu;
G. ker so odobrene ribolovne možnosti za ladjevje EU v prvem obdobju, ki ga pokriva Protokol, naslednje: 3700 BRT za zamrzovalna plovila z vlečno mrežo za ribolov kozic, 3500 BRT za zamrzovalna plovila z vlečno mrežo za ribolov rib kostnic in glavonožcev ter 15 000 BRT za plovila z vlečno mrežo za ribolov malih pelagičnih rib, 28 zamrzovalnih plovil za ribolov tuna s potegalko in plovil s parangalom in 13 plovil za ribolov tuna z ribiškimi palicami in parangali; ker so odobrene ribolovne možnosti za ladjevje EU v drugem obdobju, ki ga pokriva Protokol, naslednje: 2500 ton za zamrzovalna plovila z vlečno mrežo za ribolov kozic, 11 000 ton za zamrzovalna plovila z vlečno mrežo za ribolov rib kostnic, 1500 ton za zamrzovalna plovila z vlečno mrežo za ribolov glavonožcev ter 18 000 ton za plovila z vlečno mrežo za ribolov malih pelagičnih rib, 28 zamrzovalnih plovil za ribolov tuna s potegalko in plovil s parangalom in 13 plovil za ribolov tuna z ribiškimi palicami in parangali;
H. ker je bil prvi sporazum med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Gvinejo Bissau sklenjen leta 1980; ker je 23. novembra 2017 prenehal veljati prejšnji protokol k Sporazumu; ker se del teh sporazumov, namenjen razvojnemu sodelovanju (na primer sektorska podpora), globalno ni bil dovolj uspešen; ker je vseeno bil dosežen napredek pri spremljanju, upravljanju in nadziranju ribolova, zmogljivosti sanitarnih inšpekcij in sodelovanju Gvineje Bissau v regionalnih organih za ribištvo; ker je treba okrepiti sektorsko sodelovanje, da se bodo lokalni ribiški sektor in z njim povezana industrija in dejavnosti bolj razvili ter bo v Gvineji Bissau ostalo več dodane vrednosti, nastale z izkoriščanjem njenih naravnih virov;
I. ker je treba za razvoj ribiškega sektorja Gvineje Bissau vzpostaviti osnovno infrastrukturo, kot so pristanišča, mesta iztovarjanja, skladišča in predelovalni obrati, ki jih še vedno ni, da se bodo ribe, ulovljene v njenih vodah, v večji meri tam tudi iztovorile;
J. ker se bo leta 2021 začela izvajati pobuda OZN za desetletje oceanskih znanosti za trajnostni razvoj (2021–2030); ker je treba tretje države spodbuditi, da prevzamejo ključno vlogo pri pridobivanju znanja;
K. ker EU že mnoga leta prepoveduje trgovino z ribiškimi proizvodi iz Gvineje Bissau, saj država ni zmožna izpolnjevati fitosanitarnih ukrepov, ki jih zahteva EU; ker je zamuda pri postopku certificiranja analiznega laboratorija (CIPA) glavna ovira za izvoz ribiških proizvodov iz Gvineje Bissau v EU; ker gvinejski organi in Komisija sodelujejo v postopku certificiranja, da bi odpravili prepoved;
L. ker je treba zagotoviti, da bo več dodane vrednosti, nastale z izkoriščanjem ribolovnih virov na gvinejskih ribolovnih območjih, ostalo v državi;
M. ker je v Gvineji Bissau malo neposrednega zaposlovanja v ribiškem sektorju, tudi ko gre za zaposlovanje lokalnih članov posadke plovil (trenutno je na teh plovilih manj delovnih mest kot pri sklenitvi prejšnjega protokola) ali žensk, katerih preživetje in zaposlitev sta odvisna od ribiškega sektorja;
N. ker je treba na ladjevju EU zaposliti precej več pomorščakov kot pri prejšnjem protokolu; ker morajo lastniki plovil iz EU dodatno zaposliti gvinejske pomorščake; ker morajo organi Gvineje Bissau pripraviti okvirni seznam kvalificiranih pomorščakov, ki se lahko zaposlijo na plovilih EU, in ga posodabljati;
O. ker je bil v boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu v teritorialnih vodah Gvineje Bissau dosežen napredek zaradi boljših metod nadzora v gvinejski izključni ekonomski coni, in sicer na področju FISCAP (inšpekcija in nadzor ribolovnih dejavnosti), ki vključuje enote opazovalcev in hitra patruljna plovila; ker so še vedno napake in pomanjkljivosti, ki jih je treba odpraviti, tudi v zvezi s sistemom za spremljanje plovil (VMS);
P. ker je bil dosežen napredek pri oblikovanju profilov pridnenih staležev rib v gvinejski izključni ekonomski coni, zlasti priprava poročila o kampanji za oceno pridnenih staležev v izključni ekonomski coni Gvineje Bissau januarja 2019;
Q. ker je Gvineja Bissau ena od 13 držav v projektu za boljše regionalno upravljanje ribištva v zahodni Afriki (PESCAO), sprejetega s sklepom Komisije z dne 28. aprila 2017, katerega cilj je med drugim bolje preprečevati nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov in se odzivati nanj, in sicer z izboljšanjem spremljanja in nadzora na nacionalni in regionalni ravni;
R. ker priporočila, ki jih je Parlament podal v preteklosti, v sedanjem protokolu niso bila v celoti upoštevana;
S. ker je treba Parlament sproti in izčrpno obveščati v vseh fazah postopkov, povezanih s protokolom in njegovo obnovitvijo;
1. opozarja na pomen sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med EU in Gvinejo Bissau, tako za Gvinejo Bissau kot za flote EU, ki delujejo v vodah Gvineje Bissau; poudarja, da je mogoče doseči še večji napredek pri sodelovanju na področju ribištva med EU in Gvinejo Bissau, in ponovno poziva Komisijo, naj stori vse potrebno, da preseže prejšnje protokole o izvajanju tega sporazuma in zagotovi, da bo sporazum tokrat privedel do zadovoljive stopnje sodelovanja lokalnega ribiškega sektorja v globalnem smislu ter v skladu s posameznimi cilji v okviru cilja trajnostnega razvoja OZN št. 14, tj. ohranjati in vzdržno uporabljati oceane, morja in morske vire za trajnostni razvoj;
2. meni, da so bili cilji sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med EU in Gvinejo Bissau doseženi, vendar različno uspešno: čeprav je po eni strani sporazum ponudil in zagotovil znatne ribolovne možnosti za plovila EU na ribolovnem območju Gvineje Bissau, ki so jih evropski lastniki ladij precej dobro izkoristili, se po drugi strani lokalni ribiški sektor na splošno ni dovolj oziroma zadovoljivo razvil;
3. poudarja, da Protokol v členu 3 vsebuje klavzulo o nediskriminaciji, na podlagi katere naj bi bila Gvineja Bissau zavezana, da drugim tujim flotam, ki opravljajo dejavnosti na njenem ribolovnem območju in katerih plovila z enakimi lastnostmi lovijo iste vrste, ne bo zagotavljala ugodnejših tehničnih pogojev; poziva Komisijo, naj pozorno spremlja ribiške sporazume EU s tretjimi državami, ki so na ribolovnem območju Gvineje Bissau;
4. pozdravlja prispevek plovil EU k prehranski varnosti z neposrednim iztovarjanjem v skladu s poglavjem V Priloge k Protokolu v korist lokalnim skupnostim in za spodbujanje notranje trgovine z ribami in uživanja rib;
5. meni, da prehod na upravljanje ribolovnih možnosti (od upravljanja ribolovnega napora do celotnega dovoljenega ulova) predstavlja izziv za ta protokol; poziva Komisijo in Gvinejo Bissau, naj začneta brez odlašanja spodbujati ustrezen in učinkovit prehod, ki bo varoval potrebno zanesljivost in učinkovitost sistema ERS ter obdelave podatkov o ulovu;
6. se strinja, da je treba doseči znatni napredek pri razvoju gvinejskega ribiškega sektorja, vključno z ribiško industrijo in povezanimi dejavnostmi, ter poziva Komisijo, naj stori vse potrebno za dosego tega cilja, vključno z morebitno revizijo in okrepitvijo dela sporazuma, ki se nanaša na sektorsko podporo, ter povečanjem stopnje črpanja finančnih sredstev;
7. meni, da sporazum o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med EU in Gvinejo Bissau ne bo dosegel svojih ciljev, če ne bo pripomogel k vzpostavitvi sistema upravljanja za trajnostno, dolgoročno izkoriščanje njenih ribolovnih virov; meni, da je nadvse pomembno ravnati v skladu z določbami iz Protokola, ki se nanašajo na sektorsko podporo, da bo Protokol prispeval k polnemu izvajanju nacionalne strategije za ribištvo in modro gospodarstvo; meni, da so prednostna področja za podporo EU v zvezi s tem mobilizacija potrebne tehnične in finančne pomoči za:
a.
krepitev institucionalne zmogljivosti, zlasti regionalnih in globalnih strategij za upravljanje ribištva, da se upoštevajo kumulativni učinki različnih ribiških sporazumov držav v regiji;
b.
podpiranje krepitve zaščitenih morskih območij, da bi prešli k integriranemu upravljanju ribolovnih virov;
c.
razvoj ključne infrastrukture za ribištvo in z njim povezane dejavnosti, kot so pristanišča (tako industrijska in obrtna), mesta za iztovarjanje, skladiščenje in predelavo rib, trgi, strukture distribucije in trženja ter laboratoriji za analizo kakovosti, da bi se iztovorilo več rib, ulovljenih v vodah Gvineje Bissau;
d.
krepitev zmogljivosti lokalnih gospodarskih subjektov v ribiškem sektorju s podpiranjem organizacij ribičev;
e.
usposabljanje ribičev;
f.
podpiranje malega ribolova;
g.
prispevanje k dobremu ekološkemu stanju morskega okolja, zlasti s podpiranjem lokalnih akterjev pri pobiranju odpadkov in ribolovnega orodja;
h.
priznavanje in krepitev vloge žensk in mladih pri ribolovu ter boljšo vključitev te vloge s podpiranjem določanja ustreznih pogojev v ta namen;
8. poziva Komisijo in države članice, naj v okviru svojih politik sodelovanja in uradne razvojne pomoči upoštevajo, da bi se morala Evropski razvojni sklad (ERS) in sektorska podpora, ki se zagotovi v okviru Sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med EU in Gvinejo Bissau, dopolnjevati in biti povsem usklajena, da bi okrepili lokalni ribiški sektor;
9. je zaskrbljen, ker je na zahodnoafriški obali vse več obratov za ribjo moko in olje, katerim se prav tako dobavljajo ribe iz vod Gvineje Bissau; poudarja, da je ribolov za krmo v nasprotju z načelom trajnosti in zagotavljanjem beljakovinskih virov lokalni skupnosti; pozdravlja povečanje pristaniških zmogljivosti in zmogljivosti za iztovarjanje v Gvineji Bissau, hkrati pa je zaskrbljen, da utegne temu slediti gradnja novih obratov za ribjo moko;
10. poziva Komisijo in oblasti Gvineje Bissau, naj tesneje sodelujejo in določijo pogoje za izvoz ribiških proizvodov iz Gvineje Bissau v EU, zlasti kar zadeva preverjanje zahtevanih higienskih pogojev in certificiranje analiznega laboratorija (CIPA), da se bo odpravila sedanja prepoved, spodbudil razvoj lokalnega ribiškega sektorja in torej dosegel napredek pri doseganju ciljev sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu;
11. poudarja, da je treba povečati prispevek sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu k lokalnemu ustvarjanju novih neposrednih in posrednih delovnih mest, naj si bo na plovilih, ki delujejo na podlagi sporazuma, ali v ribolovnih dejavnostih, tako na začetku kot na koncu dobavne verige; meni, da lahko imajo države članice pri doseganju tega cilja ključno vlogo in lahko dejavno sodelujejo pri krepitvi zmogljivosti in usposabljanju;
12. želi spomniti na edinstvenost gvinejskih morskih in obalnih ekosistemov, kot so gozdovi mangrov, ki delujejo kot rastišča za ribolovne vire in zahtevajo namenske ukrepe za zaščito in obnovo biotske raznovrstnosti;
13. meni, da bi bilo treba zbrati informacije o koristih, ki jih izvajanje protokola prinaša lokalnemu gospodarstvu (na primer zaposlovanje, infrastruktura, socialne izboljšave);
14. meni, da je treba izboljšati količino in kakovost podatkov o celotnem ulovu (ciljni ribolov in prilov), o stanju ohranjenosti ribolovnih virov na ribolovnem območju Gvineje Bissau ter na splošno o vplivu sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu na ekosisteme ter da si je treba prizadevati za razvoj zmogljivosti Gvineje Bissau za pridobivanje teh podatkov; poziva Komisijo, naj pomaga zagotoviti, da bodo lahko organi, pristojni za nadzor nad izvajanjem sporazuma, t.j. skupni odbor in skupni znanstveni odbor, delovali nemoteno, ob sodelovanju združenj obrtnih ribičev, združenj delavk v ribiškem sektorju, sindikatov, predstavnikov obalnih skupnosti in organizacij civilne družbe Gvineje Bissau;
15. meni, da je treba resnično izboljšati zbiranje podatkov o ulovu v Gvineji Bissau; poleg tega poziva k izboljšanju prenosa podatkov, ki se pridobijo iz sistemov VMS na plovilih EU afriškim organom prek države zastave; poziva k boljši interoperabilnosti podatkovnih sistemov;
16. poziva k objavi poročil o ukrepih, podprtih s sektorsko podporo, da se poveča preglednost;
17. meni, da bi bilo treba za zagotovitev trajnosti virov, kot določa Protokol, v primeru zaprtja ribolova ali uvedbe omejitev ribolova najprej poskrbeti za lokalne ribolovne potrebe na podlagi zanesljivega znanstvenega mnenja;
18. poudarja pomen zahteve glede presežka za plovila Unije, ki lovijo ribe v vodah tretjih držav;
19. se strinja, da je treba za izboljšanje trajnosti ribolovnih dejavnosti izboljšali upravljanje, nadzor in spremljanje ribolovnega območja Gvineje Bissau ter se boriti proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu, med drugim tudi z okrepitvijo spremljanja plovil (prek sistema VMS);
20. poziva k vključitvi določb o preglednosti, na podlagi katerih bi bilo treba objaviti vse sporazume z državami ali zasebnimi subjekti, s katerimi se tujim plovilom odobri dostop do izključne ekonomske cone Gvineje Bissau;
21. poudarja, kako pomembno je, da se ribolovne možnosti na podlagi sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu dodeljujejo po načelu enakosti, uravnoteženosti in preglednosti;
22. poudarja, da je iztovarjanje rib v pristaniščih Gvineje Bissau pomembno, saj prispeva k lokalnim predelovalnim dejavnostim in prehranski varnosti, in sicer z vidika raznovrstnosti in kakovosti;
23. poziva Komisijo, naj Parlamentu posreduje zapisnike in sklepe sej skupnega odbora, večletni sektorski program iz člena 5 Protokola in rezultate njegovih letnih ocen, informacije o usklajevanju tega programa s strateškim načrtom za razvoj ribištva Gvineje Bissau (2015–2020), zapisnike in sklepe sej skupnega znanstvenega odbora ter informacije o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu v gvinejski izključni ekonomski coni, vključitvi gospodarskih subjektov EU v gvinejski ribiški sektor (člen 10 Protokola) in preverjanju skladnosti z obveznostmi lastnikov ladij (npr. v zvezi s prispevkom v naravi, kot je določeno v poglavju V Priloge k Protokolu); poziva Komisijo, naj v zadnjem letu uporabe Protokola in pred začetkom pogajanj za njegovo podaljšanje Parlamentu predloži izčrpno poročilo o njegovem izvajanju;
24. poziva Komisijo in oblasti Gvineje Bissau, naj predložijo podrobnejše informacije o razvoju dejavnosti v regiji, povezanih z ribolovom za krmo;
25. poziva Komisijo, naj priporočila Parlamenta bolje vključi v Sporazum o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med EU in Gvinejo Bissau in jih upošteva v postopkih za podaljšanje protokola;
26. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Gvineje Bissau.
Protokol o izvajanju Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med São Tomé in Príncipe in Evropsko skupnostjo ***
115k
42k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. junija 2020 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola o izvajanju Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Demokratično republiko São Tomé in Príncipe in Evropsko skupnostjo (12199/2019 – C9-0001/2020 – 2019/0173(NLE))
– ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (12199/2019),
– ob upoštevanju Protokola o izvajanju Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Demokratično republiko São Tomé in Príncipe in Evropsko skupnostjo (12202/2019),
– ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 43, točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) in členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C9-0001/2020),
– ob upoštevanju člena 105(1) in (4) ter člena 114(7) Poslovnika,
– ob upoštevanju mnenj Odbora za razvoj in Odbora za proračun,
– ob upoštevanju priporočila Odbora za ribištvo (A9-0001/2020),
1. odobri sklenitev protokola;
2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Demokratične republike São Tomé in Príncipe.
Sporazum med EU in Švicarsko konfederacijo o spremembi koncesij Švice v okviru STO (člen XXVIII GATT 1994) v zvezi z mesom, prepariranim z začimbami ***
118k
42k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. junija 2020 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo v okviru pogajanj na podlagi člena XXVIII GATT 1994 o spremembi koncesij Švice v okviru STO v zvezi z mesom, prepariranim z začimbami (12482/2019 – C9-0194/2019 – 2019/0196(NLE))
– ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (12482/2019),
– ob upoštevanju osnutka sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo v okviru pogajanj na podlagi člena XXVIII GATT 1994 o spremembi koncesij Švice v okviru STO v zvezi z mesom, prepariranim z začimbami (12483/2019),
– ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s prvim pododstavkom člena 207(4) in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C9-0194/2019),
– ob upoštevanju člena 105(1) in (4) ter člena 114(7) Poslovnika,
– ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino (A9-0092/2020),
1. odobri sklenitev sporazuma;
2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Švicarske konfederacije.
Zahtevek za financiranje biomedicinskih raziskav za mialgični encefalomielitis
127k
45k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. junija 2020 o dodatnem financiranju biomedicinskih raziskav mialgičnega encefalomielitisa (2020/2580(RSP))
– ob upoštevanju členov 168 in 179 do 181 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),
– ob upoštevanju člena 35 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,
– ob upoštevanju vprašanja za pisni odgovor Komisiji z dne 2. septembra 2019 o raziskavah mialgičnega encefalomielitisa (E-002599/2019) ter odgovora Komisije z dne 28. oktobra 2019,
– ob upoštevanju vprašanja za pisni odgovor Komisiji z dne 4. decembra 2018 o sindromu kronične utrujenosti (E-006124/2018) ter odgovora Komisije z dne 30. januarja 2019,
– ob upoštevanju vprašanja za pisni odgovor Komisiji z dne 28. avgusta 2018 o mialgičnem encefalomielitisu: priznanje Svetovne zdravstvene organizacije in podpora Komisije raziskava in usposabljanju (E-004360/2018) ter odgovora Komisije z dne 1. novembra 2018,
– ob upoštevanju vprašanja za pisni odgovor Komisiji z dne 9. novembra 2017 o financiranju raziskav mialgičnega encefalomielitisa/sindroma kronične utrujenosti (ME/SKU) (E-006901/2017) ter odgovora Komisije z dne 18. decembra 2017,
– ob upoštevanju člena 227(2) Poslovnika,
A. ker je Odbor za peticije prejel več peticij oseb, ki so zaskrbljene, ker se mialgični encefalomielitis/sindroma kronične utrujenosti (ME/SKU) v EU ne zdravi in ker je trenutno premalo sredstev za biomedicinske raziskave te bolezni;
B. ker ima v skladu s členom 35 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah vsakdo „pravico do preventivnega zdravstvenega varstva in do zdravniške oskrbe v skladu s pogoji, ki jih določajo nacionalne zakonodaje in običaji“ in ker drugi mednarodni instrumenti o človekovih pravicah, med njimi Splošna deklaracija o človekovih pravicah, Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ter Konvencija o pravicah invalidov, priznavajo pravico do zdravja ali njegove vidike, kot je pravica do zdravstvene oskrbe;
C. ker mora biti delovanje držav članic in Unije usmerjeno v izboljšanje javnega zdravja; ker bi bilo treba ta cilj uresničevati s podporo Unije državam članicam, s spodbujanjem sodelovanja in raziskav vzrokov, prenosa in preprečevanja bolezni;
D. ker je ME/SKU zelo naporna, kronična in večsistemska bolezen neznane etiologije, katere simptomi, teža in napredovanje močno nihajo;
E. ker je Svetovna zdravstvena organizacija ME/SKU po mednarodni klasifikaciji bolezni (MKB-11) uvrstila pod kodo 8E49 med motnje živčnega sistema (postviralni sindrom utrujenosti);
F. ker je ME/SKU zapletena in zelo naporna bolezen, saj ekstremna utrujenost in drugi telesni simptomi pogosto onemogočajo izvajanje vsakdanjih opravil; ker se lahko zaradi nje močno poslabša kakovost življenja in lahko povzroči hudo trpljenje, bolnike pa nazadnje priveže na posteljo ali dom, negativno pa vpliva tudi na socialne in družinske odnose in zaradi izgube zmožnosti za delo povzroča velike stroške za družbo;
G. ker je treba nameniti posebno pozornost velikemu tveganju socialne izključenosti oseb, ki trpijo za ME/SKU; ker je zato za zaposlene osebe s to boleznijo izjemno pomembno, da obdržijo delovno mesto in se ne znajdejo v osami;
H. ker je treba storiti vse, da bi prilagodili delovne pogoje in okolje bolnikov z ME/SKU; ker bi morali imeti tudi pravico do prilagoditve delovnega mesta in delovnika;
I. ker za ME/SKU še vedno ni ustaljenih biomedicinskih diagnostičnih preizkusov ali zdravljenja, ki bi ga odobrila EU ali Evropska agencija za zdravila;
J. ker nista znana niti pojavnost in prevalenca ME/SKU v EU niti skupno družbeno in ekonomsko breme te bolezni, saj na ravni EU ni sistematičnega zbiranja podatkov o njej;
K. ker je bil ME/SKU glede na odgovor Komisije z dne 30. avgusta 2019 na peticijo št. 0204/2019 diagnosticiran pri približno 24 milijonih ljudi po svetu, kar pa naj bi bilo le 10 odstotkov vseh, ki trpijo za to boleznijo;
L. ker ima po ocenah ameriškega združenja za ME/SKU to bolezni približno 17 do 24 milijonov ljudi na svetu;
M. ker naj bi imelo to bolezen v EU približno dva milijona ljudi različne etnične pripadnosti, starosti ali spola; ker so med odraslimi najbolj prizadete ženske;
N. ker je razumevanje ME/SKU do danes slabo in se zato redko diagnosticira, saj izvajalci zdravstvene dejavnosti te bolezni ne poznajo dovolj ali pa je težko prepoznati simptome in ni ustreznih diagnostičnih preizkusov; ker lahko pomanjkljivo razumevanje ME/SKU močno oteži priznanje poklicne invalidnosti bolnikov;
O. ker imajo bolniki občutek, da so zapostavljeni in jih javni organi ter družba kot celota prezirajo, ter povsem legitimno pozivajo k večji ozaveščenosti in dodatnim finančnim sredstvom, s katerimi bi podprli napredek pri raziskavah; ker so bolniki tarče stigmatizacije zaradi nepoznavanja bolezni; ker se zelo redko priznava stigma pravic oseb z ME/SKU in s tem povezanega duševnega trpljenja, kar ima hude posledice za posameznike, družine in družbo ter za vse vidike življenja prebivalcev;
P. ker se utegne zgoditi, da bodo otroci in mladostniki, ki trpijo za ME/SKU, naleteli na ovire pri izobraževanju;
Q. ker je očitno, da je treba to vrsto bolezni bolje priznavati na ravni držav članic; ker je treba s posebnim, ciljnim usposabljanjem povečati ozaveščenost javnih organov, izvajalcev zdravstvene dejavnosti in uradnikov na splošno;
R. ker so peticijo št. 0204/2019, ki terja, da bi več sredstev vložili v biomedicinske raziskave ME/SKU in podporo bolnikov, že mnogi podpisali in jo še kar naprej s podpisom podpirajo bolniki, njihove družine, pa tudi znanstvena skupnost;
S. ker je več poslancev Evropskega parlamenta v zadnjih letih predložilo Komisiji vprašanja v zvezi z razpoložljivostjo sredstev EU za raziskave ME/SKU;
T. ker so raziskovalna prizadevanja na področju ME/SKU še vedno razdrobljena in raziskave niso usklajene na ravni EU; ker je Komisija kljub podpori iz okvirnega programa EU za raziskave in inovacije (2014–2020) Obzorje 2020 za številne raziskovalne projekte na področju nevroloških motenj različnih etiologij ter raziskav bolečin (kot so Help4Me, GLORIA in RTCure) v svojem odgovoru E-006124/2018 z dne 30. januarja 2019 na vprašanje za pisni odgovor priznala, da iz tega programa zaenkrat še niso podprli posebnih projektov na področju diagnosticiranja/zdravljenja ME/SKU;
1. izraža zaskrbljenost zaradi visoke stopnje pojavnosti ME/SKU v EU, kjer naj bi to bolezen imelo 2 milijona prebivalcev;
2. pozdravlja podporo Komisije organizaciji evropskega sodelovanja v znanosti in tehnologiji (COST), ki je pred kratkim vzpostavila povezano mrežo raziskovalcev ME/SKU (Euromene); verjame, da ima Euromene dodano vrednost v primerjavi z dejavnostmi na nacionalni ravni, ki bi bile manj učinkovite;
3. pozdravlja trenutno delo mreže Euromene, ki si prizadeva uvesti skupen vseevropski pristop, da bi odpravili večje vrzeli v znanju o tej zapleteni bolezni in zbrali informacije o bremenu te bolezni v Evropi ter o kliničnem diagnosticiranju in možnostih za zdravljenje za izvajalce zdravstvene oskrbe, bolnike in druge deležnike;
4. pozdravlja zavezo Komisije v njenem odgovoru z dne 28. oktobra 2019 na vprašanje za pisni odgovor E-002599/2019, da bo omogočila nadaljnje raziskave ME/SKU v naslednjem okvirnem programu za raziskave in inovacije, ki bo nasledil Obzorje 2020, to je Obzorje Evropa;
5. obžaluje pa, da pobude za financiranje, ki jih je Komisija sprejela doslej, ne zadostujejo; je zaskrbljen, ker se raziskave ME/SKU trenutno ne financirajo dovolj, kar bi lahko opredelili kot skrito javno zdravstveno težavo v EU; poudarja, da je vse bolj nujno obravnavati človeške in socialno-ekonomske posledice vse večjega števila posameznikov, ki živijo in delajo s temi dolgotrajnimi, napornimi in kroničnimi boleznimi, ki vplivajo na trajnost in stalnost njihovega dela in zaposlitve;
6. poziva Komisijo, naj odobri dodatna sredstva in prednostno obravnava razpise za projekte, ki so posebej usmerjeni v biomedicinske raziskave ME/SKU, da bi razvili in validirali biomedicinski diagnostični test in učinkovito biomedicinsko zdravljenje za to bolezen ali ublažitev njenih učinkov;
7. meni, da nezadostno financiranje biomedicinskih raziskav ME/SKU glede na ocenjeno veliko število bolnikov in posledični ekonomski in socialni vpliv te bolezni ni upravičeno;
8. poudarja, da je treba izvajati inovativne projekte, ki bodo zagotavljali usklajeno in celovito zbiranje podatkov o tej bolezni v državah članicah, in poziva k obveznemu poročanju v vseh državah članicah, kjer je ME/SKU prisoten kot bolezen;
9. poziva vse države članice, naj odločno storijo vse potrebno za priznanje ME/SKU;
10. poziva Komisijo, naj spodbuja sodelovanje in izmenjavo najboljše prakse med državami članicami pri presejalnih metodah, diagnosticiranju in zdravljenju ter naj vzpostavi evropski register prevalence bolnikov z ME/SKU;
11. poziva Komisijo, naj zagotovi finančna sredstva za ustrezno in izboljšano medicinsko izobraževanje in usposabljanje zdravstvenih in socialnih delavcev, ki delajo z bolniki ME/SKU; zato Komisijo poziva, naj preuči, ali bi bilo smotrno vzpostaviti sklad EU za preprečevanje in zdravljenje ME/SKU;
12. poziva Komisijo, naj poskrbi, da se bo financirala potrebna logistična podpora za raziskovalce, da bi spodbudila usklajenost raziskovalnih dejavnosti na tem področju v EU v smislu opredelitve zapletene diagnostike ME/SKU in izzivov glede oskrbe bolnikov ter izkoriščanja vseh zmogljivosti dostopa do podatkov o inovacijah in zdravju, ki bi jih zbrali strokovnjaki in zainteresirane strani, da bi dali prednost pravi politiki;
13. poziva k okrepljenemu mednarodnemu sodelovanju pri raziskavah ME/SKU, da bi pospešili razvoj objektivnih diagnostičnih standardov in učinkovitih oblik zdravljenja;
14. poziva Komisijo, naj naroči študijo, v kateri bodo ocenjeni skupni socialni in gospodarski stroški ME/SKU v EU;
15. poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo kampanje obveščanja in ozaveščanja za zdravstvene delavce in javnost, da bi prebivalce opozorili na obstoj in simptome ME/SKU;
16. poziva Svet, naj pri pogajanjih o naslednjem večletnem finančnem okviru EU sprejme zahtevo Parlamenta po povečanju proračuna za Obzorje Evropa in hitro sprejetje tega proračuna, da bi pravočasno začeli raziskave ME/SKU;
17. poziva Komisijo, naj prizna posebne izzive za raziskovalce, ki se ukvarjajo z boleznimi neznanega vzroka, kot je ME/SKU, in naj zagotovi, da bo za biomedicinske raziskave teh bolezni pravičen dostop do finančnih sredstev prek Obzorja Evropa;
18. poudarja pomen ozaveščanja o tej bolezni z nadaljnjim spodbujanjem dejavnosti na ravni EU in držav članic okoli dneva redkih bolezni, ki se obeležuje na zadnji februarski dan v letu;
19. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.
Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: tehnična pomoč na pobudo Komisije
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. junija 2020 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (EGF/2020/000 TA 2020 – tehnična pomoč na pobudo Komisije) (COM(2020)0146 – C9-0112/2020 – 2020/2062(BUD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2020)0146 – C9-0112/2020),
– ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (EU) št. 1309/2013 z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006(1),
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(2) in zlasti člena 12,
– ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(3) in zlasti točke 13,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. septembra 2019 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (EGF/2019/000 TA 2019 – tehnična pomoč na pobudo Komisije)(4),
— ob upoštevanju svoje prve obravnave predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (ESPG)(5),
— ob upoštevanju postopka tristranskih pogovorov iz točke 13 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A9-0109/2020),
A. ker je Unija vzpostavila zakonodajne in proračunske instrumente za zagotovitev dodatne podpore delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih ali svetovne finančne in gospodarske krize, ter za pomoč pri njihovi potrebni in hitri ponovni vključitvi na trg dela;
B. ker bi morala biti pomoč Unije za presežne delavce dinamična in na voljo čim hitreje ter čim učinkoviteje, v skladu s skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, sprejeto na spravnem sestanku 17. julija 2008, in ob upoštevanju medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013, kar zadeva sprejemanje sklepov o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG);
C. ker sprejetje Uredbe (EU) št. 1309/2013 odraža dogovor med Parlamentom in Svetom o ponovni uvedbi merila za uporabo ESPG zaradi krize, da se finančni prispevek Unije poveča na 60 % celotnih ocenjenih stroškov predlaganih ukrepov, da se vloge za sredstva ESPG v Komisiji, Parlamentu in Svetu obravnavajo učinkoviteje in se tako skrajša postopek ocene in odobritve, da se z vključitvijo samozaposlenih in mladih razširi obseg upravičenih ukrepov in prejemnikov ter da se financirajo spodbude za ustanovitev lastnega podjetja;
D. ker najvišji letni proračun, ki je na voljo za ESPG, znaša 150 milijonov EUR v cenah iz leta 2011 in ker člen 11(1) Uredbe (EU) št. 1309/2013 določa, da se lahko do 0,5 % tega zneska, torej 179 264 000 EUR v cenah iz leta 2020, uporabi za tehnično pomoč na pobudo Komisije za financiranje priprav, spremljanja, zbiranja podatkov in razvoja baze znanja, upravno in tehnično podporo, dejavnosti informiranja in komuniciranja kot tudi revizijo, nadzor in ocenjevanje, ki so potrebni za izvajanje Uredbe (EU) št. 1309/2013;
E. ker predlagani znesek 345 000 EUR ustreza približno 0,19 % največjega letnega proračuna, ki je na voljo za ESPG v letu 2020;
1. se strinja z ukrepi, ki jih predlaga Komisija in ki naj bi se financirali kot tehnična pomoč v skladu s členom 11(1) in (4) ter členom 12(2), (3) in (4) Uredbe (EU) št. 1309/2013;
2. priznava pomen spremljanja in zbiranja podatkov; opozarja, da morajo biti zanesljive serije statističnih podatkov, zbranih v ustrezni obliki, lahko dostopne in razumljive; ponovno poudarja, da je treba posodobiti raziskave in analizo sedanjih izzivov, ki jih predstavlja COVID-19 na svetovnem trgu;
3. ponovno poudarja, da je potrebno posebno spletno mesto, ki bo dostopno vsem državljanom Unije in bo vsebovalo podrobne informacije o ESPG;
4. pozdravlja stalno delo v zvezi s standardiziranimi postopki za vloge in upravljanje ESPG z uporabo funkcij elektronskega sistema za izmenjavo podatkov (SFC), ki omogoča poenostavitev in hitrejšo obdelavo vlog ter izboljšano poročanje;
5. ugotavlja, da bo Komisija razpoložljiva proračunska sredstva uporabila za dve srečanji strokovne skupine kontaktnih oseb za ESPG (en član iz vsake države članice) in najverjetneje istočasno tudi za dva seminarja, na katerih bodo sodelovali izvajalski organi ESPG in socialni partnerji, da bi spodbudili povezovanje v mreže med državami članicami;
6. poziva Komisijo, naj Parlament še naprej sistematično vabi na tovrstna srečanja in seminarje v skladu z ustreznimi določbami okvirnega sporazuma o odnosih med Parlamentom in Komisijo;
7. poudarja, da bi morali tudi nadalje vsi, ki sodelujejo pri obdelavi vlog za sredstva ESPG, vključno, zlasti socialni partnerji ter deležniki na regionalni in lokalni ravni, tesneje sodelovati in komunicirati, da bo mogoče ustvariti čim več sinergij; poudarja, da bi bilo treba okrepiti sodelovanje med nacionalno kontaktno osebo ter regionalnimi ali lokalnimi partnerji za vodenje primerov ter izrecno opredeliti komunikacijske in podporne ureditve ter informacijske tokove (notranje razdelitve, naloge in pristojnosti), o katerih bi se morali strinjati vsi udeleženi partnerji;
8. opominja države članice, ki se prijavljajo za sredstva ESPG, da imajo v skladu s členom 12 Uredbe (EU) št. 1309/2013 ključno vlogo in da morajo z ukrepi, ki se financirajo iz ESPG, obširno seznaniti ciljne prejemnike, lokalne in regionalne organe, socialne partnerje, medije in splošno javnost;
9. opozarja, da bi se lahko v skladu s sedanjimi pravili ESPG uporabil za podporo dokončno odpuščenim delavcem in samozaposlenim v okviru svetovne krize, ki jo je povzročil COVID-19, brez spremembe Uredbe (EU) št. 1309/2013;
10. zato poziva Komisijo, naj na kakršen koli način pomaga državam članicam, ki nameravajo v prihodnjih tednih in mesecih pripraviti vlogo;
11. poleg tega poziva Komisijo, naj stori vse, kar je v njeni moči, da bi pokazala prožnost in skrajšala obdobje ocenjevanja, kolikor je to mogoče, ko bo ocenjevala skladnost vloge s pogoji za finančni prispevek;
12. odobri sklep, priložen tej resoluciji;
13. naroči svojemu predsedniku, da podpiše ta sklep skupaj s predsedujočim Svetu ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;
14. naroči svojemu predsedniku, naj resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.
PRILOGA
SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (EGF/2020/000 TA 2020 – tehnična pomoč na pobudo Komisije)
(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu (EU) 2020/986.)
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. junija 2020 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije za pomoč Portugalski, Španiji, Italiji in Avstriji (COM(2020)0200 – C9-0127/2020 – 2020/2068(BUD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2020)0200 – C9-0127/2020),
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije(1),
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(2) in zlasti člena 10 Uredbe,
– ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(3) in zlasti točke 11,
– ob upoštevanju pisma Odbora za regionalni razvoj,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A9-0105/2020),
1. pozdravlja sklep kot znamenje solidarnosti Unije z državljani in regijami Unije, ki so jih prizadele naravne nesreče;
2. poudarja, da je treba nujno sprostiti finančno pomoč iz Solidarnostnega sklada Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: sklad) za regije, ki so jih v Uniji v letu 2019 prizadele naravne nesreče;
3. meni, da je treba finančno pomoč, izplačano državam članicah, pravično razdeliti najbolj prizadetim regijam in območjem;
4. poudarja, da bodo zaradi podnebnih sprememb naravne nesreče postale vse hujše in vedno pogostejše; poziva k reformi sklada v prihodnjem večletnem finančnem okviru, da bi se upoštevale prihodnje posledice podnebnih sprememb, hkrati pa poudarja, da je sklad le kurativen instrument in da je za podnebne spremembe potrebna predvsem preventivna politika v skladu s Pariškim sporazumom in zelenim dogovorom;
5. opozarja, da Evropska unija v skladu s členoma 174 in 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije izvaja ukrepe za krepitev svoje teritorialne kohezije in upošteva posebne značilnosti in omejitve najbolj oddaljenih regij; poudarja, da ima ista naravna nesreča v eni od najbolj oddaljenih regij večji družbeni in gospodarski vpliv kot v kateri koli drugi evropski regiji in je okrevanje posledično počasnejše; zato meni, da bi morale imeti najbolj oddaljene regije koristi od večjega financiranja v okviru sklada;
6. odobri sklep, priložen tej resoluciji;
7. naroči svojemu predsedniku, da podpišeta sklep skupaj s predsedujočim Svetu ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;
8. naroči svojemu predsedniku, naj resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.
PRILOGA: SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije za pomoč Portugalski, Španiji, Italiji in Avstriji
(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu (EU) 2020/1076.)
Predlog spremembe proračuna št. 3/2020: vključitev presežka iz proračunskega leta 2019
123k
44k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. junija 2020 o stališču Sveta o predlogu spremembe proračuna Evropske unije št. 3/2020 za proračunsko leto 2020: vključitev presežka iz proračunskega leta 2019 (07764/2020 – C9-0131/2020 – 2020/2061(BUD))
– ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,
– ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012(1) in zlasti člena 44 Uredbe,
– ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2020, ki je bil dokončno sprejet dne 27. novembra 2019(2),
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(3),
– ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(4),
– ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/335/EU, Euratom z dne 26. maja 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije(5),
– ob upoštevanju predloga spremembe proračuna št. 3/2020, ki ga je Komisija sprejela dne 15. aprila 2020 (COM(2020)0180),
– ob upoštevanju stališča o predlogu spremembe proračuna št. 3/2020, ki ga je Svet sprejel 6. maja 2020 in ga naslednjega dne posredoval Evropskemu parlamentu (07764/2020 – C9-0131/2020),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2020 o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami(6),
– ob upoštevanju členov 94 in 96 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A9-0104/2020),
A. ker je namen predloga spremembe proračuna št. 3/2020 prenesti v proračun za leto 2020 presežek iz proračunskega leta 2019 v višini 3218,4 milijona;
B. ker presežek sestavljajo predvsem pozitivna realizacija (prihodki) v višini 2414,8 milijona EUR in neporabljena sredstva (odhodki) v višini 803,6 milijona EUR;
C. ker največja razlika pri prihodkih izvira iz zamudnih obresti in glob (2510,5 milijona EUR), pri čemer realizacijo sestavljajo globe in zamudne obresti za kršitve pravil konkurence ter druga plačila denarnih kazni in obresti, povezane s plačilom glob in denarnih kazni;
D. ker je nezadostno izvrševanje plačil Komisije pri odhodkih znašalo 592,3 milijona EUR za leto 2019 (od tega 351,5 milijonov EUR iz rezerve za nujno pomoč in 94,5 milijona EUR iz rezerve v razdelku 3 Varnost in državljanstvo) in 86,3 milijonov EUR v prenosih iz leta 2018, nezadostno izvrševanje plačil drugih institucij pa 82,4 milijona EUR za leto 2019 ter 39 milijona EUR v prenosih iz leta 2017;
1. je seznanjen s predlogom spremembe proračuna št. 3/2020, kot ga je predložila Komisija in ki je namenjen zgolj temu, da se presežek iz leta 2019 v višini 3218,4 milijona EUR vključi v proračun v skladu s členom 18 finančne uredbe in stališčem Sveta o tem predlogu;
2. ponavlja svoje stališče, da je treba vsa razpoložljiva sredstva in neporabljen denar v proračunu Unije, vključno s presežkom, uporabiti za hitro finančno pomoč regijam in podjetjem, ki jih je pandemija COVID-19 najbolj prizadela; zato države članice poziva, naj pričakovano zmanjšanje prispevkov na osnovi BND, ki izhaja iz presežka v letu 2019, v celoti namenijo financiranju ukrepov v zvezi s COVID-19 in zaradi optimalne razporeditve sredstev po možnosti na ravni Unije;
3. ugotavlja, da je vrednost glob za kršitve pravil konkurence leta 2019 po oceni Komisije znašala 2510,5 milijona EUR; ponovno izraža, da bi morala v okviru proračuna Unije obstajati možnost za ponovno uporabo vseh prihodkov od glob ali zamud pri plačilih, ne da bi se zmanjšali prispevki na podlagi BND; opozarja na svoje stališče v prid povečanju predlagane rezerve Unije (skupna razlika v okviru obveznosti) v naslednjem večletnem finančnem okviru za znesek, ki bo ustrezal prihodkom od glob in kazni;
4. odobri stališče Sveta o predlogu spremembe proračuna št. 3/2020;
5. naroči svojemu predsedniku, naj razglasi, da je sprememba proračuna št. 3/2020 dokončno sprejeta, in poskrbi za njeno objavo v Uradnem listu Evropske unije;
6. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Predlog spremembe proračuna št. 4/2020: predlog o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije za pomoč Portugalski, Španiji, Italiji in Avstriji
121k
43k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. junija 2020 o stališču Sveta o predlogu spremembe proračuna Evropske unije št. 4/2020 za proračunsko leto 2020, priloženemu predlogu o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije za pomoč Portugalski, Španiji, Italiji in Avstriji (08097/2020 – C9-0146/2020 – 2020/2069(BUD))
– ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,
– ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012(1) in zlasti člena 44 Uredbe,
– ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2020, ki je bil dokončno sprejet dne 27. novembra 2019(2),
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(3) (v nadaljnjem besedilu: uredba o večletnem finančnem okviru),
– ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(4),
– ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/335/EU, Euratom z dne 26. maja 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije(5),
– ob upoštevanju predloga spremembe proračuna št. 4/2020, ki ga je Komisija sprejela dne 30. aprila 2020 (COM(2020)0190),
– ob upoštevanju stališča o predlogu spremembe proračuna št. 4/2020, ki ga je Svet sprejel 25. maja 2020 in ga istega dne posredoval Evropskemu parlamentu (08097/2020 – C9-0146/2020),
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije za pomoč Portugalski, Španiji, Italiji in Avstriji (COM(2020)0200),
– ob upoštevanju členov 94 in 96 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A9-0106/2020),
A. ker je v predlogu spremembe proračuna št. 4/2019 obravnavan predlog, da bi Solidarnostni sklad Evropske unije zagotovil pomoč Portugalski, Španiji, Italiji in Avstriji po naravnih nesrečah, ki so se zgodile v teh državah članicah v letu 2019;
B. ker Komisija posledično predlaga, da se proračun za leto 2020 spremeni, sredstva za prevzem obveznosti in sredstva za plačila v proračunski vrstici 13 06 01 „Pomoč državam članicam v primeru večje naravne nesreče, ki ima resne posledice za življenjske razmere, naravno okolje ali gospodarstvo“ pa povečajo za 272 498 208 EUR;
C. ker je Solidarnostni sklad Evropske unije kot poseben instrument opredeljen v uredbi o večletnem finančnem okviru, ustrezna sredstva za prevzem obveznosti in plačila pa je treba v proračun vključiti ne glede na zgornje meje večletnega finančnega okvira;
1. odobri stališče Sveta o predlogu spremembe proračuna št. 4/2020;
2. naroči svojemu predsedniku, naj razglasi, da je sprememba proračuna št. 4/2020 dokončno sprejeta, in poskrbi za njeno objavo v Uradnem listu Evropske unije;
3. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Sklenitev Sporazuma o skupnem zračnem prostoru med EU in Moldavijo ***
115k
41k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. junija 2020 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Unije, Sporazuma o skupnem zračnem prostoru med Evropsko unijo in njenimi državami članicami ter Republiko Moldavijo (14205/2019 – C9-0192/2019 – 2012/0006(NLE))
– ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (14205/2019),
– ob upoštevanju osnutka sporazuma o skupnem zračnem prostoru med Evropsko unijo in njenimi državami članicami ter Republiko Moldavijo (08185/2012)
– ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 100(2) in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) ter členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C9-0192/2019),
– ob upoštevanju člena 105(1) in (4) ter člena 114(7) Poslovnika,
– ob upoštevanju priporočila Odbora za promet in turizem (A9-0084/2020),
1. odobri sklenitev sporazuma;
2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Moldavije.
Sprememba Sporazuma o skupnem zračnem prostoru med EU in Moldavijo (pristop Hrvaške) ***
117k
42k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. junija 2020 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola o spremembi Sporazuma o skupnem zračnem prostoru med Evropsko unijo in njenimi državami članicami ter Republiko Moldavijo zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji v imenu Unije in njenih držav članic (07048/2015 – C9-0195/2019 – 2015/0035(NLE))
– ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (07048/2015),
– ob upoštevanju osnutka protokola o spremembi Sporazuma o skupnem zračnem prostoru med Evropsko unijo in njenimi državami članicami ter Republiko Moldavijo zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji (07047/2015),
– ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 100(2) in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C9-0195/2019),
– ob upoštevanju člena 105(1) in (4) ter člena 114(7) Poslovnika,
– ob upoštevanju priporočila Odbora za promet in turizem (A9-0083/2020),
1. odobri sklenitev protokola;
2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Moldavije.
Sprememba Evro-sredozemskega letalskega sporazuma med EU in Marokom (pristop Bolgarije in Romunije) ***
118k
43k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. junija 2020 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola o spremembi Evro-sredozemskega letalskega sporazuma med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kraljevino Maroko na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Bolgarije in Romunije Evropski uniji (06198/2013 – C9-0006/2019 – 2007/0181(NLE))
– ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (06198/2013),
– ob upoštevanju osnutka protokola, ki spreminja Evro-sredozemski letalski sporazum med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kraljevino Maroko na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji(1),
– ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 100(2) in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) ter prvim pododstavkom člena 218(8) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C9-0006/2019),
– ob upoštevanju svojega stališča z dne 12. decembra 2007 o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi Protokola o spremembi Evro-sredozemskega letalskega sporazuma med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kraljevino Maroko na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji(2),
– ob upoštevanju člena 105(1) in (4) ter člena 114(7) Poslovnika,
– ob upoštevanju priporočila Odbora za promet in turizem (A9-0005/2020),
1. odobri sklenitev protokola;
2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Kraljevine Maroko.
Sklenitev Evro-sredozemskega letalskega sporazuma med EU in Jordanijo ***
114k
41k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. junija 2020 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Unije, Evro-sredozemskega letalskega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Hašemitsko kraljevino Jordanijo na drugi strani (14209/2019 – C9-0193/2019 – 2010/0180(NLE))
– ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (14209/2019),
– ob upoštevanju sklenitve Evro-sredozemskega letalskega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Hašemitsko kraljevino Jordanijo na drugi strani (14366/2010),
– ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 100(2) in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) ter členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C9-0193/2019),
– ob upoštevanju člena 105(1) in (4) ter člena 114(7) Poslovnika,
– ob upoštevanju priporočila Odbora za promet in turizem (A9-0086/2020),
1. odobri sklenitev sporazuma;
2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Hašemitske kraljevine Jordanije.
Sklenitev Sporazuma o varnosti v civilnem letalstvu med EU in Kitajsko ***
111k
42k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. junija 2020 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o varnosti v civilnem letalstvu med Evropsko unijo in vlado Ljudske republike Kitajske (14185/2019 – C9-0191/2019 – 2018/0155(NLE))
– ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (14185/2019),
– ob upoštevanju osnutka sporazuma o varnosti v civilnem letalstvu med Evropsko unijo in vlado Ljudske republike Kitajske (09702/2018),
– ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 100(2) in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) ter členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C9-0191/2019),
– ob upoštevanju člena 105(1) in (4) ter člena 114(7) Poslovnika,
– ob upoštevanju priporočila Odbora za promet in turizem (A9-0087/2020),
1. odobri sklenitev sporazuma;
2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Ljudske republike Kitajske.
Sklenitev Sporazuma o skupnem zračnem prostoru med EU in Gruzijo ***
114k
41k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. junija 2020 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Unije, Sporazuma o skupnem zračnem prostoru med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi (09556/2019 – C9-0013/2019 – 2010/0186(NLE))
– ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (09556/2019),
– ob upoštevanju osnutka sporazuma o skupnem zračnem prostoru med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi (14370/2010),
– ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 100(2) in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) ter členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C9-0013/2019),
– ob upoštevanju člena 105(1) in (4) ter člena 114(7) Poslovnika,
– ob upoštevanju priporočila Odbora za promet in turizem (A9-0082/2020),
1. odobri sklenitev sporazuma;
2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Gruzije.
Sklenitev Evro-sredozemskega letalskega sporazuma med EU in Izraelom ***
114k
42k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. junija 2020 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Unije, Evro-sredozemskega letalskega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter vlado Države Izrael na drugi strani (14207/2019 – C9-0196/2019 – 2012/0324(NLE))
– ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (14207/2019),
– ob upoštevanju osnutka Evro-sredozemskega letalskega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter vlado Države Izrael na drugi strani (16828/2012),
– ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 100(2) in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) ter členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C9-0196/2019),
– ob upoštevanju člena 105(1) in (4) ter člena 114(7) Poslovnika,
– ob upoštevanju priporočila Odbora za promet in turizem (A9-0085/2020),
1. odobri sklenitev sporazuma;
2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Izraela.
Priporočila glede pogajanj o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska
239k
79k
Priporočilo Evropskega parlamenta Svetu z dne 18. junija 2020 glede pogajanj o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska (2020/2023(INI))
– ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti člena 218 PDEU,
– ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,
– ob upoštevanju Sklepa Sveta (EU, Euratom) 2020/266 z dne 25. februarja 2020 o pooblastilu za začetek pogajanj o novem sporazumu o partnerstvu z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska(1) in direktiv iz dodatka k sklepu za pogajanja o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska, ki so bili objavljeni,
– ob upoštevanju svojih resolucij z dne 5. aprila 2017 o pogajanjih z Združenim kraljestvom po uradnem obvestilu, da namerava izstopiti iz Evropske unije(2), z dne 3. oktobra 2017 o stanju pogajanj z Združenim kraljestvom(3), z dne 13. decembra 2017 o stanju pogajanj z Združenim kraljestvom(4), z dne 14. marca 2018 o smernicah za okvir prihodnjih odnosov med EU in Združenim kraljestvom(5), z dne 18. septembra 2019 o stanju glede izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije(6), z dne 15. januarja 2020 o izvajanju in spremljanju določb o državljanskih pravicah v sporazumu o izstopu Združenega kraljestva(7) ter z dne 12. februarja 2020 o predlaganem mandatu za pogajanja o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska(8),
– ob upoštevanju osnutka za besedilo sporazuma o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom z dne 18. marca 2020(9),
– ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 29. januarja 2020 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo(10),
– ob upoštevanju Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo(11) (v nadaljnjem besedilu: sporazum o izstopu) ter spremljajoče politične izjave o okviru prihodnjih odnosov med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom(12) (v nadaljnjem besedilu: politična izjava),
– ob upoštevanju mnenj Odbora za proračun, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za promet in turizem, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za ribištvo, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, Odbora za ustavne zadeve ter Odbora za peticije,
– ob upoštevanju pisem Odbora za razvoj, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za kulturo in izobraževanje ter Odbora za pravne zadeve,
– ob upoštevanju členov 114(4) in 54 Poslovnika,
– ob upoštevanju skupnih razprav Odbora za zunanje zadeve in Odbora za mednarodno trgovino v skladu s členom 58 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in Odbora za mednarodno trgovino (A9-0117/2020),
A. ker je politična izjava merilo za pogajanja in določa parametre za ambiciozno, široko, globoko in prožno partnerstvo za trgovinsko in gospodarsko sodelovanje, ki se bo opiralo na celovit in uravnotežen prostotrgovinski sporazum, pa tudi na sodelovanje pri kazenskem preiskovanju in pregonu ter kazenskem pravosodju, v zunanji politiki, varnosti in obrambi ter na širših področjih sodelovanja; ker mandat EU, ki ga je Svet na tej podlagi sprejel 25. februarja 2020, postavlja pogajalski okvir, v katerem se predvideva trdno in celovito partnerstvo med EU in Združenim kraljestvom, ki bo pomenilo usklajeno strukturo in splošni okvir upravljanja; ker EU ne bo sprejela razdrobljenega pristopa Združenega kraljestva, ki želi v pogajanjih na ta način doseči vrsto ločenih, samostojnih sporazumov;
B. ker mandat EU temelji na smernicah Evropskega sveta z dne 23. marca 2018 in sopodpisani politični izjavi;
C. ker lahko pogajanja o prihodnjem partnerstvu z Združenim kraljestvom temeljijo samo na učinkovitem in popolnem izvajanju sporazuma o izstopu in njegovih treh protokolov;
D. ker bi si EU morala še naprej odločno prizadevati za sprejetje ambicioznega sporazuma, kar je jasno zapisano v politični izjavi, ki sta jo 17. oktobra 2019 podpisali obe strani, vključno s predsednikom vlade Združenega kraljestva, in tudi v mandatu za pogajanja; ker Združeno kraljestvo od 31. januarja 2020 ni več država članica Evropske unije;
E. ker je trenutni časovni pritisk v pogajanjih zgolj in samo posledica odločitev Združenega kraljestva;
F. ker bi bilo treba prihodnji sporazum vključiti v splošni okvir upravljanja in ker bi moralo biti Sodišče Evropske unije edini organ, odgovoren za razlago prava EU;
G. ker v prehodnem obdobju v Združenem kraljestvu in zanj še vedno velja pravo EU na vseh področjih, z izjemo pogodb in aktov, ki zanj in v njem tudi pred začetkom veljavnosti sporazuma o izstopu niso bili zavezujoči; ker je Evropska komisija 14. maja 2020 zoper Združeno kraljestvo sprožila postopek za ugotavljanje kršitev zaradi neizpolnjevanja pravil EU o prostem pretoku;
H. ker bo izstop Združenega kraljestva iz EU vplival na milijone državljanov – tako na državljane Združenega kraljestva, ki živijo, potujejo ali delajo v Uniji, kot na državljane EU, ki živijo, potujejo ali delajo v Združenem kraljestvu, ter tudi na ljudi, ki niso državljani EU ali Združenega kraljestva;
I. ker Združeno kraljestvo kot tretja država ne more imeti enakih pravic in uživati enakih ugodnosti ter tudi ne izpolnjevati enakih obveznosti kot članice, tako da se bodo razmere v EU in v Združenem kraljestvu po izteku prehodnega obdobja bistveno spremenile; ker si EU in Združeno kraljestvo delita temeljna načela in vrednote; ker bi bilo treba v prihodnjem sporazumu o partnerstvu upoštevati geografsko bližino Združenega kraljestva ter visoko medsebojno povezanost in usklajenost s pravili EU; ker je EU že na začetku jasno navedla, da bo Združeno kraljestvo, če bo želelo več ugodnosti in pravic, moralo sprejeti tudi več obveznosti;
J. ker sta se EU in Združeno kraljestvo v politični izjavi dogovorila, da bosta junija 2020 na visoki ravni ocenila doseženi napredek, da bi se dogovorila o nadaljnjih dejavnostih s pogajanji o prihodnjih medsebojnih odnosih; ker sta obe strani ob koncu srečanja na visoki ravni 15. junija 2020 podali skupno izjavo, v kateri sta med drugim ugotovili, da je potreben nov zagon;
K. ker je enotnost EU in njenih držav članic skozi vsa pogajanja ključnega pomena, da bi čim bolje zaščitile interese EU in svojih državljanov; ker so EU in njene države članice ostale enotne ves čas pogajanj ter tudi pri sprejetju sporazuma o izstopu in po tem; ker se ta enotnost kaže v sprejetju mandata za pogajanja, podeljenega pogajalcu EU in vodji projektne skupine EU Michelu Barnieru, ki ga EU in njene države članice trdno podpirajo;
L. ker sta se EU in Združeno kraljestvo v politični izjavi strinjala, da bi morali prihodnji odnosi temeljiti na skupnih vrednotah, kot so spoštovanje in varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokratična načela, pravna država, mednarodni red, ki temelji na pravilih, vključno z ustanovno listino OZN, ter podpiranje neširjenja orožja, načel razoroževanja, miru in varnosti ter trajnostnega razvoja in varstva okolja, in ker so te vrednote osrednji pogoj za sodelovanje v okviru politične izjave, kar bi moralo biti zapisano kot zavezujoča določba, čeprav gre tudi za vprašanje medsebojnega zaupanja; ker bo EU ostala zavezana Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, je treba v sporazum o prihodnjem odnosu vključiti zavezo Združenega kraljestva, da bo država tudi v prihodnje trajno spoštovala okvir Evropske konvencije o človekovih pravicah;
M. ker je pandemija COVID-19 povzročila povsem nepričakovane in neprimerljive nove razmere s precejšnjimi posledicami za izvajanje sporazuma o izstopu ter za ritem in učinkovitost pogajanj med EU in Združenim kraljestvom; ker bi v primeru, da ne bo mogoče doseči dogovora, obe strani morali biti pripravljeni na velike spremembe v svojem gospodarstvu, ki bodo še hujše zaradi aktualne krize s COVID-19 in njenih pričakovanih gospodarskih posledic; ker je treba zaradi svetovne pandemije in njenih predvidenih geopolitičnih, gospodarskih in družbenih posledic še toliko bolj izboljšati mehanizme sodelovanja med partnerji in zavezniki;
Splošna načela
1. obžaluje, da po štirih krogih pogajanj ni bil dosežen nikakršen napredek, z izjemo zelo majhnih dosežkov na omejenem številu področij; ugotavlja, da se EU in Združeno kraljestvo bistveno razhajata v stališčih, celo o področju uporabe in pravni strukturi besedila, ki naj bi bilo sprejeto; je izredno zaskrbljen zaradi omejenega obsega prihodnjega partnerstva, kot ga predvideva vlada Združenega kraljestva, in njenega pristopa, da se želi pogajati samo o področjih, ki so v interesu Združenega kraljestva; poudarja, da je ta pristop selektivnega odbiranja koristi za EU nesprejemljiv; poudarja, da predlogi Združenega kraljestva niso skladni z njegovimi zavezami iz sporazuma o izstopu in politične izjave, ki jih je država potrdila v pogajanjih, to velja tudi za zavrnitev pogajanj o sporazumu o varnostnih in obrambnih zadevah;
2. ponavlja, da EU ne odstopa od stališča, da je treba konkreten napredek doseči vzporedno na vseh področjih pogajanj, vključno z enakimi konkurenčnimi pogoji, ribištvom, notranjo varnostjo in upravljanjem, kot je navedeno tudi v politični izjavi; poudarja, da so vsa pogajanja nedeljiva in da EU ne bo pristajala na dogovor za vsako ceno, zlasti ne na prostotrgovinski sporazum brez trdnih jamstev o enakih konkurenčnih pogojih ter brez zadovoljivega sporazuma o ribištvu; zato popolnoma podpira Komisijo, ki zagovarja, da je potreben osnutek celovite pogodbe, kot je EU predlagala že na začetku, ne pa da bi sklepali ločene sporazume, kot predlaga Združeno kraljestvo;
3. vztraja, da mora biti vsak dogovor o novih odnosih med EU in Združenim kraljestvom usklajen in prilagojen geografski bližini ter visoki stopnji prepletenosti njunega gospodarstva;
4. pozdravlja, da je Združeno kraljestvo objavilo svoj osnutek zakonodajnih predlogov, čeprav z zakasnitvijo; ugotavlja, da številni predlogi Združenega kraljestva znatno presegajo dogovore EU iz drugih prostotrgovinskih sporazumov s tretjimi državami v zadnjih letih, čeprav država trdi, da je uporabila že obstoječe precedense; opozarja, da mora končni sporazum temeljiti na ravnovesju pravic in obveznosti;
5. pozdravlja, da je velika konvergenca med pogajalskimi cilji, zapisanih v resoluciji Parlamenta z dne 12. februarja 2020 in v Sklepu Sveta (EU, Euratom) 2020/266 z dne 25. februarja 2020 o pooblastilu za začetek pogajanj o novem sporazumu o partnerstvu z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska(13) (pogajalske smernice); poudarja, da Parlament popolnoma podpira Komisijo v pogajanjih z Združenim kraljestvom v skladu s pogajalskimi smernicami, saj vse tri institucije na splošno soglašajo glede ciljev, ki bi jih bilo treba doseči v teh pogajanjih;
6. pozdravlja osnutek za besedilo sporazuma o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom, ki ga je pripravila EU in je bil objavljen 18. marca 2020 ter v katerem je predlagan celovit sporazum za globoko in tesno partnerstvo, ki bo poleg proste trgovine z blagom in storitvami obsegalo tudi načine za preprečevanje izkrivljanj ter nepoštene konkurenčne prednosti, na primer v kmetijstvu, pri sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih ter državni pomoči, in bo vzpostavilo ugodno okolje za razvoj trgovine in naložb;
7. poziva Komisijo, naj pogajanja še naprej vodi pregledno, kar je koristno za pogajalski proces, pa tudi za državljane in podjetja, saj jim bo omogočalo, da se bodo bolje pripravili na fazo po prehodnem obdobju; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem zagotovi javno posvetovanje in stalen dialog s socialnimi partnerji in civilno družbo, pa tudi z nacionalnimi parlamenti; pozdravlja prakso Komisije, da Parlamentu zagotavlja pravočasne informacije o pogajanjih, skladne z informacijami, ki jih posreduje državam članicam, in jo poziva, naj tako nadaljuje;
8. opozarja, da mora biti vsak prihodnji pridružitveni sporazum, sklenjen med EU in Združenim kraljestvom v skladu s členom 217 PDEU (v nadaljnjem besedilu: sporazum), popolnoma skladen z naslednjimi načeli:
(i)
tretja država ne sme uživati enakih pravic in ugodnosti ter ne izpolnjuje enakih obveznosti kot država članica EU ali članica Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA) ali Evropskega gospodarskega prostora (EGP);
(ii)
varstvo popolne celovitosti in pravilnega delovanja notranjega trga in carinske unije, nedeljivost vseh štirih svoboščin; stopnja sodelovanja v stebru gospodarske povezanosti bi morala biti skladna z zavezami, ki so potrebne za lažjo mobilnost oseb, na primer glede potovanj brez vizumske obveznosti, mobilnosti raziskovalcev in študentov, začasnih ponudnikov storitev ter poslovnih potnikov in sodelovanja na področju socialne varnosti;
(iii)
ohranitev avtonomije odločanja EU;
(iv)
varstvo pravnega reda EU ter vloge, ki jo ima pri tem Sodišče Evropske unije kot edini organ, odgovoren za razlago prava EU;
(v)
nepretrgano spoštovanje demokratičnih načel, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot so določene predvsem v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in njenih protokolih, Evropski socialni listini, Rimskem statutu Mednarodnega kazenskega sodišča in drugih mednarodnih pogodbah o človekovih pravicah OZN in Sveta Evrope, pa tudi spoštovanje načela pravne države; želi izrecno spomniti, da je za prihodnje odnose z Združenim kraljestvom postavljen pogoj, da se država zaveže neprekinjenemu spoštovanju okvira Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic;
(vi)
enaki konkurenčni pogoji, predvsem za podjetja, kar bo zagotavljalo visoke standarde na področju socialnih zadev, delovne zakonodaje ter varstva okolja in potrošnikov, boja proti podnebnim spremembam in obdavčitve, konkurence ter državne pomoči, in sicer s trdnim in celovitim okvirom za nadzor nad konkurenco in državno pomočjo; enaki konkurenčni pogoji morajo biti zajamčeni z učinkovitimi mehanizmi za reševanje sporov in izvrševanje, vključno s poglavjem o trgovini in trajnostnem razvoju; želi izrecno spomniti, da mora biti prihodnji sporazum pogojen s spoštovanjem Pariškega sporazuma, ki je bil sprejet na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja;
(vii)
previdnostno načelo, načelo, da je treba okoljsko škodo prednostno odpravljati pri viru, in načelo „onesnaževalec plača“;
(viii)
varstvo sporazumov EU s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, vključno s Sporazumom EGP, in ohranjanje splošnega ravnovesja teh odnosov;
(ix)
ohranitev finančne stabilnosti EU ter skladnost z njeno regulativno in nadzorno ureditvijo in standardi ter njihova uporaba;
(x)
pravo ravnovesje med pravicami in obveznostmi, po potrebi s sorazmernimi finančnimi prispevki;
(xi)
zagotavljanje izida, ki bo primeren in pravičen za vse države članice ter v najboljšem interesu naših državljanov;
9. poudarja, da Parlament popolnoma in trdno podpira glavnega pogajalca EU pri vztrajanju, da so jamstva o enakih konkurenčnih pogojih ključni element vsakršnega sporazuma z Združenim kraljestvom in da pri tem ne gre za dogmatizem ali ideologijo s strani EU, temveč je to osnovni pogoj za vzpostavitev ambicioznega in uravnoteženega partnerstva z Združenim kraljestvom ter ohranitev konkurenčnosti notranjega trga in evropskih podjetij, pa tudi za ohranitev in razvoj prihodnjih visokih ravni socialnega in okoljskega varstva ter varstva potrošnikov;
10. v zvezi s tem popolnoma spoštuje suverenost Združenega kraljestva in je EU v tekočih pogajanjih nikakor ne namerava ogrožati; opozarja pa, da Združeno kraljestvo nikoli ne bo enako ostalim tretjim državam zaradi njegovega statusa nekdanje države članice EU, sedanje popolne regulativne usklajenosti in velikega obsega trgovine med obema stranema, pa tudi njegove geografske bližine EU, kar so razlogi za trdne in stabilne določbe o enakih konkurenčnih pogojih v sporazumu;
11. poudarja, da bi si EU morala, kot je navedla tudi v svoji politični izjavi in mandatu za pogajanja, še naprej prizadevati za sklenitev sporazuma, ki bo zajemal: trgovinsko in gospodarsko sodelovanje, kazensko preiskovanje in pregon ter sodelovanje v kazenskih pravosodnih zadevah, zunanjo politiko, varnost in obrambo ter tematska področja sodelovanja, na primer na področju trajnostnega razvoja; poziva k pragmatičnemu in razumnemu pristopu obeh strani;
12. poudarja, da je pomembno biti popolnoma pripravljen na izstop Združenega kraljestva z notranjega trga in carinske unije ob koncu prehodnega obdobja, ne glede na izid pogajanj; poudarja, da bodo posledice resnejše, če sporazum ne bo dosežen; poudarja pa, da je EU pripravljena na obe možnosti;
13. v zvezi s tem pozdravlja sektorska „obvestila o pripravljenosti“, ki jih pripravlja Komisija in s katerimi želi zagotoviti, da bo industrija EU pripravljena na neizogibni pretres, ki ga bo povzročil izstop Združenega kraljestva z notranjega trga; spodbuja Evropsko komisijo in države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja za izčrpno obveščanje evropskih državljanov in podjetij o tem, da bi se lahko prehodno obdobje izteklo še pred sklenitvijo sporazuma, zato da se bodo lahko ustrezno pripravili;
14. poudarja, da je pomembno okrepiti in ustrezno financirati pripravljenost in ukrepe ob nepredvidljivih dogodkih precej pred koncem prehodnega obdobja, zlasti v primeru zastoja v pogajanjih; poudarja, da bi morali biti ukrepi ob nepredvidljivih dogodkih začasni in enostranski;
15. ponovno izraža podporo pogajalskim smernicam, v katerih je navedeno, da Gibraltar ne bo vključen v ozemeljsko področje uporabe sporazumov, ki bodo sklenjeni med EU in Združenim kraljestvom, in da bo za vsak ločeni sporazum potrebno predhodno soglasje Kraljevine Španije;
16. poudarja, da je pomembno izvajati določbe protokola o Gibraltarju v zvezi z obmejnimi delavci, obdavčitvijo, okoljem in ribištvom; poziva špansko in britansko vlado, naj poskrbita za ustrezno sodelovanje pri obravnavi teh vprašanj;
17. v zvezi s tem želi znova spomniti na možnost, da lahko skupni odbor v skladu s členom 132 sporazuma o izstopu do 30. junija 2020 sprejme sklep, s katerim podaljša prehodno obdobje, ki se sicer izteče 31. decembra 2020; je seznanjen z odločitvijo Združenega kraljestva, sprejeto po seji skupnega odbora 12. junija 2020, da ne bo obravnavalo podaljšanja prehodnega obdobja; poudarja, da EU ostaja odprta za podaljšanje;
Izvajanje sporazuma o izstopu
18. opozarja, da je pravno zavezujoči sporazum o izstopu instrument za izvajanje ureditve za urejen izstop Združenega kraljestva iz EU, da se o njem ni mogoče nikakor znova pogajati in je edini namen skupnega odbora EU in Združenega kraljestva nadzor njegovega izvajanja; poudarja, da je učinkovito izvajanje sporazuma o izstopu temeljni pogoj in osnovni element, da se zagotovi zaupanje, potrebno za uspešno sklenitev sporazuma z Združenim kraljestvom, in pokazatelj dobre vere Združenega kraljestva v pogajalskem procesu;
19. vztraja, da je treba čim prej doseči viden napredek in zagotoviti, da bo Združeno kraljestvo sporazum o izstopu izvajalo učinkovito in v celoti še pred koncem prehodnega obdobja; poudarja, da je spremljanje njegovega izvajanja sestavni del dela Parlamenta, in ponavlja, da mora biti Parlament v skladu s členom 218(10) PDEU nemudoma in v celoti seznanjen z vsemi razpravami in sklepi skupnega odbora ter bo še naprej pozorno in v celoti izvajal svoje pristojnosti; v zvezi s tem spominja na zavezo, ki jo je 16. aprila 2019 na plenarnem zasedanju Parlamenta sprejel predsednik Evropske komisije, ter na obveznosti, ki izhajajo iz Sklepa Sveta (EU) 2020/135 z dne 30. januarja 2020; poziva sopredsednika skupnega odbora, naj v posvetovanja dejavno vključita državljane in organizacije civilne družbe;
20. opozarja, da sporazum o izstopu zagotavlja vzajemno zaščito državljanov EU in državljanov Združenega kraljestva, vključno z njihovimi družinskimi člani, in bi jim bilo treba posredovati vse potrebne informacije o njihovih pravicah in postopkih, ki jih morajo upoštevati, če želijo še naprej živeti in delati v državi, v kateri prebivajo, oziroma potovati znotraj nje ali v njo; opozarja, da se državljani, na katere bo vplival izstop Združenega kraljestva, zanašajo na pravočasne in zanesljive informacije o svojih pravicah in statusu, ter poziva države članice in Združeno kraljestvo, naj to zadevo obravnavajo prednostno; poziva države članice, naj v celoti spoštujejo in varujejo pravice državljanov Združenega kraljestva, ki živijo v EU, na podlagi sporazuma o izstopu ter jim zagotovijo vse potrebne informacije in pravno varnost, kar zadeva njihov položaj in pravice, tudi če izvajajo konstitutivno ali deklaratorno shemo glede prebivališča;
21. znova poudarja, da bodo ostale pravice državljanov na vrhu seznama prednostnih nalog, in je odločen, da bo zagotovil spoštovanje pravic, ki jih sporazum o izstopu zagotavlja državljanom EU in državljanom Združenega kraljestva ter njihovim družinam; poziva EU in Združeno kraljestvo, naj si prizadevata za čim večje pravice do mobilnosti v prihodnjem sporazumu; obžaluje, da je Združeno kraljestvo doslej pokazalo zelo majhne ambicije glede mobilnosti, ki so jo tako država kot njeni državljani uživali v preteklosti;
22. izraža zaskrbljenost zaradi poročil, da državljanom EU s statusom v pridobivanju zaradi birokratskih ovir niso bili odobreni socialni prejemki v Združenem kraljestvu; poudarja, da takšni primeri pomenijo neupravičeno diskriminacijo in imajo znatne posledice, zlasti v času velike gospodarske in socialne negotovosti;
23. poudarja, da imajo državljani EU v Združenem kraljestvu velike težave pri zagotavljanju pridobljenega statusa tudi zaradi pandemije COVID-19; meni, da je število vlog, ki so prejele status v pridobivanju, nesorazmerno visoko glede na število vlog s pridobljenim statusom; poziva ministrstvo Združenega kraljestva za notranje zadeve, naj bo prilagodljivo pri sprejemanju dokazil, s katerimi vlagatelji potrjujejo, da so v državi živeli zahtevanih pet let; je prav tako zaskrbljen, ker se vlagateljem ne izda fizično dokazilo o podeljenem statusu;
24. poziva obe strani, naj zagotovita dosledno izvajanje protokola o Irski/Severni Irski, saj je to temeljni pogoj za uspešno sklenitev prihodnjega sporazuma; opozarja, da je bil protokol zasnovan in sprejet zaradi spoštovanja mirovnega procesa in ohranitve Velikonočnega sporazuma, da preprečuje „trdo“ mejo na irskem otoku ter ščiti celovitost notranjega trga in je ključnega pomena za podjetja, zlasti pa za agroživilski sektor, varstvo državljanov, okolje in biotsko raznovrstnost; poudarja pomen prostega gibanja državljanov EU in prostega pretoka storitev na otoku Irska, s čimer bi omejili škodo za gospodarstvo celotnega otoka, ter da bi moral prihodnji sporazum zajemati to vprašanje; poziva organe Združenega kraljestva, naj poskrbijo, da pravice državljanov na Severnem Irskem ne bodo zmanjšane;
25. izraža zaskrbljenost zaradi javnih izjav vlade Združenega kraljestva, ki kažejo na pomanjkanje politične volje za popolno izpolnitev pravnih zavez iz sporazuma o izstopu, zlasti v zvezi s pregledi blaga v Irskem morju;
26. opozarja, da bo treba v skupnem odboru EU in Združenega kraljestva pred iztekom prehodnega obdobja sprejeti pomembne odločitve o izvajanju protokola o Irski/Severni Irski;
27. upa, da se bosta EU in Združeno kraljestvo dogovorila o vseh institucionalnih ureditvah, na primer o ustanovitvi tehničnega urada Evropske komisije v Belfastu, čeprav so organi Združenega kraljestva odprtje tega urada že večkrat zavrnili; poudarja, da mora Združeno kraljestvo predložiti natančen časovni načrt in izvesti potrebne ukrepe, kot je priprava na izvajanje carinskega zakonika Unije in uvedbo carinskih postopkov za blago, ki vstopa v Severno Irsko iz Velike Britanije, in zagotavljanje vseh potrebnih sanitarnih in fitosanitarnih pregledov ter drugih regulativnih pregledov blaga, ki vstopa v Severno Irsko iz držav zunaj EU, kar je prav tako potrebno, da se ustvari jasnost za podjetja;
28. poudarja pomen jasnih pravnih pravil, preglednega izvajanja in učinkovitih kontrolnih mehanizmov, da se preprečijo sistemska tveganja za goljufije na področju DDV in carinske goljufije, tihotapljenje oziroma druge zlorabe zaradi potencialno nejasnega pravnega okvira, vključno zaradi povečanega tveganja za napačne izjave o poreklu in proizvode, ki niso namenjeni za enotni trg; poziva Komisijo, naj izvaja redne in učinkovite preglede in nadzor ter Evropskemu parlamentu redno poroča o razmerah v zvezi z nadzorom meje;
29. ugotavlja, da je izrazje „če za to blago obstaja tveganje, da se bo pozneje gibalo v Unijo“, uporabljeno v členu 5 tega protokola o Irski/Severni Irski, odvisno od poznejših sklepov skupnega odbora, ter vztraja, naj Evropski parlament sprejetje takih sklepov formalno nadzira; zahteva, naj se ga v celoti obvešča o uporabi tega člena in vseh predlogih sklepov skupnega odbora v zvezi s to uporabo, kot je določitev posebnih meril, da se šteje, da za blago obstaja tveganje, ali o spremembi katerega koli njegovega prejšnjega sklepa;
30. opozarja, da mora Združeno kraljestvo do konca prehodnega obdobja prispevati k financiranju Evropske obrambne agencije, Inštituta Evropske unije za varnostne študije in Satelitskega centra Evropske unije ter stroškov operacij v okviru skupne varnostne in obrambne politike (SVOP), v katerih sodeluje;
31. poudarja, da mora Združeno kraljestvo izvajati vse omejevalne ukrepe in sankcije EU, ki so že sprejeti ali bo o njih odločitev sprejeta v prehodnem obdobju, podpirati izjave in stališča EU v tretjih državah in mednarodnih organizacijah ter sodelovati – glede na posamezne primere – v vojaških operacijah in civilnih misijah EU v okviru SVOP, pri čemer pa v kontekstu novega okvirnega sporazuma o sodelovanju ne bo imelo vodilne vloge, ob spoštovanju avtonomije odločanja EU ter ustreznih sklepov in zakonodaje EU, tudi o javnih naročilih in prenosih na področju obrambe; poudarja, da je sodelovanje odvisno od popolnega spoštovanja mednarodnega prava na področju človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava ter temeljnih pravic EU;
Gospodarsko partnerstvo
Trgovina
32. ugotavlja, da se je Združeno kraljestvo odločilo, da bo svoje prihodnje gospodarsko in trgovinsko partnerstvo z EU vzpostavilo na podlagi celovitega prostotrgovinskega sporazuma, kot je določeno v dokumentu o prihodnjih odnosih z EU in pristopu Združenega kraljestva k pogajanjem, ki ga je 27. februarja 2020 objavila vlada Združenega kraljestva; poudarja, da Evropski parlament sicer podpira EU pri konstruktivnih pogajanjih o uravnoteženem, ambicioznem in celovitem prostotrgovinskem sporazumu z Združenim kraljestvom, vendar tak sporazum že zaradi svoje narave nikoli ne bo enakovreden nemoteni trgovini; se strinja s stališčem, izraženim v pogajalskih smernicah, ki jih je skupaj sprejelo 27 držav članic, da se obseg in cilji prostotrgovinskega sporazuma, na katerega bi EU pristala, pogojujejo in morajo biti neposredno povezani s tem, da Združeno kraljestvo pristane na celostne, zavezujoče in izvršljive določbe, ki se nanašajo na enake konkurenčne pogoje, glede na geografsko bližino, medsebojno gospodarsko odvisnost in povezanost ter povezanost trgov, ter s sklenitvijo dvostranskega sporazuma o ribištvu kot sestavnega dela partnerstva; ponovno poudarja, da EU in Združeno kraljestvo ne moreta skleniti trgovinskega sporazuma, če ne bo vključeval celovitega, trajnostnega, uravnoteženega in dolgoročnega sporazuma o ribištvu, na podlagi katerega bi lahko v skladu z načeli skupne ribiške politike in pod optimalnimi pogoji še naprej dostopali do voda, virov in trgov in ki bo sprejet pred koncem prehodnega obdobja;
33. ugotavlja, da kljub trditvi Združenega kraljestva, da se bo opiralo na obstoječe precedense, številni predlogi v osnutkih zakonodajnih predlogov Združenega kraljestva znatno presegajo s pogajanji dosežene kompromise EU v drugih prostotrgovinskih sporazumih s tretjimi državami v zadnjih letih, na primer na področju finančnih storitev, vzajemnega priznavanja poklicnih kvalifikacij in ugotavljanja skladnosti, enakovrednosti sanitarne in fitosanitarne ureditve ali kumulacije pravil o poreklu; podpira sistem dvostranskega sistema kumulacije, ki je najprimernejši, saj vključuje podpiranje povezovanja med EU in Združenim kraljestvom, ne pa s tretjimi državami, s katerimi je EU sklenila prostotrgovinske sporazume, zato bi bilo treba predvideti ad hoc mehanizem proti tveganjem „zamenjave“(14);
34. v zvezi s tem globoko obžaluje, da je Združeno kraljestvo doslej zavračalo sodelovanje, čeprav se je k temu zavezalo v politični izjavi, na primer na področju javnih naročil, pomorskega prometa in zaščite prihodnjih geografskih označb, zlasti ker je nekatere od teh tem vključilo v svoja pogajalska mandata z ZDA in Japonsko; poleg tega obžaluje, da Združeno kraljestvo zaenkrat še ni predložilo predloga o malih in srednjih podjetjih;
35. opozarja, da nadaljnja skupna zavezanost cilju ničnih kvot in tarif za trgovinski odnos ostaja osnovni pogoj, da bi sporazum pravočasno sklenili v zelo kratkem roku, ki ga je za ta pogajanja določilo samo Združeno kraljestvo, zlasti ker so predhodne izkušnje jasno pokazale, da lahko pogajanja o posameznih tarifnih postavkah trajajo več let; izraža zaskrbljenost zaradi namere vlade Združenega kraljestva, da se bo odmaknila od tega cilja; poudarja, da bi to najbrž najbolj prizadelo kmetijske proizvode, ker ostale neničelne tarifne postavke v sporazumih o prosti trgovini običajno vplivajo na ta sektor; v zvezi s tem ponavlja, da ne glede na to, ali se bo črtalo 100 % ali manj tarifnih postavk, to ne bo spremenilo zahteve EU po stabilnih enakih konkurenčnih pogojih; ponavlja, da je treba v določbah o enakih konkurenčnih pogojih dolgoročno ohraniti okoljske, socialne in zaposlitvene standarde na visoki enakovredni ravni, temelječi na ustreznih in relevantnih standardih EU in mednarodnih standardih, vključeni pa morajo biti tudi ustrezni mehanizmi za zagotavljanje učinkovitega izvajanja na nacionalni ravni ter trden in celovit okvir za nadzor nad konkurenco in državno pomočjo, ki bo preprečil neupravičeno izkrivljanje trgovine in konkurence ter ne bo obravnaval le subvencij, kot to žal počne Združeno kraljestvo;
36. v zvezi s tem spodbuja Komisijo, naj zagon zaradi teh pogajanj izkoristi za povečanje konkurenčnosti evropskih družb ter malih in srednjih podjetij; poudarja, da bi moral biti namen sporazuma omogočiti čim večji dostop do trga in olajševanje trgovine, da bi bile motnje v trgovini čim manjše; spodbuja oba strani, naj vzpostavita kontaktne točke za mala in srednja podjetja, ter poziva k stabilnemu, preglednemu in predvidljivemu pravnemu okviru, ki teh podjetij ne bo nesorazmerno obremenjeval;
37. poudarja, da si je treba, da bo prostotrgovinski sporazum dejansko spodbujal interese EU, v pogajanjih prizadevati za naslednje cilje, kot so določeni v resoluciji Parlamenta z dne 12. februarja 2020, zlasti v odstavku 14, katerega določbe so še vedno v celoti veljavne; poleg tega poudarja, da bi bilo treba zajeti naslednje:
(i)
obojestransko koristen dostop do trga za blago, storitve, javna naročila, priznavanje poklicnih kvalifikacij in pravila o proizvodih; nadalje poudarja, da so potrebne stabilne, zanesljive in trajnostne vrednostne verige;
(ii)
Komisija bi morala oceniti potrebo po zaščitnih klavzulah za zaščito celovitosti in stabilnosti notranjega trga EU, na primer zaradi nepričakovanega porasta uvoza, goljufij in izogibanja ukrepom trgovinske zaščite;
(iii)
zaveze glede protidampinških in izravnalnih ukrepov bi morale na tem področju po potrebi presegati pravila Svetovne trgovinske organizacije (STO) ter zaveze in možnosti izvrševanja glede konkurence in državne pomoči;
(iv)
pravila za razvoj in olajšanje digitalne trgovine bi morala obravnavati neupravičene ovire za trgovino z elektronskimi sredstvi, vključno z zahtevami za lokalizacijo podatkov, ohraniti regulativno avtonomijo EU in zagotoviti odprto, varno in zaupanja vredno spletno okolje za podjetja in potrošnike, pod pogojem, da spletni trgovci na drobno iz Združenega kraljestva izpolnjujejo ustrezna pravila notranjega trga in da Združeno kraljestvo zagotavlja raven varstva, ki je v osnovi enakovredna tisti, ki jo zagotavlja pravni okvir EU, tudi kar zadeva nadaljnje prenose tretjim državam;
(v)
vsi sanitarni in fitosanitarni ukrepi bi morali temeljiti na ocenah tveganja, pri tem pa bi bilo treba v celoti spoštovati previdnostno načelo;
(vi)
zaščita geografskih označb iz sporazuma o izstopu ni predmet pogajanj; prihodnji sporazum bi moral tudi varovati in spoštovati geografske označbe, registrirane po koncu prehodnega obdobja;
(vii)
vključiti je treba zanesljive bonitetne izjeme, da bi pravno zagotovili pravico obeh strani do sprejemanja predpisov v javnem interesu;
(viii)
opozarja, da bi bilo treba upoštevati posledice izstopa Združenega kraljestva iz EU za enakost spolov, tudi z zagotovitvijo enakih konkurenčnih pogojev za ukrepe EU, s katerimi se varuje in spodbuja vloga žensk v gospodarstvu, kot so ukrepi za boj proti plačnim razlikam med spoloma;
(ix)
partnerstvo za doseganje dolgoročnih podnebnih ciljev;
(x)
poziva Komisijo in države članice, naj izvedejo vse potrebne priprave in previdnostne ukrepe, če bi sporazum o izstopu prenehal veljati brez sporazuma o prihodnjih odnosih, zlasti trgovinskih in gospodarskih odnosih, ki bi začel veljati 1. januarja 2021, vključno z ukrepi ob nepredvidljivih dogodkih, da bi čim bolj zmanjšali škodo za prizadete delavce in podjetja;
(xi)
poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe za zmanjšanje vpliva na trgovinske partnerje Unije iz tretjih držav, zlasti držav v razvoju, če z Združenim kraljestvom ne bi bil sklenjen sporazum, saj britanski uvoz morda predstavlja pomemben delež njihovega izvoza v Evropsko unijo;
Enaki konkurenčni pogoji
38. obžaluje, da se Združeno kraljestvo v pogajanjih z EU doslej ni želelo podrobneje pogajati o enakih konkurenčnih pogojih; poudarja, da to stališče ni skladno z odstavkom 77 politične izjave, ki sta jo podpisali EU in Združeno kraljestvo; zato poziva vlado Združenega kraljestva, naj nujno prilagodi svoje pogajalsko stališče in konstruktivno sodeluje v pogajanjih o enakih konkurenčnih pogojih, kar je potreben pogoj za to, da Evropski parlament da soglasje k trgovinskemu sporazumu z Združenim kraljestvom;
39. ponovno poudarja, da bosta širina in globina sporazuma o enakih konkurenčnih pogojih bistveni pri določitvi splošnega obsega prihodnjih odnosov med EU in Združenim kraljestvom, glede na njuno geografsko bližino in medsebojno gospodarsko odvisnost; zato meni, da je treba zagotoviti enake konkurenčne pogoje, ki bodo ustrezali ravni ambicioznosti in liberalizacije sporazuma, da bi dosegli regulativno približevanje v skladu s politično izjavo, in ohraniti standarde EU, kar je pogoj, da se prepreči tekmovanje v zniževanju standardov in ukrepe z neupravičenim in nesorazmernim škodljivim učinkom na trgovinske tokove ter doseže dinamična uskladitev; to velja tudi za državno pomoč; poudarja, da je treba zagotoviti, da Združeno kraljestvo ne bo pridobilo nepoštene konkurenčne prednosti z nižjo stopnjo zaščite, ter preprečiti regulativno arbitražo upravljavcev trga;
40. opozarja, da je odločen preprečiti vsakršen damping v okviru prihodnjih odnosov med EU in Združenim kraljestvom; meni, da mora biti med ključnimi rezultati pogajanj zagotovilo enakih konkurenčnih pogojev, da se ohranijo konkurenčnost in visoki socialni in trajnostni standardi, vključno z bojem proti podnebnim spremembam ter prihodnimi pravicami državljanov in delavcev, na podlagi trdnih zavez in izvršljivih določb in klavzul o prepovedi poslabšanja položaja, da bi dosegli dinamično uskladitev na naslednjih področjih:
(i)
konkurenca in državna pomoč ter drugi splošni ali sektorski regulativni ukrepi, ki bi morali preprečevati neupravičeno izkrivljanje trgovine in konkurence ter vključevati določbe o podjetjih v državni lasti, vključno z določbami o ukrepih za podporo kmetijske proizvodnje;
(ii)
ustrezne davčne zadeve, vključno z bojem proti davčnim utajam in izogibanju davkom ter pranju denarja in financiranju terorizma, pa tudi finančne storitve;
(iii)
popolno spoštovanje socialnih in delovnih standardov socialnega modela EU (vključno z enakovrednimi ravnmi varstva in zaščitnimi ukrepi zoper socialni damping), vsaj na sedanji visoki ravni, ki jo zagotavljajo obstoječi skupni standardi;
(iv)
varstvo okolja in standardi, povezani s podnebnimi spremembami, zaveza glede učinkovitega nadaljnjega izvajanja Pariškega sporazuma, ter spodbujanje ciljev OZN za trajnostni razvoj;
(v)
visoka raven varstva potrošnikov, vključno s sanitarno kakovostjo proizvodov v živilskem sektorju,
(vi)
trajnostni razvoj;
41. poudarja, da bi bilo treba s temi določbami zagotoviti, da se standardi ne bodo znižali, EU in Združeno kraljestvo pa bi morali imeti možnost čez čas spremeniti zaveze, da bi določili višje standarde ali vključili dodatna področja, ob popolnem upoštevanju načel sorazmernosti in nujnosti; poleg tega poudarja, da bi morale biti zaveze in določbe izvršljive z avtonomnimi začasnimi ukrepi, trdnim mehanizmom za reševanje sporov, ki bo pokrival vsa področja, in pravnimi instrumenti, vključno s sodnim nadzorom, da bi EU omogočili, da lahko kot skrajni ukrep sprejme sankcije, tudi v zvezi s trajnostnim razvojem, da bi dosegli dinamično uskladitev; poudarja, da je za enake konkurenčne pogoje potreben horizontalni mehanizem, kot je splošni okvir upravljanja, ki zajema vsa področja sodelovanja;
42. poudarja zlasti klavzule o preprečevanju poslabšanja položaja na naslednjih področjih: (i) temeljne pravice pri delu; (ii) standardi zdravja in varnosti pri delu; (iii) pošteni delovni pogoji in standardi zaposlovanja; (iv) pravici do obveščenosti in posvetovanja na ravni podjetja in (v) prestrukturiranje;
43. meni, da morajo biti bistveni elementi predvidenega partnerstva boj proti podnebnim spremembam, zaustavitev in sprememba trenda izgube biotske raznovrstnosti, spodbujanje trajnostnega razvoja ter okolje in pomembna zdravstvena vprašanja; ugotavlja, da se je Komisija v svojem sporočilu o evropskem zelenem dogovoru zavezala, da bo spoštovanje Pariškega sporazuma bistven element vseh prihodnjih celovitih trgovinskih sporazumov;
44. poudarja, da „zaskočna klavzula“ za prihodnje ravni zaščite ne zadostuje, saj ne zagotavlja enakih konkurenčnih pogojev ali spodbud za zvišanje ravni ambicij, in meni, da bi v primeru, da EU ali Združeno kraljestvo zviša raven varstva podnebja ali okolja, druga stran morala zagotoviti, da njeni standardi in cilji zagotavljajo vsaj enako raven varstva podnebja oziroma okolja;
45. je trdno prepričan, da bi moralo Združeno kraljestvo spoštovati spreminjajoče se standarde o obdavčenju in zakonodajo o preprečevanju pranja denarja ter financiranju terorizma v okviru pravnega reda EU in na svetovni ravni, vključno z davčno preglednostjo, izmenjavo informacij o davčnih zadevah in ukrepih proti izogibanju davkom, da se zagotovi plodno medsebojno sodelovanje, ki temelji na zaupanju, in da bi moralo obravnavati razmere na svojih čezmorskih ozemljih, suverenih conah in kronskih odvisnih ozemljih ter njihovo spoštovanje meril EU za dobro upravljanje in preglednost, zlasti glede izmenjave davčnih informacij, davčne preglednosti, pravičnega obdavčenja, ukrepov proti izogibanju davkom ter standardov OECD proti eroziji davčne osnove in preusmerjanja dobička; prav tako poziva EU in Združeno kraljestvo, naj spoštujeta standarde projektne skupine za finančno ukrepanje; v zvezi z Gibraltarjem opozarja na pogajalske smernice in določbe iz osnutka pravnega besedila EU;
46. ponavlja, da je treba ohraniti visoke standarde, jasno sledljivost, visoko kakovost inšpekcijskih storitev in enake konkurenčne pogoje na področjih zdravil, medicinskih pripomočkov, varnosti in označevanja hrane, zdravja in dobrobiti živali ter rastlin ter veterinarske, sanitarne in fitosanitarne ter okoljske politike in standardov;
47. poziva Komisijo, naj zagotovi, da obstoječih in prihodnjih načel in orodij v okviru socialnih, okoljskih in podnebnih politik EU (npr. protidampinški ukrepi, evropska industrijska politika, zakonodaja o obvezni primerni skrbnosti, taksonomija EU za trajnostne dejavnosti, načelo, da se ne sme povzročiti znatna škoda, mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah, razkritja, povezana s trajnostjo, v sektorju finančnih storitev) ni mogoče izpodbijati v pravnih sporih v okviru prostotrgovinskega sporazuma med EU in Združenim kraljestvom niti v prihodnjih trgovinskih sporazumih;
Posebna sektorska vprašanja in tematsko sodelovanje
Notranji trg
48. poudarja, da je pogoj za dostop do notranjega trga EU popolno upoštevanje zakonodaje EU v zvezi z notranjim trgom;
49. poudarja, da bi morali biti bistven in nenadomestljiv del vsakega prihodnjega sporazuma, katerega namen je zagotoviti enake konkurenčne pogoje, dinamično regulativno usklajevanje in določbe, ki zagotavljajo zanesljiv nadzor trga in pomagajo pri uveljavljanju pravil za izdelke, vključno s pravili o varnosti proizvodov in sledljivosti, ter zagotavljajo pravno varnost za podjetja v EU skupaj z visoko ravnjo varstva potrošnikov v EU;
50. opozarja, da bo novi sporazum v vsakem primeru privedel do carinskih kontrol in preverjanja blaga pred vstopom na notranji trg, in vztraja, da je izredno pomembno zagotoviti, da bo blago skladno s pravili notranjega trga;
51. poudarja pomen ohranjanja tesnega in strukturiranega sodelovanja pri regulativnih in nadzornih zadevah, tako na politični kot na tehnični ravni, pri tem pa je treba spoštovati regulativni režim EU in njeno avtonomijo odločanja;
52. poudarja, da je treba zagotoviti vzajemno priznavanje kvalifikacij in diplom, in spodbuja obe strani ter zlasti strokovna telesa in organe, naj razvijejo in pripravijo dodatna skupna priporočila o priznavanju poklicnih kvalifikacij, zlasti v okviru partnerskega sveta;
Finančne storitve
53. meni, da bi moral prihodnji sporazum vključevati posebne določbe o sodelovanju med evropskimi nadzornimi organi in organi Združenega kraljestva za finančni nadzor, da bi spodbudili usklajevanje predpisov, izmenjali pomisleke pri nadzoru in primere dobre prakse ter zagotovili nemoteno raven sodelovanja in ohranili povezane kapitalske trge;
54. želi spomniti, da bodo pravice do čezmejnega opravljanja plačilnih storitev, ki temeljijo na vzajemnem priznavanju ter harmoniziranih bonitetnih pravilih in nadzorniškem zbliževanju na notranjem trgu, ob koncu prehodnega obdobja prenehale veljati med EU in Združenim kraljestvom, saj bo Združeno kraljestvo postalo tretja država; poudarja, da mora po tem dostop do finančnega trga EU temeljiti na avtonomnem okviru enakovrednosti EU; vendar želi spomniti na omejeno področje uporabe sklepov o enakovrednosti;
55. poudarja, da bo Komisija ocenila enakovrednost finančnih predpisov Združenega kraljestva in da se lahko ta enakovrednost prizna le ob polnem spoštovanju njene avtonomije odločanja in če so regulativna in nadzorna ureditev in standardi Združenega kraljestva popolnoma enakovredni tistim v EU; poziva, naj se ta ocena izvede čim prej in tako izpolni zaveza iz politične izjave; opozarja, da lahko EU kadar koli enostransko prekliče status enakovrednosti;
56. želi spomniti, da se v Združenem kraljestvu obračuna znaten znesek izvedenih finančnih instrumentov, denominiranih v eurih, kar bi lahko vplivalo na finančno stabilnost EU;
Carine
57. ugotavlja, da si Združeno kraljestvo ne namerava prizadevati za ohranitev sedanjega statusa, kar zadeva notranji trg in carinsko unijo; poudarja, da je pomembno ohraniti celovitost carinske unije in njenih postopkov, ki zagotavljajo varnost in zaščito potrošnikov in gospodarskih interesov EU in podjetij EU; poudarja, da je treba več vlagati v objekte za carinske kontrole na skupnih tranzitnih točkah na skupnih mejah ter v vzajemno usklajevanje in izmenjavo informacij ter predvideti možnost stalnega urada EU na Severnem Irskem, ki bi se ukvarjal s skladnostjo s carinskimi predpisi;
58. poudarja, da bi bilo treba v okviru prihodnjega sporazuma vzpostaviti celovite mehanizme za carinsko sodelovanje, ki bodo olajšali čezmejno trgovanje, ter mehanizme za sodelovanje med carinskimi organi in organi za tržni nadzor; poleg tega poziva EU in Združeno kraljestvo, naj si po potrebi in kjer je to primerno prizadevata za poenostavitev zahtev in formalnosti carinskega postopka za trgovce ali gospodarske subjekte, tudi za MSP;
59. poudarja, da bi se morali EU in Združeno kraljestvo prizadevati za ohranitev visoke ravni konvergence carinske zakonodaje in praks, s čimer bi zagotovili učinkovite carinske kontrole in kliring, izvrševanje carinske zakonodaje ter zaščito finančnih interesov obeh strani z zmogljivostjo za izterjavo neupravičenih davkov in dajatev, ter uvesti zaščitne ukrepe za sistematične kršitve veljavne carinske zakonodaje;
60. poudarja, da je zelo zaželeno, da bi Združeno kraljestvo ohranilo sedanjo klasifikacijo proizvodov, ki temelji na integrirani tarifi Evropskih skupnosti (TARIC), saj bi to poenostavilo postopke in zmanjšalo regulativno breme;
Potrošniška politika
61. poudarja, da morata pogodbenici prihodnjega sporazuma v vsakem primeru ohraniti veljavne standarde EU za varstvo potrošnikov in pravice državljanov v skladu s pravnim redom EU; meni, da bi moral sporazum potrošnikom iz EU zagotavljati dodano vrednost, tako da bi nudil najboljši okvir za varstvo pravic potrošnikov in izvrševanje obveznosti trgovcev;
62. meni, da je izjemno pomembno zagotoviti varnost proizvodov, uvoženih iz Združenega kraljestva, na način, da bodo ustrezali standardom EU;
63. poudarja, da je za odpravo netarifnih ovir in uresničitev ciljev v javnem interesu pomembno regulativno in upravno sodelovanje in, kadar je to ustrezno in primerno, parlamentarni nadzor in klavzule o prepovedi poslabšanja, da bi zaščitili interese potrošnikov EU ter med drugim zagotovili varno in zanesljivo spletno okolje za potrošnike in podjetja ter se borili proti nepoštenim trgovinskim praksam;
Ribištvo
64. ponovno poudarja, da EU in Združeno kraljestvo ne moreta skleniti celovitega sporazuma, če ta ne bo vključeval celovitega, uravnoteženega in dolgoročnega sporazuma o ribolovu in zadevah, povezanih z njim, ki bo zagotavljal, da bosta obe strani lahko še naprej pod optimalnimi pogoji dostopali do zadevnih voda, virov in trgov ter opravljali obstoječe ribolovne dejavnosti;
65. opozarja, da bo največja obojestranska korist dosežena z zaščito skupnih ekosistemov in trajnostnim upravljanjem njihovega izkoriščanja, ob spoštovanju obstoječega vzajemnega dostopa do voda in ribolovnih virov, z namenom ohraniti obstoječe ribolovne dejavnosti, pri tem pa je treba določiti skupna, skladna, jasna ter stabilna načela in pravila, ki bodo omogočala vzajemni prost dostop proizvodov iz ribištva in ribogojstva na trge, ne da bi pri tem nastale gospodarske ali družbene napetosti zaradi neuravnotežene konkurence; vztraja, da je potreben splošen okvir upravljanja, da bo ob vsaki kršitvi določb o vzajemnem dostopu do voda in virov mogoče uvesti sankcije, vključno z opustitvijo preferencialnih tarif za blago iz Združenega kraljestva na trgu EU;
66. poudarja, da je treba v sporazum vključiti porazdelitev kvot, ki se trenutno uporabljajo za staleže, ki si jih bosta obe strani delili v prilogi FISH-2 (dodelitev ribolovnih možnosti) v skladu z veljavnim načelom relativne stabilnosti;
67. poziva strani, naj ohranita obstoječe deleže kvot in stabilno ter stalno porazdelitev ribolovnih pravic; poudarja pomen dolgoročnega upravljanja virov, ki bo temeljilo na spoštovanju načel skupne ribiške politike, kot so največji trajnostni donos in tehnični ukrepi, instrumenti regionalnega upravljanja, na primer večletni načrti za Severno morje in zahodne vode, ter okvirna direktiva o morski strategiji, ki so doslej prispevala k izboljšanju stanja ribjih staležev, od česar so imele korist tako flote držav članic EU kot tudi Združenega kraljestva;
68. poudarja, da mora sporazum zagotoviti, da bodo tehnični ukrepi ali zaščitena morska območja vzajemni, nediskriminatorni in sorazmerni ter ne bodo pomenili dejanske izključitve plovil EU iz voda Združenega kraljestva; vztraja, da sporazum ne sme voditi k zniževanju okoljskih in socialnih standardov EU;
69. poziva Komisijo, naj vključi določbe o preprečevanju nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova v vodah EU in Združenega kraljestva ter boju proti njem;
70. vztraja, da je treba imeti ustrezne mehanizme za sodelovanje in posvetovanje, skupni znanstveni pristop in jamstva, da bo Združeno kraljestvo še naprej prispevalo k zbiranju podatkov in znanstvenemu ocenjevanju ribjih staležev, kar bo osnova za prihodnje odločitve o skupnem upravljanju ribištva v vseh skupnih morskih bazenih; poziva EU in Združeno kraljestvo, naj še naprej dejavno in lojalno sodelujeta pri nadzoru ribolova in boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu;
Pravice državljanov in prost pretok oseb
71. z obžalovanjem ugotavlja, da je Združeno kraljestvo sklenilo odpraviti načelo prostega gibanja oseb med EU in Združenim kraljestvom po prehodnem obdobju; poudarja, da mora prihodnje partnerstvo vključevati ambiciozno zastavljene določbe o gibanju oseb, ki bodo temeljile na popolni vzajemnosti in nediskriminaciji med državami članicami; ponavlja, da mora biti dostop Združenega kraljestva do notranjega trga sorazmeren z obveznostmi, sprejetimi za olajšanje mobilnosti ljudi; poudarja, da ureditev za prečkanje meje ne bi smela ustvariti večjih upravnih ali finančnih preprek;
72. poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti potrebam otrok iz mešanih družin, v katerih je le eden od staršev državljan EU, in uvesti ustrezne pravne mehanizme, s katerimi bo mogoče reševati spore med starši, na primer pri razvezi;
73. meni, da bi morali sporazumi o mobilnosti, vključno s potovanji brez vizumov za kratkoročno bivanje, temeljiti na nediskriminaciji med državami članicami EU in popolni vzajemnosti ter bi morali vključevati pravni red EU na področju mobilnosti in pravila o napotitvi delavcev in ter o usklajevanju sistemov socialne varnosti;
74. meni, da bi morala biti nadaljnja kodifikacija državljanskih pravic s pravno zavezujočimi določbami neločljiv sestavni del prihodnega sporazuma med EU in Združenim kraljestvom; meni, da mora to vključevati položaj čezmejnih delavcev, ki jim je treba zagotoviti svobodo gibanja na podlagi nediskriminacije in vzajemnosti; poziva k razmisleku o boljši ureditvi pogojev za vstop in prebivanje za namene raziskovanja, študija, usposabljanja, prostovoljnega dela, programov izmenjave učencev ali izobraževalnih projektov, dela varušk au pair in prostovoljnega dela v evropski solidarnostni enoti, ki bi morali biti vključeni v prihodnji sporazum in ne bi smeli biti prepuščeni nacionalni ureditvi; poudarja, da je pandemija COVID-19 opozorila, da so ključni sektorji v Združenem kraljestvu, na primer javno zdravstvo in kmetijstvo, odvisni od delavcev iz EU, tudi sezonskih;
Usklajevanje dela, mobilnosti in socialne varnosti
75. obžaluje, da vlada Združenega kraljestva še ni izpolnila svoje zaveze glede izvrševanja novega zakona o zaposlovanju, in poziva Združeno kraljestvo, naj to stori pred koncem prehodnega obdobja; v zvezi s tem se sklicuje zlasti na nedavno sprejete zakonodajne akte EU, katerih roki za prenos so v prehodnem obdobju; poudarja, da je izjemno pomembno preprečiti morebitne vrzeli, ko pravice delavcev ne bi bile zaščitene niti z veljavnim pravom EU niti z zakonom Združenega kraljestva o zaposlovanju;
76. opozarja na pomen ohranjanja vseh razsežnosti obstoječih in prihodnjih pravic socialnega varstva prizadetih oseb; poziva pogajalce o sporazumu, naj dajo prednost pravicam državljanov na področju vseh vrst usklajevanja sistemov socialne varnosti in naj poskrbijo za neprekinjeno izvrševanje določb o usklajevanju socialne varnosti v vseh poglavjih;
77. vseeno obžaluje, da ni posebnih določb o nadomestilih za brezposelnost za čezmejne in obmejne delavce, in zato spodbuja EU in Združeno kraljestvo, naj preučita ustrezne določbe, ki zadevajo nadomestila za brezposelnost za čezmejne in obmejne delavce;
78. poudarja pomen dinamičnega sporazuma o usklajevanju sistemov socialne varnosti; poudarja, da morajo določbe končnega sporazuma o mobilnosti oseb v skladu s politično izjavo vključevati sorazmerne in močne pravice v zvezi z usklajevanjem sistemov socialne varnosti;
Varstvo podatkov
79. poudarja pomen varstva podatkov kot temeljne pravice in ključnega dejavnika, ki omogoča digitalno gospodarstvo; opozarja, da mora Komisija v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije, da bi lahko okvir Združenega kraljestva za varstvo podatkov razglasila za primernega, dokazati, da Združeno kraljestvo zagotavlja raven varstva, ki je „v bistvenem enaka“ ravni, ki jo zagotavlja pravni okvir EU, tudi kar zadeva nadaljnje prenose tretjim državam;
80. opozarja, da je v zakonu Združenega kraljestva o varstvu podatkov predvidena splošna in široka izjema pri načelih varstva podatkov in pravicah posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, če se osebni podatki obdelujejo za namene priseljevanja; je zaskrbljen, ker posamezniki, ki niso državljani Združenega kraljestva, pri obdelavi podatkov v skladu s to izjemo niso zaščiteni na enak način kot državljani Združenega kraljestva in bi to bilo v nasprotju z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta(15); poleg tega meni, da pravni okvir Združenega kraljestva za hrambo elektronskih telekomunikacijskih podatkov po razlagi Sodišča Evropske unije ne izpolnjuje pogojev pravnega reda EU s tega področja, in zato trenutno ne izpolnjuje pogojev primernosti;
81. poudarja in podpira prihodnje partnerstvo, ki bo temeljilo na zavezanosti spoštovanju temeljnih pravic, vključno z ustreznim varstvom osebnih podatkov, ki je nujen pogoj za predvideno sodelovanje, in s samodejnim prenehanjem veljavnosti sporazuma o kazenskem pregonu, če bi Združeno kraljestvo razveljavilo nacionalno pravo, ki uveljavlja EKČP; poziva Komisijo, naj nameni posebno pozornost pravnemu okviru Združenega kraljestva, ko bo ocenjevala njegovo ustreznost po pravu EU; se zavzema za upoštevanje sodne prakse Sodišča Evropske unije na tem področju, kot je zadeva Schrems, pa tudi sodne prakse v zvezi z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah;
82. meni, da če se Združeno kraljestvo ne bo izrecno zavezalo izvajanju Evropske konvencije o človekovih pravicah in ne bo sprejelo vloge Sodišča EU, ne bo mogoče doseči dogovora o pravosodnem in policijskem sodelovanju v kazenskih zadevah; obžaluje, da je Združeno kraljestvo doslej zavračalo zagotavljanje zanesljivih jamstev v zvezi s temeljnimi pravicami in individualnimi svoboščinami ter je vztrajalo pri zmanjševanju sedanjih standardov in odstopanju od dogovorjenih mehanizmov za varstvo podatkov, vključno z uporabo množičnega nadzora;
83. poziva Komisijo, naj pri ocenjevanju ustreznosti pravnega okvira Združenega kraljestva, kar zadeva raven zaščite osebnih podatkov, upošteva omenjene elemente in poskrbi, da bo rešilo težave, opredeljene v tej resoluciji, še preden bo v skladu z zakonodajo EU, kot jo razlaga Sodišče EU, razglasila, da je britanski zakon o varstvu podatkov ustrezen; poziva Komisijo, naj se posvetuje tudi z Evropskim odborom za varstvo podatkov in Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov;
Varnost, preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah
84. ponovno poudarja, da bi bilo treba doseči viden napredek na področju varnosti, preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, da bi omogočili dogovor o celovitem in učinkovitem sodelovanju, ki bi koristil varnosti državljanov EU in Združenega kraljestva;
85. odločno nasprotuje zahtevi Združenega kraljestva, da bi dobilo neposreden dostop do podatkov v informacijskih sistemih EU na področju pravosodja in notranjih zadev; v zvezi s tem znova poudarja, da Združeno kraljestvo kot neschengenska tretja država ne more neposredno dostopati do podatkov v informacijskih sistemih EU; opozarja, da bi morali za izmenjavo informacij z Združenim kraljestvom, vključno z osebnimi podatki, veljati strogi pogoji glede varnosti, revizije in nadzora, med drugim enakovredna raven varstva osebnih podatkov, kot jo zagotavlja zakonodaja Unije;
86. poudarja, da zakonodaja schengenskega informacijskega sistema (SIS) izrecno prepoveduje dostop tretjih držav do sistema in da Združeno kraljestvo kot tretja država ne more imeti dostopa do SIS; opozarja, da je Svet 5. marca 2020 izdal sklop priporočil, ki obravnavajo resne kršitve Združenega kraljestva pri uporabi SIS in da na podlagi odgovora Združenega kraljestva ni pričakovati, da bo ta priporočila spoštovalo, kar je v nasprotju s pravom EU ; meni, da bi moralo prihodnje sodelovanje med EU in Združenim kraljestvom na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter pravosodnega sodelovanja temeljiti na vzajemnem zaupanju; poudarja, da je takšno sodelovanje mogoče doseči le, če se vzpostavijo stroga pravila o varstvu podatkov in zanesljivi mehanizmi izvajanja;
87. poudarja, da se je samodejna izmenjava podatkov o DNK z Združenim kraljestvom v skladu s prümskim okvirom začela šele leta 2019 in da namerava Svet odločati o sprejetju izvedbenega sklepa, ki bo Združenemu kraljestvu omogočil, da sodeluje tudi pri samodejni izmenjavi podatkov o prstnih odtisih; v zvezi s tem poudarja, da je Parlament v posebnem posvetovalnem postopku za akte nekdanjega tretjega stebra 13. maja 2020 zavrnil osnutek sklepa Sveta zaradi pomislekov glede popolne vzajemnosti izmenjave podatkov o prstnih odtisih, glede jamstev o varstvu podatkov in tudi glede zelo kratkega obdobja uporabe; poziva Svet, naj skrbno preuči argumente Parlamenta za zavrnitev; opominja pogajalce, da bodo sklepi Sveta, ki dovoljujejo samodejno izmenjavo teh podatkov, če bodo sprejeti, ob izteku prehodnega obdobja prenehali veljati; poudarja, da se je treba pravočasno dogovoriti o novi ureditvi, ki bo veljala v prihodnjih odnosih, saj je izmenjava podatkov pomembna v boju proti hudemu in organiziranemu čezmejnemu kriminalu in terorizmu;
88. je zaskrbljen, ker pogajalski mandat Združenega kraljestva na številnih področjih pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah ni dovolj ambiciozen; je prepričan, da bi EU in Združeno kraljestvo lahko poiskala rešitev, ki bi omogočila bolj ambiciozno sodelovanje, kot ga predvideva konvencija Sveta Evrope o izročitvi;
Migracije, azil in upravljanje meja
89. poudarja, da se je treba dogovoriti o pogojih za sodelovanje na področju migracij oseb, ki niso državljani nobene od pogajalskih strani, pri tem pa spoštovati temeljne pravice, človeško dostojanstvo in upoštevati, da je treba zaščititi najbolj ranljive; znova poziva, da je treba pri tem sodelovanju določiti vsaj ureditev, ki bo olajšala varne in zakonite poti do mednarodne zaščite, med drugim z združitvijo družine;
90. poudarja, da morata strani tesno sodelovati, da se bosta lahko borili proti tihotapljenju ljudi in trgovini z njimi, v skladu z mednarodnim pravom, ki se bo tudi v prihodnje uporabljalo za meje med EU in Združenim kraljestvom;
91. vztraja, da Združeno kraljestvo ne more prosto izbirati elementov pravnega reda EU na področju azila in migracij, ki jih želi obdržati;
92. ponovno poudarja, da je treba sprejeti načrt o združitvi družine, ki bo začel veljati na koncu prehodnega obdobja;
93. parlament kot del tega načrta in tudi bolj na splošno opozarja pogajalca, da morata EU in Združeno kraljestvo zaščititi vse otroke na svojem ozemlju v skladu s Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989 (konvencija poziva države članice, naj se po tem, ko bo Združeno kraljestvo podalo konkretne predloge, Komisiji podeli mandat za pogajanja o načrtu za združitev družine prosilcev za azil);
94. poudarja, da mora imeti EU usklajen pristop do vseh teh vprašanj, saj bi utegnili imeti dvostranski dogovori med Združenim kraljestvom in posameznimi državami članicami o vprašanjih, kot so združitev družine prosilcev za azil in beguncev, premestitev in ponovni sprejem, negativne posledice za usklajenost politike EU na področju azila in migracij; poziva EU in Združeno kraljestvo, naj si prizadevata za uravnotežen in konstruktiven pristop v vseh teh zadevah;
Preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma
95. poziva EU in Združeno kraljestvo, naj v sporazum o prihodnjem partnerstvu vključita določbe o politiki preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, vključno z mehanizmom za izmenjavo informacij; želi spomniti, da sta se EU in Združeno kraljestvo v politični izjavi zavezala, da bosta nadgradila standarde projektne skupine za finančno ukrepanje glede preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v zvezi s preglednostjo dejanskega lastništva in da bosta ukinila anonimnost pri uporabi virtualnih valut, tudi s kontrolami primerne skrbnosti strank;
96. poziva EU in Združeno kraljestvo, naj v novi sporazum o partnerstvu vključita specifične določbe o nadzoru nad finančnimi in nefinančnimi pooblaščenimi subjekti znotraj okvira preprečevanja pranja denarja;
Davčne zadeve
97. poziva EU in Združeno kraljestvo, naj prednost namenita usklajenemu boju proti davčnim utajam in izogibanju davkom; poziva ju, naj obravnavata škodljive davčne prakse z izvajanjem aktov o sodelovanju v okviru kodeksa ravnanja EU na področju podjetniškega obdavčevanja; je seznanjen, da je Združeno kraljestvo na osnovi kazalnikov Komisije, ki opredeljujejo države, kjer je izogibanje davkom za podjetja lažje, uvrščeno visoko; poziva, da se v prihodnjem sporazumu tu vprašanje posebej obravnava; je seznanjen, da bo Združeno kraljestvo ob koncu prehodnega obdobja obravnavano kot tretja država in ga bo morala skupina za kodeks ravnanja za obdavčitev podjetij preveriti v skladu z merili, ki se uporabljajo za nekooperativne jurisdikcije s seznama EU; poziva strani, naj polno upravno sodelujeta, da bi zagotovili skladnost z zakonodajo o DDV ter z zaščito in izterjavo prihodkov iz naslova DDV;
Boj proti podnebnim spremembam in varstvo okolja
98. meni, da bi se moralo Združeno kraljestvo v celoti uskladiti s sedanjim in prihodnjim okvirom podnebne politike EU, vključno s spremenjenimi cilji za leti 2030 in 2040 ter začrtanimi usmeritvami za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050;
99. meni, da bi moralo Združeno kraljestvo uvesti sistem za oblikovanje cen ogljika, ki bi imel vsaj enako področje uporabe in enako učinkovitost, kot je določeno v sistemu EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), in bi moralo ob izteku prehodnega obdobja začeti uporabljati ista načela glede uporabe zunanjih dobropisov; nadalje meni, da če bi Združeno kraljestvo zaprosilo, da bi bil njegov sistem za trgovanje z emisijami povezan z EU ETS, bi morala za obravnavo te zahteve veljati naslednja dva pogoja: sistem Združenega kraljestva za trgovanje z emisijami ne bi smel ogroziti celovitosti EU ETS, zlasti ravnovesja med pravicami in obveznostmi, ter bi moral slediti stalnemu povečevanju področja uporabe in učinkovitosti EU ETS; poudarja, da bi bilo treba že pred glasovanjem Parlamenta o tem, ali odobri osnutek sporazuma, vzpostaviti sistem določanja cen ogljika;
100. poudarja, da je treba v Združenem kraljestvu poleg sprejetja skupnih standardov in ciljev poskrbeti za ustrezno spremljanje in ocenjevanje kakovosti zraka in vode; poudarja tudi, kako pomembno je, da Združeno kraljestvo izvaja in uveljavlja omejitve emisij in druge določbe iz Direktive (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta(16) ter se dinamično uskladi z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta(17), vključno s posodobitvami referenčnih dokumentov o najboljših razpoložljivih tehnikah;
Javno zdravje
101. poudarja, da bo moralo Združeno kraljestvo, če želi biti uvrščeno na seznam držav, ki jim je dovoljeno v EU izvažati blago, za katero se uporabljajo sanitarni in fitosanitarni ukrepi, v celoti izpolnjevati zahteve EU za to blago, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodnimi postopki; poleg tega poudarja, da je treba v celoti spoštovati pravila o poreklu za živila in da je treba opredeliti jasna pravila v zvezi s predelavo živil v Združenem kraljestvu, da se prepreči izogibanje zahtevam EU, zlasti v okviru morebitnih prostotrgovinskih sporazumov med Združenim kraljestvom in drugimi državami;
102. poudarja, da bo moralo Združeno kraljestvo spoštovati zakonodajo EU o gensko spremenjenih organizmih in fitofarmacevtskih sredstvih; meni, da bi morali obe strani zmanjšati uporabo pesticidov in tveganj, ki so povezana z njimi; zato poudarja, da si morata obe prizadevati za omejitev uporabe antibiotikov v živinoreji, še naprej prepovedovati njihovo uporabo za pospeševanje rasti in zmanjšati neustrezno ali nepotrebno uporabo v humani medicini;
103. poudarja, kako pomembno je preprečiti pomanjkanje zdravil in medicinskih pripomočkov; poziva državne organe in deležnike, naj zagotovijo, da se proces prerazporeditve nacionalno odobrenih zdravil zaključi do izteka prehodnega obdobja; zato poziva EU in Združeno kraljestvo, naj dolgoročno sodelujeta pri preprečevanju in odkrivanju obstoječih in nastajajočih groženj za zdravstveno varnost ter pri pripravljenosti in odzivanju nanje; v zvezi s tem poziva k stalnemu sodelovanju med njima, da bi se učinkovito borila proti pandemiji COVID-19; meni, da lahko druga stran sprejme enostranske ukrepe za varovanje javnega zdravja, če ena od strani ne sprejme ustreznih ukrepov za obravnavanje nevarnosti za zdravje;
104. poudarja, kako pomembno je ohraniti zakonodajo EU o zdravilih, medicinskih pripomočkih in varnosti kemikalij, tudi endokrinih motilcev, ob tem pa zagotoviti nemoteno dobavo zdravil in medicinskih pripomočkov; poudarja, da bi za podjetja iz Združenega kraljestva morale v vsakem primeru veljati enake obveznosti kot za podjetja zunaj Evropskega gospodarskega prostora; poleg tega poudarja, da je treba določiti stroge pogoje za sanitarne in fitosanitarne ukrepe, ki bodo presegali dogovor v Svetovni trgovinski organizaciji, da bi notranji trg EU, zlasti pa potrošnike, zaščitili pred morebitnimi tveganji zaradi uvoza proizvodov iz Združenega kraljestva in izvoza vanj;
Prevoz
105. poudarja, da bi moralo predvideno partnerstvo na osnovi tesnih gospodarskih vezi in skupnih interesov zagotavljati stalno in neovirano povezljivost za vse načine prevoza, za katere velja vzajemnost, ter enake konkurenčne pogoje, zlasti v zvezi s socialnimi, zaposlitvenimi in okoljskimi standardi; opozarja, da bi moralo upoštevati tudi poseben položaj predora pod Rokavskim prelivom, zlasti kar zadeva varnostno ureditev in dovoljenja;
106. meni, da bi bilo treba v prihodnjem sodelovanju z Združenim kraljestvom predvideti prometne projekte v skupnem interesu in spodbujati dobre pogoje za čezmejno trgovino in poslovanje, zlasti za olajšave in pomoč malim in srednjim podjetjem pri izogibanju dodatnim upravnim bremenom;
107. meni, da je treba predvideti sodelovanje Združenega kraljestva v čezmejnih raziskovalnih in razvojnih programih EU, povezanih s prometom;
108. opozarja, da je pomembno, da je Komisija med pogajanji edini pogajalec EU in da države članice ne začnejo dvostranskih pogajanj; vseeno jo poziva, naj zastopa interese prav vsake države članice in da se ti vključijo v končni celoviti sporazum;
109. poudarja, da bi morale pravice in privilegiji vključevati obveznosti in da bi morala raven dostopa do notranjega trga EU v celoti ustrezati ravni regulativnega zbliževanja in zavez, dogovorjenih v zvezi z zagotavljanjem enakih pogojev za odprto in pošteno konkurenco na osnovi minimalnih skupnih standardov, ki se uporabljajo v EU;
110. spominja, da je letalstvo edina oblika prometa, ki v Svetovni trgovinski organizaciji nima nobenega pravnega varovala za primer, da pred iztekom prehodnega obdobja ne bo dosežen dogovor;
111. meni, da bi moralo predvideno partnerstvo vključevati ambiciozen celovit sporazum o zračnem prometu, ki bo varoval strateške interese EU in vseboval ustrezne določbe o tržnem dostopu, naložbah ter operativni in trgovinski prilagodljivosti (npr. skupnimi leti z izbranimi partnerji) ob spoštovanju uravnoteženih pravic in obveznosti, omogočal pa bo tudi tesno sodelovanje pri varnosti v letalstvu in upravljanju zračnega prometa;
112. poudarja, da bi moralo biti morebitno podeljevanje nekaterih elementov tako imenovane pete svoboščine (pravica do zračnega prometa) omejeno po obsegu in uravnoteženo z ustreznimi obveznostmi v interesu EU;
113. ugotavlja, da obstoječi okvir evropske konference ministrov za promet, ki predvideva le omejeno število dovoljenj, glede na količino tovora, ki se prepelje po cestah med EU in Združenim kraljestvom, ni primeren za odnose med tema dvema stranema; zato poudarja, da je treba sprejeti ustrezne ukrepe, da bi preprečili grožnje javnemu redu ter motnje v cestnem tovornem in avtobusnem potniškem prometu; v zvezi s tem še opozarja, da je treba izboljšati direktne pomorske povezave iz Irske na celino, da se zmanjša odvisnost od Združenega kraljestva kot „zemeljskega mostu“;
114. poudarja, da prevozniki iz Združenega kraljestva v cestnem tovornem prometu ne morejo uživati enakih pravic in ugodnosti kot prevozniki iz EU;
115. meni, da bi moralo predvideno partnerstvo zajemati pravico do tranzita vozil s tovorom ali brez njega z ozemlja ene od pogodbenic in nazaj prek ozemlja druge pogodbenice;
116. meni, da bi moralo prihodnje partnerstvo predvidevati enake pogoje na področjih, kot so zlasti delovni čas ter čas vožnje in počitka, napotitev voznikov, tahografi, teža in velikost vozil, kombinirani prevoz in usposabljanje osebja, pa tudi posebne določbe za zagotavljanje primerljive ravni zaščite prevoznikov in voznikov;
117. poziva, da se prednost nameni tekočemu poteku pomorske trgovine med EU in Združenim kraljestvom ter prostemu gibanju potnikov, pomorščakov ter osebja na morju in na kopnem; v zvezi s tem poudarja, da morata EU in Združeno kraljestvo uvesti ustrezne mejne in carinske sisteme, da ne bo prihajalo do zamud in motenj;
Kultura in izobraževanje
118. meni, da je treba v sporazumu pojasniti, da bo podpiral kulturno in jezikovno raznolikost v skladu s Konvencijo Unesca o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov;
119. pozdravlja jasno izjavo v pogajalskih smernicah, da bi morali prihodnji odnosi med EU in Združenim kraljestvom vključevati tudi dialog in izmenjave na področju izobraževanja in kulture; poziva Komisijo, naj v pogajanjih o ustreznih določbah o mobilnosti upošteva posebno naravo kulturnega sektorja; je poleg tega zaskrbljen, da določbe o vstopu in začasnem bivanju fizičnih oseb iz poslovnih razlogov v osnutku sporazuma, ki ga je objavila Komisija, ne izpolnjujejo potreb kulturnega in ustvarjalnega sektorja ter bi utegnile ovirati kulturno izmenjavo;
120. brez zadržkov podpira jasnost pogajalskih smernic, da je treba avdiovizualne storitve izključiti iz področja uporabe gospodarskega partnerstva, in poziva Komisijo, naj bo še naprej neomajna v svojem stališču;
121. poudarja, da bo dostop do trga za avdiovizualne storitve v Uniji mogoč samo, če se bo Direktiva 2010/13/EU Evropskega sveta in Parlamenta(18) v celoti izvajala, da bosta obe strani dobili enake pravice do ponovnega oddajanja; opozarja, da se bo po koncu prehodnega obdobja vsebina, ki izvira iz Združenega kraljestva, še naprej uvrščala med „evropska dela“, če bodo dela, ki izvirajo iz držav nečlanic in držav zunaj EGP, ki so pogodbenice Konvencije Sveta Evrope o čezmejni televiziji, vključena v kvoto vsebin „evropskih del“;
122. pozdravlja vključitev vprašanj, ki se nanašajo na vračilo oziroma povrnitev nezakonito odstranjenih predmetov kulturne dediščine državam njihovega izvora; ponavlja, kako pomembno je nadaljnje sodelovanje z Združenim kraljestvom na tem področju;
Finančno upravljanje in okvir za nadzor
123. poziva, da je treba zagotoviti in spoštovati pravice dostopa služb Komisije, Evropskega računskega sodišča, Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), Evropskega javnega tožilstva ter pravice Evropskega parlamenta do nadzora; opozarja, da je treba Sodišče Evropske unije sprejeti kot pristojno sodišče v primerih, ko gre za spoštovanje in razlago prava EU;
Sodelovanje v programih Unije
124. priporoča, da Komisija posebno pozornost nameni veljavnim načelom in pogojem, ki se nanašajo tako na sodelovanje v programih Unije kot na horizontalne ureditve in upravljanje, in sicer:
(a)
sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi bo zagotovila, da bo v splošna načela in pogoje, ki bodo v okviru predvidenega partnerstva sprejeti v zvezi z udeležbo v programih EU, vključena zahteva, da mora Združeno kraljestvo pošteno in ustrezno finančno prispevati k vsem programom, pri katerih sodeluje, tako v smislu prispevkov za udeležbo kot prispevkov k stroškom delovanja;
(b)
poskrbi, da bo splošno pravilo za sodelovanje Združenega kraljestva v programih takšno, kot so običajni pogoji za tretje države, in da bo veljalo za celotno obdobje izvajanja programa in za vse njegove dele, razen kadar je delno sodelovanje upravičeno iz razlogov, kot je zaupnost; udeležencem v programih EU, ki imajo sedež v EU, zagotovi predvidljivost in stabilnost v smislu proračunskih sredstev, ki jih bodo prejeli;
(c)
zagotovi, da sodelovanje Združenega kraljestva v programih EU ne bo pomenilo neto prenosa sredstev iz proračuna EU v Združeno kraljestvo in da bo imela EU možnost enostransko ustaviti ali prekiniti sodelovanje Združenega kraljestva v kateremkoli programu, če pogoji za sodelovanje ne bodo izpolnjeni ali če Združeno kraljestvo ne bo poravnalo finančnega prispevka;
(d)
poskrbi, da bodo v sporazumu z Združenim kraljestvom predvideni ustrezni ukrepi za boj proti finančnim nepravilnostim, goljufijam, pranju denarja in drugim kaznivim dejanjem, ki škodijo finančnim interesom Unije, ter zagotovi zaščito finančnih interesov EU;
125. meni, da je zlasti pomembno, da Združeno kraljestvo v skladu s splošnimi načeli za tretje države sodeluje v čezmejnih, kulturnih, razvojnih, izobraževalnih in raziskovalnih programih Unije, kot so Erasmus+, Ustvarjalna Evropa, Obzorje, Evropski raziskovalni svet, program LIFE, vseevropsko prometno omrežje (TEN-T), instrument za povezovanje Evrope, enotno evropsko nebo in Interreg, skupnih tehnoloških pobudah, kot so Čisto nebo I in II, SESAR, ERIC, Galileo, Copernicus, skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev (EGNOS) ter podporni okvir za nadzor in spremljanje v vesolju, pa tudi v javno-zasebnih partnerstvih;
126. pričakuje, da bo sporazum opredelil odnos Združenega kraljestva do Euratoma in projekta ITER, pa tudi posledice izstopa za sredstva in obveznosti; pričakuje, da bo Združeno kraljestvo še naprej spoštovalo najvišje standarde na področju jedrske varnosti, varnosti in zaščite pred sevanjem;
127. dodaja, da bi moralo Združeno kraljestvo, če želi sodelovati na notranjem trgu, prispevati h kohezijskim skladom za obdobje 2021–2027 po modelu, ki se uporablja za države EGP;
128. meni, da bi bilo treba v novem sporazumu upoštevati potrebe regij EU, ki jih je prizadel izstop Združenega kraljestva iz EU;
129. poudarja, da je bistvenega pomena, da program PEACE še naprej deluje na Severnem Irskem in v obmejnih regijah Irske, pri čemer bi ga avtonomno upravljal Organ za posebne programe EU;
130. meni, da bi bilo treba pri vprašanjih vzajemnega interesa nadaljevati sodelovanje med najbolj oddaljenimi regijami EU ter čezmorskimi državami in ozemlji na eni strani ter čezmorskimi ozemlji Združenega kraljestva na drugi strani, zlasti v karibskih in pacifiških državah; poziva, naj se po potrebi sprejmejo posebne določbe, ki bodo omogočile prihodnje skupne projekte v okviru Evropskega razvojnega sklada in kohezijskih skladov; meni, da je treba ohraniti ustrezno raven podpore za preostale čezmorske države in ozemlja;
131. poudarja, da je Solidarnostni sklad Evropske unije z zagotavljanjem finančnih sredstev v proračunu EU konkreten izraz solidarnosti, kadar resne posledice, med drugim za gospodarstvo, prizadenejo eno ali več regij EU ali državo, ki je zaprosila za pristop;
132. poudarja, da je treba sodelovanje v programih vezati na usklajevanje s povezanimi politikami, na primer podnebno ali kibernetsko politiko;
133. meni, da bi bil sporazum o sodelovanju na področju energije, ki bi bil v skladu s splošnim sporazumom o prihodnjih odnosih in bi temeljil na učinkovitem upravljanju in enakih konkurenčnih pogojih, v interesu obeh strani;
134. poudarja, da je treba, če želimo po izstopu Združenega kraljestva poskrbeti za neprekinjeno delovanje enotnega trga električne energije na irskem otoku, na Severnem Irskem še naprej izvajati pravni red EU na področju energetike;
135. meni, da bi lahko bilo Združeno kraljestvo še naprej pomemben partner pri vesoljski politiki EU, in poudarja, da je treba v pogajanjih obravnavati njegov dostop do vesoljskega programa EU v prihodnosti, pri tem pa obvarovati interese EU in ravnati v skladu z veljavnim pravnim okvirom za sodelovanje tretjih držav v vesoljskem programu EU;
Intelektualna lastnina
136. poudarja, da bi moral predvideni sporazum vsebovati odločne in izvršljive ukrepe, ki zajemajo priznavanje in visoko raven zaščite geografskih oznak ter varstva pravic intelektualne lastnine, kot so avtorske pravice in sorodne pravice, blagovne znamke in industrijski modeli, patenti in poslovne skrivnosti, na podlagi sedanjega in prihodnjega pravnega okvira EU, ne da bi to ogrozilo dostop do cenovno dostopnih zdravil, kot so generiki; meni, da bi moral omogočati tudi tesno dvostransko sodelovanje med Uradom Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) in uradi za intelektualno lastnino v Združenem kraljestvu;
Pravo gospodarskih družb
137. ugotavlja, da je, če želimo preprečiti zniževanje standardov in poskrbeti za legitimnost pravnih procesov v Združenem kraljestvu in EU, zaželeno, da predvideni sporazum vključuje minimalne skupne standarde za vzpostavitev in izvajanje operacij, zaščito delničarjev, upnikov in zaposlenih, pravila o poročanju družb in reviziji ter preglednosti, pa tudi vzajemno priznavanje sodnih odločb v zvezi s prestrukturiranjem in stečajem oziroma plačilno nesposobnostjo;
Sodelovanje na področju civilnega pravosodja, tudi v družinskih zadevah
138. poudarja, da je pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah izjemno pomembno, če želimo v prihodnosti omogočiti trgovino in poslovno sodelovanje med državljani in podjetji ter zagotoviti gotovost in poskrbeti za zadostno zaščito podpisnic pri čezmejnih transakcijah in drugih dejavnostih; meni, da bi bilo treba v ta namen natančno preučiti, ali bi bila luganska konvencija primerna rešitev, ki bi EU omogočila, da ohrani splošno uravnoteženost odnosov s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, ali pa bi bila primernejša nova rešitev, ki bi lahko zagotovila „dinamično usklajevanje“ med obema stranema.
139. poudarja, da bi bilo treba v predvidenem sporazumu poiskati smiselno in celovito rešitev zlasti glede zakonske in starševske odgovornosti ter drugih družinskih zadev; v zvezi s tem ugotavlja, da bi morale vse vzajemne določbe o izvrševanju v zvezi z družinskimi zadevami v predvidenem sporazumu temeljiti ne le na načelu vzajemnega zaupanja pravosodnih sistemov, pač pa tudi na nekaterih ustavnih jamstvih in skupnih standardih na področju temeljnih pravic;
Razvojno sodelovanje in humanitarna pomoč
140. ugotavlja, da Združeno kraljestvo ostaja eden največjih dvostranskih donatorjev na svetu, in poudarja, da mora EU izkoristiti priložnosti za sodelovanje z Združenim kraljestvom v partnerskem duhu; obžaluje, da bo izstop Združenega kraljestva iz EU pustil praznino v splošnem razvojnem sodelovanju in politiki EU na področju humanitarne pomoči;
141. poudarja osrednji vlogi EU in Združenega kraljestva pri obravnavanju skupnih izzivov prek razvojne politike in humanitarne pomoči; poudarja, kako pomembna so v zvezi s tem prizadevanja za usklajenost politik za razvoj;
142. poudarja, kako pomembno je trdno partnerstvo, ki vključuje pristop na podlagi pravic, obenem pa zagotavlja stalno predanost in sodelovanje pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja, človekovih pravic, izkoreninjenja revščine in izvajanju Pariškega sporazuma, poudarja tudi, kako pomembni so usklajeni odzivi na humanitarne krize ter ter temeljna načela humanitarne pomoči;
143. je prepričan, da je mogoče partnerstvo po izteku sporazuma iz Cotonouja in strategijo EU za Afriko okrepiti z učinkovitim sodelovanjem z Združenim kraljestvom in na podlagi močne prisotnosti te države v Afriki, Karibih in Pacifiku; poudarja, da bi morali EU, Združeno kraljestvo in države AKP sodelovati na vseh ravneh v skladu z načeli partnerstva, solidarnosti in dopolnjevanja;
Varnost in zunanje zadeve
144. ugotavlja, da je Združeno kraljestvo v svojih pogajalskih ciljih, objavljenih 27. februarja 2020, navedlo, da se bo zunanja politika oblikovala samo v okviru širšega prijateljskega dialoga in sodelovanja med Združenim kraljestvom in EU, s čimer je to ključno področje degradiralo v neinstitucionaliziran odnos, o katerem se bosta strani dogovorili pozneje;
145. obžaluje, da je to v nasprotju z določbami iz politične izjave, v kateri je predvideno ambiciozno, široko, globoko in prožno partnerstvo na področjih zunanje politike, varnosti in obrambe, ter poziva, naj bo prihodnje varnostno partnerstvo med EU in Združenim kraljestvom obsežno, celovito in uravnoteženo, s čimer se je strinjalo tudi Združeno kraljestvo;
146. opozarja na stališče EU, da bi morale biti zunanja politika, varnost in obramba del celovitega sporazuma o prihodnjih odnosih med EU in Združenim kraljestvom;
147. obžaluje, da Združeno kraljestvo ne kaže želje po odnosih z EU na področjih zunanje politike, varnosti in obrambe in da ta izrecno niso bila zajeta v pooblastilu Združenega kraljestva ter tako niso vključena v 11 pogajalskih miz;
148. spominja, da imata EU in Združeno kraljestvo skupna načela, vrednote in interese; poudarja, da je v interesu obeh strani ohraniti ambiciozno, tesno in trajno sodelovanje, ki spoštuje avtonomijo EU v obliki skupnega okvira za zunanjo in varnostno politiko na podlagi člena 21 PEU ter upošteva Ustanovno listino OZN in zvezo NATO na naslednjih področjih:
(a)
spodbujanje miru,
(b)
skupni pristop k skupnim varnostnim izzivom in svetovni stabilnosti, tudi v evropskem sosedstvu,
(c)
spodbujanje na pravilih temelječega mednarodnega sistema,
(d)
utrjevanje demokracije in načel pravne države,
(e)
varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin,
(f)
spodbujanje svetovne blaginje, trajnostnega razvoja, boja proti podnebnim spremembam in zmanjševanjem izgube biotske raznovrstnosti;
149. meni, da bi močno povezano in usklajeno mednarodno sodelovanje med Združenim kraljestvom in EU močno koristilo podpisnicama, pa tudi svetovnemu redu na splošno, saj imata obe strani podoben pristop k učinkovitemu multilaterizmu, ohranjanju miru, varnosti in trajnostnosti ter varstvu in uveljavljanju človekovih pravic; predlaga, da bi moralo biti tako sodelovanje urejeno s sistemsko platformo za posvetovanja na visoki ravni in usklajevanje o vprašanjih zunanje politike; poudarja pomen in dodano vrednost medparlamentarnega sodelovanja pri globalnih vprašanjih;
150. poudarja, da obe strani potrebujeta skupen odziv na izzive na področju zunanje, varnostne in obrambne politike, kot so terorizem, kibernetska vojna, kriza v sosedstvu, spoštovanje človekovih pravic, kampanje dezinformiranja in hibridne grožnje; spodbuja učinkovit, pravočasen in vzajemen dialog, posvetovanja, usklajevanje ter izmenjavo informacij in obveščevalnih podatkov pod demokratičnim nadzorom Združenega kraljestva in institucij EU; opozarja, da je treba izmenjavo tajnih podatkov organizirati v posebnem okviru;
151. poudarja, da bo Združeno kraljestvo po izteku prehodnega obdobja tretja država brez posebnega okvira ali odnosov, kar bo pomembno vplivalo na obstoječe sodelovanje na področju zunanje in varnostne politike;
152. poziva EU in Združeno kraljestvo, naj krepita mednarodni mir in stabilnost, tudi z oblikovanjem skupnih strategij o tem, kako okrepiti prizadevanja OZN za ohranjanje miru; poziva obe strani, naj spodbujata kulturo miru in dialog za preprečevanje, obvladovanje in reševanje sporov, pa tudi pravice žensk in enakopravnost spolov; podpira nadaljevanje sedanjega sodelovanja na teh področjih; poziva k sistematičnemu preferenčnemu sodelovanju v operacijah za ohranjanje miru; poziva k okrepljenemu sodelovanju med EU in Združenim kraljestvom pri zadevah, povezanih z demokratičnim razvojem, procesi reform in demokratično parlamentarno prakso v tretjih državah, vključno z opazovanjem volitev;
153. izjavlja, da ima EU velik interes za tako partnerstvo na področju zunanjih zadev in varnosti zaradi vzajemnih koristi, ki izhajajo iz stalnega sedeža Združenega kraljestva in Francije v Varnostnem svetu, visoko učinkovitih diplomatskih služb Združenega kraljestva in držav članic EU ter dejstva, da ima Združeno kraljestvo najmočnejše oborožene sile v Evropi;
154. predlaga, naj prihodnje partnerstvo temelji na zelo tesnem in rednem sodelovanju in usklajevanju v okviru OZN, zlasti Varnostnega sveta ZN in Sveta ZN za človekove pravice;
155. poudarja, da sta varnost in razvoj pomembna drug za drugega; spodbuja EU in Združeno kraljestvo, naj tesno sodelujeta na področju trajnostnega razvoja in humanitarne pomoči; želi spomniti obe strani, kako pomembno se je zavezati uresničitvi cilja, da se 0,7 % BND nameni uradni razvojni pomoči, in spodbujanju načela skladnosti politik za razvoj; meni, da bi lahko partnerstvu po izteku sporazuma iz Cotonouja in strategiji EU za Afriko koristilo učinkovito sodelovanje z Združenim kraljestvom, v okviru katerega bi se spodbujali visoki socialni standardi ter standardi na področju človekovih pravic in varstva okolja, da bi dosegli cilje trajnostnega razvoja in cilje Pariškega sporazuma;
156. poudarja, da je sodelovanje pri razvoju učinkovitih in resnično interoperabilnih obrambnih zmogljivosti, tudi z Evropsko obrambno agencijo, v zvezi s katero bi bilo treba sklenili dogovor o izvajanju, v skupnem interesu EU in Združenega kraljestva, pri čemer je ta interes zaradi geografske bližine še toliko večji, enako pomembno pa je tudi nadaljevanje zelo dragocenih partnerstev v okviru programov Nata in EU na področju obrambe in zunanje varnosti, programa Galileo, programov kibernetske varnosti ter boja proti usmerjenim dezinformacijskim kampanjam in kibernetskim napadom, kot ponazarja trenutna pandemija COVID-19; opozarja, da je možno in nujno sprejeti poseben sporazum v zvezi s sodelovanjem v regulirani javni storitvi v okviru programa Galileo; ugotavlja tudi, da bi se lahko Združeno kraljestvo prihodnjemu Evropskemu obrambnemu skladu pridružilo pod pogoji, ki veljajo za tretje države; poziva EU in Združeno kraljestvo, naj oblikujeta skupni pristop k standardizaciji obrambne tehnologije;
157. pričakuje, da bo lahko Združeno kraljestvo nadaljevalo z že vzpostavljenim sodelovanjem in izmenjavo informacij z nacionalnimi organi na področju kibernetske varnosti;
158. opozarja, da v skladu z zakonodajo EU v Združenem kraljestvu trenutno velja več omejevalnih ukrepov (režimov sankcij); priznava učinkovito uporabo sankcij za zagotavljanje človekovih pravic, demokracije in pravne države v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov; poudarja, da bo Združeno kraljestvo tudi po izstopu še vedno obvezano uporabljati režime sankcij OZN, in ga poziva, naj še naprej usklajuje svojo politiko sankcij z EU; poziva k vzpostavitvi pravega mehanizma za usklajevanje sankcij med obema stranema in tesnemu sodelovanju na področju sankcij v okviru svetovnih forumov, da bi čim bolj povečali njihov učinek in zagotovili konvergenco ter zasledovanje in uresničevanje skupnih interesov pri spodbujanju skupnih vrednot;
159. spodbuja Združeno kraljestvo, naj sodeluje v ustreznih agencijah EU in prevzame vidno vlogo pri operacijah EU za krizno upravljanje ter misijah in operacijah SVOP, tudi pri humanitarnih in reševalnih misijah, preprečevanju konfliktov in ohranjanju miru, vojaškem svetovanju in pomoči ter stabilizaciji po konfliktih, pa tudi pri projektih v okviru stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO), kjer se ga povabi k sodelovanju, ter poudarja, da bi morali za tako sodelovanje veljati strogi pogoji, pri katerih bi se spoštovali avtonomija EU za odločanje in suverenost Združenega kraljestva, načelo uravnoteženih pravic in obveznosti ter učinkovita vzajemnost, vključno s poštenim in ustreznim finančnim prispevkom; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj Evropski parlament redno obveščata o političnem dialogu z Združenim kraljestvom ter glavnih vidikih izmenjave informacij o SVOP in kriznem upravljanju;
160. opozarja, da globalna in evropska varnost temeljita na učinkovitem mednarodnem nadzoru nad oborožitvijo, razoroževanju in neširjenju orožja; opozarja na pomen usklajene in verodostojne evropske strategije za večstranska pogajanja na svetovni ravni ter ukrepov na regionalni ravni za umiritev razmer in krepitev zaupanja; želi spomniti na pomembno vlogo, ki jo je imelo Združeno kraljestvo pri razvoju in vzpostavitvi takih norm, institucij in organizacij; poziva Združeno kraljestvo, naj v zvezi s tem področjem politike oblikuje skupno strategijo z EU, ki bo usklajena predvsem z načrtom OZN na področju razoroževanja; poziva Združeno kraljestvo, naj se zaveže, da bo še naprej izpolnjevalo merila, enakovredna tistim iz Skupnega stališča 2008/944/SZVP(19), ter naj skupaj z EU spodbuja vsesplošno uporabo in dosledno izvajanje Pogodbe o trgovini z orožjem, Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT) in obnovo nove pogodbe o omejitvi strateškega orožja (START);
161. poudarja izjemen pomen konzularnega in diplomatskega sodelovanja med EU in Združenim kraljestvom, saj bi z njima zagotavljali učinkovito pomoč državljanom obeh strani, Združeno kraljestvo in EU pa bi lahko svojim državljanom v skladu s točko (c) člena 20 PDEU ponudila možnost dostopa do konzularne zaščite v tretjih državah, v katerih ena od obeh strani nima diplomatskega predstavništva;
162. poudarja, da je pandemija COVID-19 pokazala, kako pomembne so vojaške zmogljivosti in sredstva, saj so imele evropske oborožene sile ključno vlogo pri podpiranju civilnih prizadevanj za obvladovanje pandemije, hkrati pa so izpolnjevale svoje temeljne naloge; poudarja, da je ta pandemija pokazala, kako pomembna sta strateška avtonomija EU in evropsko sodelovanje na področju obrambe za zaščito evropskega prebivalstva v izrednih razmerah in spodbujanje odpornosti držav članic; meni, da bi bilo treba vzpostaviti mehanizme, ki bi omogočali hitro sodelovanje med Unijo in Združenim kraljestvom za soočanje s prihodnjimi krizami podobne vrste in obsega; meni, da bi morale evropske vojaške zdravstvene službe na podlagi spoznanj, pridobljenih v okviru pandemije COVID-19, vzpostaviti mrežo za izmenjavo informacij in podporo, da bi spodbujale širšo evropsko odpornost v času izrednih razmer in krize; meni, da bi bilo sodelovanje Združenega kraljestva v kateri koli taki evropski vojaški zdravstveni mreži obojestransko koristno;
Institucionalne določbe in upravljanje
163. opozarja, da bi moral celotni sporazum z Združenim kraljestvom kot tretjo državo, tudi določbe o enakih konkurenčnih pogojih, posebnih sektorskih vprašanjih in tematskih področjih sodelovanja ter ribištvu, vključevati vzpostavitev enega samega skladnega in trdnega sistema upravljanja kot splošnega okvira, ki bi zajemal stalni skupni nadzor in upravljanje sporazuma ter pregledne mehanizme za reševanje sporov, skladnost in izvrševanje, skupaj s sankcijami in prehodnimi ukrepi, kjer je to potrebno, v zvezi z razlago in uporabo vseh določb sporazuma;
164. meni, da bi bilo treba z enim samim celovitim in horizontalnim mehanizmom upravljanja urejati prihodnje odnose z Združenim kraljestvom kot celoto, vključno z morebitnimi dopolnilnimi sporazumi, ki bi se sklenili pozneje, hkrati pa zagotavljati skladnost z določbami sporazuma o izstopu in preprečevati pomanjkljivosti; poudarja, da bo moral biti mehanizem za reševanje sporov trden ter omogočati postopne sankcije in pravna sredstva, kadar se ugotovi, da ena od strani krši sporazum, prav tako pa bo moral vsebovati učinkovite, hitro izvršljive in odvračilne ukrepe; poudarja, da bo Parlament še naprej pozorno spremljal izvajanje vseh določb; spominja, da je Združeno kraljestvo kot nekdanja država članica razvilo pomembne strukture za institucionalno sodelovanje in dialog z EU, ki bi morale olajšati začetek delovanja te horizontalne ureditve; znova poudarja, da EU od Združenega kraljestva pričakuje višjo raven ambicioznosti v zvezi z upravljanjem, da bi z njim vzpostavili trdno prihodnje partnerstvo;
165. vztraja, da je tak sistem upravljanja absolutno potreben, če želimo spoštovati avtonomijo obeh strani ter v celoti ohraniti neodvisnost odločanja EU ter pravni in pravosodni red, vključno z vlogo Parlamenta in Sveta kot sozakonodajalcev za sprejemanje prava EU, vlogo Sodišča Evropske unije kot edinega razlagalca prava EU in Listine EU o temeljnih pravicah; meni, da morajo mehanizmi upravljanja v zvezi z določbami, ki temeljijo na pravnih pojmih EU, zagotavljati napotitev na Sodišče Evropske unije;
166. pozdravlja predlog o ustanovitvi parlamentarne skupščine za partnerstvo med poslanci Evropskega parlamenta in parlamenta Združenega kraljestva, ki bi imela pravico prejemati informacije iz partnerskega sveta in pripravljati priporočila zanj, in poudarja, da bi moral sporazum pripraviti pravno podlago za določbe, ki omogočajo institucionalno vzpostavitev tega organa;
167. zahteva, naj se spoštuje vloga Parlamenta pri izvajanju določb o regulativnem sodelovanju, s čimer bi zagotovili, da bo lahko izvajal ustrezen politični nadzor ter ohranili njegove pravice in pristojnosti, ki jih ima kot sozakonodajalec; opozarja na pravico Parlamenta, da se ga obvesti o dogovorih o pregledu sporazuma;
168. poudarja, da bi morale za celotni sporazum veljati določbe o dialogu s civilno družbo, sodelovanjem deležnikov in posvetovanjem obeh strani v skladu z odstavkom 125 politične izjave, ki bi morala zajemati predvsem socialne partnerje, vključno z organizacijami in združenji delavcev, ki zastopajo tako državljane EU, ki živijo in delajo v Združenem kraljestvu, kot državljane Združenega kraljestva v EU; vztraja pri vzpostavitvi notranjih svetovalnih skupin, ki bodo nadzorovale izvajanje sporazuma;
169. podpira, da Združeno kraljestvo v neregulativnih agencijah EU, na primer na področju prometa, okolja in zaposlovanja, nadaljuje kot tretja država opazovalka brez pravice za odločanje, naklonjen pa je tudi morebitnim sporazumom o sodelovanju Združenega kraljestva z drugimi regulativnimi agencijami, kot so Evropska agencija za kemikalije, Evropska agencija za varnost v letalstvu in Evropska agencija za pomorsko varnost, da bi še naprej izmenjevali podatke, primere najboljše prakse in znanstvena dognanja; znova poziva Komisijo, naj preuči možnost prihodnjega sodelovanja v praksi med organi Združenega kraljestva in agencijami EU na področju pravosodja in notranjih zadev, pri tem pa upošteva, da ima Združeno kraljestvo status tretje države zunaj schengenskega območja in da gre za ključnega partnerja v boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu;
o o o
170. naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Komisiji ter v vednost Svetu, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska.
V prihodnji sporazum je treba vključiti ad hoc mehanizem proti tveganjem „zamenjave“, da bi notranji trg zavarovali pred razmerami, v katerih bi se Združeno kraljestvo odločilo, da bo blago (namenjeno domači potrošnji) po nizki ceni uvažalo iz tretjih držav in svojo domačo proizvodnjo brez carin izvažalo na donosnejši trg EU. Ta pojav, ki bi koristil tako Združenemu kraljestvu kot tretjim državam in ki ga ni mogoče preprečiti s pravili o poreklu, bi destabiliziral kmetijske sektorje EU, zato so potrebni posebni operativni mehanizmi;
Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
Direktiva (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka (UL L 344, 17.12.2016, str. 1).
Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L 334, 17.12.2010, str. 17).
Direktiva 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) (UL L 95, 15.4.2010, str. 1).
– ob upoštevanju svojih resolucij z dne 16. februarja 2017 o boljšem delovanju Evropske unije z izkoriščanjem potenciala Lizbonske pogodbe(1), z dne 16. februarja 2017 o morebitnem razvoju in prilagoditvi institucionalne ureditve Evropske unije(2), z dne 16. februarja 2017 o proračunski zmogljivosti evroobmočja(3) in z dne 13. februarja 2019 o stanju razprave o prihodnosti Evrope(4),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2017 o evropskem stebru socialnih pravic(5),
– ob upoštevanju predloga takratne kandidatke za predsednico Komisije Ursule von der Leyen z dne 16. julija 2019 v okviru političnih smernic za naslednjo Evropsko komisijo za obdobje 2019–2024 o organizaciji konference o prihodnosti Evrope (v nadaljnjem besedilu: konferenca),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. januarja 2020 o pripravi konference o prihodnosti Evrope (COM(2017)0027),
– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 12. decembra 2019 o splošnem pristopu h konferenci o prihodnosti Evrope,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o stališču Evropskega parlamenta o konferenci o prihodnosti Evrope(6),
– ob upoštevanju resolucije Odbora regij z dne 12. februarja 2020 o konferenci o prihodnosti Evrope,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2020 o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami(7),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. maja 2020 o novem večletnem finančnem okviru, lastnih sredstvih in načrtu za okrevanje(8),
– ob upoštevanju izjave konference predsednikov ob 70. obletnici Schumanove deklaracije,
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker je treba obravnavati tako notranje kot zunanje izzive, s katerimi se sooča Evropa, pa tudi nove družbene in nadnacionalne izzive, ki niso bili v celoti predvideni ob sprejetju Lizbonske pogodbe; ker številne krize, v katerih se je znašla Unija, kažejo, da so potrebne institucionalne in politične reforme na več področjih upravljanja;
B. ker nam je sedanja kriza zaradi COVID-19 za zelo visoko ceno pokazala, da projekt Evropske unije še ni dokončan in da mora konferenca bolje obravnavati neuspešno zagotavljanje solidarnosti in usklajevanja, gospodarske, zdravstvene in socialne pretrese ter nenehne napade na temeljne pravice in pravno državo; ker je zaradi sedanje krize zato še bolj nujno, da si začne Evropska unija prizadevati za večjo učinkovitost in demokratičnost ter da bi se približala državljanom;
C. ker so tako Parlament kot Komisija in Svet izjavili, da bi bilo treba organizirati konferenco o prihodnosti Evrope in da bi moral biti ta proces priložnost za tesno vključevanje državljanov EU od spodaj navzgor, pri čemer bi jim prisluhnili, njihovi glasovi pa bi prispevali k razpravam o prihodnosti Evrope;
D. ker bi morala konferenca omogočiti odprt forum za razpravo med različnimi udeleženci brez vnaprej določenega izida; ker bi moral zato skupni dogovor vseh treh institucij zadevati samo obliko in organizacijo konference;
1. verjame, da je 10 let po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe, 70 let po Schumanovi deklaraciji in v luči pandemije COVID-19 pravi trenutek za ponovno oceno Unije; meni, da je zaradi koronavirusne krize konferenca še bolj potrebna;
2. iz istega razloga pa je bolj očitna tudi potreba po reformi Evropske unije, saj je kriza pokazala, da mora Unija nujno biti učinkovita; zato meni, da bi bilo treba v procesu konference upoštevati obstoječe instrumente EU za okrevanje in že vzpostavljeno solidarnost, hkrati pa zagotoviti ekološko trajnost, gospodarski razvoj, družbeni napredek, varnost in demokracijo;
3. v vseh razsežnostih potrjuje stališče, ki ga je izrazil v svoji resoluciji z dne 15. januarja 2020, in ponavlja poziv Svetu in Komisiji, naj začneta pogajanja za dosego skupnega dogovora o organizaciji konference o prihodnosti Evrope pred poletnimi počitnicami;
4. obžaluje, da Svet še ni sprejel stališča o konferenci, zato ga poziva, naj premosti razlike in nemudoma objavi stališče o obliki in organizaciji konference;
5. pozdravlja, da je Komisija sprejela stališče o konferenci in da je pripravljena na hitro nadaljevanje;
6. poziva Svet, naj v svoj mandat vključi zavezo smiselnemu nadaljnjemu ukrepanju in smiselni neposredni udeležbi državljanov ter naj ohrani tak okvir konference, da bo odprt za vse možne rezultate, vključno z zakonodajnimi predlogi, s katerimi bi se začele spremembe primarnih pogodb ali druge spremembe;
7. poudarja, da mora prednostna naloga konference kljub pandemiji ostati neposredno sodelovanje državljanov, organizacij civilne družbe, socialnih partnerjev in izvoljenih predstavnikov; zato z veseljem pričakuje začetek konference, da bi skupaj z vsemi državljani EU vzpostavili bolj demokratično, učinkovitejšo in odpornejšo Unijo;
8. priznava, da je bilo treba začetek konference odložiti zaradi pandemije; vendar ugotavlja, da je ta opozorila na nekatere pomanjkljivosti v Uniji; zato je odločen, da bo konferenco začel čim prej jeseni 2020;
9. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.
Nenasprotovanje delegiranemu aktu: podpora sektorja sadja in zelenjave ter vinskega sektorja v zvezi s pandemijo COVID-19
117k
42k
Sklep Evropskega parlamenta, da ne nasprotuje delegirani uredbi Komisije z dne 4. maja 2020 o odstopanju od Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/891 glede sektorja sadja in zelenjave in Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/1149 glede vinskega sektorja za leto 2020 v zvezi s pandemijo COVID-19 (C(2020)02908 – 2020/2636(DEA))
– ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije (C(2020)02908),
– ob upoštevanju pisma Komisije z dne 27. maja 2020, v katerem ta poziva Parlament, naj izjavi, da ne bi nasprotoval delegirani uredbi,
– ob upoštevanju pisma Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja predsedniku konference predsednikov odborov z dne 2. junija 2020,
– ob upoštevanju člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008(1) ter zlasti njenih členov 62(1) in 115(5),
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007(2), zlasti členov 37, 53 in 173 ter člena 227(5),
– ob upoštevanju člena 111(6) Poslovnika,
– ob upoštevanju priporočila za sklep Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja,
A. ker se zaradi pandemije COVID-19 in strogih omejitev gibanja, ki so ji sledile, vse države članice in kmetje v njih soočajo z izjemnimi težavami pri načrtovanju, izvajanju in uporabi shem pomoči, določenih v členih 32–38 Uredbe (EU) št. 1308/2013 za sektor sadja in zelenjave ter v členih 39–54 te uredbe za vinski sektor;
B. ker je zaradi teh razmer v sektorju sadja in zelenjave ter v vinskem sektorju prišlo do finančnih in likvidnostnih težav, motenj na trgu in resnih ovir v delovanju dobavnih verig;
C. ker so se v vseh državah članicah v sektorju sadja in zelenjave pojavile tudi izjemne težave pri načrtovanju, upravljanju in izvajanju operativnih programov v priznanih organizacijah proizvajalcev in združenjih organizacij proizvajalcev, v državah članicah proizvajalkah vina pa je v vinskem sektorju prišlo do podobnih težav pri načrtovanju, upravljanju in izvajanju dejavnosti v podpornih programih;
D. ker je Komisija glede na ta izjemen splet okoliščin sprejela določbe, ki omogočajo prožnost in odstopanje od delegiranih uredb, ki se uporabljata za sektor sadja in zelenjave ter vinski sektor;
E. ker je hitro izvajanje teh določb o prožnosti in odstopanjih bistveno, da bi lahko učinkovito in uspešno reševali težave pri izvajanju programov pomoči za oba sektorja, preprečili nadaljnje gospodarske izgube, uredili razmere na trgu in odpravili motnje v delovanju dobavnih verig v sektorju sadja in zelenjave ter v vinskem sektorju;
1. izjavlja, da ne nasprotuje delegirani uredbi;
2. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji.
Nenasprotovanje delegiranemu aktu: regulativni tehnični standardi za preudarno vrednotenje
119k
42k
Sklep Evropskega parlamenta, da ne nasprotuje delegirani uredbi Komisije z dne 28. maja 2020 o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/101 z dne 26. oktobra 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za preudarno vrednotenje v skladu s členom 105(14) Uredbe (EU) št. 575/2013 (C(2020)03428 – 2020/2668(DEA))
– ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije (C(2020)03428),
– ob upoštevanju pisma Komisije z dne 29. maja 2020, v katerem ta poziva Parlament, naj izjavi, da ne bi nasprotoval delegirani uredbi,
– ob upoštevanju pisma Odbora za ekonomske in monetarne zadeve predsedniku konference predsednikov odborov z dne 9. junija 2020,
– ob upoštevanju člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012(1) in zlasti člena 105(14),
– ob upoštevanju člena 13 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES(2),
– ob upoštevanju osnutka regulativnih tehničnih standardov, ki jih je 22. aprila 2020 vložil Evropski bančni organ (EBA/RTS/2020/04) v skladu s členom 105(14) Uredbe (EU) št. 575/2013,
– ob upoštevanju člena 111(6) Poslovnika,
– ob upoštevanju priporočila za sklep Odbora za ekonomske in monetarne zadeve,
A. ker delegirani akt začasno spreminja bonitetni bančni okvir kot odziv na pandemijo COVID-19; delegirani akt zlasti za ublažitev učinkov izjemne nestanovitnosti trgov na okvir preudarnega vrednotenja povečuje faktor združevanja, ki se uporablja za izračun celotnega zneska dodatnih prilagoditev vrednosti (AVA) v temeljnem pristopu, s 50 % na 66 % do 31. decembra 2020, da bi institucijam omogočili premostitev trenutne izjemne nestanovitnosti trgov; to bi zmanjšalo celotni znesek dodatnih prilagoditev vrednosti, s čimer bi se zmanjšal tudi znesek, odštet od navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucij;
B. ker bi moral ta delegirani akt začeti veljati čim prej, da bi zagotovili hitro razbremenitev kapitala za institucije še v tem četrtletju in do konca leta;
1. izjavlja, da ne nasprotuje delegirani uredbi;
2. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji.
– ob upoštevanju člena 2 Pogodbe o Evropski uniji ter členov 2, 9, 10, 19 in člena 216(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),
– ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 3, 15, 20, 21, 23, 25, 26 in 47,
– ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic, zlasti načela št. 17 o vključevanju invalidov, načela št. 3 o enakih možnosti in načela št. 10 o varnem, zdravem in ustrezno prilagojenem delovnem okolju ter varstvu podatkov,
– ob upoštevanju Konvencije OZN o pravicah invalidov (v nadaljnjem besedilu: konvencija), ki je začela veljati 21. januarja 2011 v skladu s Sklepom Sveta št. 2010/48/ES z dne 26. novembra 2009 o sklenitvi Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov s strani Evropske skupnosti(1),
– ob upoštevanju splošnih pripomb h Konvenciji OZN o pravicah invalidov, ki so veljavne smernice za izvajanje omenjene konvencije,
– ob upoštevanju kodeksa ravnanja, sklenjenega med Svetom, državami članicami in Komisijo, o določitvi notranjih dogovorov o izvajanju Konvencije OZN o pravicah invalidov s strani Evropske unije in zastopanju Evropske unije v zvezi s to konvencijo(2),
– ob upoštevanju sklepnih ugotovitev Odbora OZN za pravice invalidov z dne 2. oktobra 2015 o začetnem poročilu Evropske unije,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah, Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Evropska konvencija o človekovih pravicah), Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ter Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,
– ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah in Konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk,
– ob upoštevanju strateških preiskav evropske varuhinje človekovih pravic o tem, kako Evropska komisija zagotavlja dostop invalidom do svojih spletišč (OI/6/2017/EA) in kako obravnava invalide na podlagi skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja uslužbencev EU (OI/4/2016/EA), ter njene odločitve v skupni preiskavi v zadevah 1337/2017/EA in 1338/2017/EA glede sodelovanja slabovidnih kandidatov v izbirnih postopkih za zaposlovanje javnih uslužbencev v EU, ki jih organizira Evropski urad za izbor osebja,
– ob upoštevanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in njenih ciljev trajnostnega razvoja, k izvajanju katerih je EU zavezana,
– ob upoštevanju izrecnih sklicevanj na invalidnost v ciljih trajnostnega razvoja, povezanih z izobraževanjem (cilj št. 4), rastjo in zaposlovanjem (cilj št. 8), neenakostjo (cilj št. 10), dostopnostjo mest in naselij (cilj št. 11) ter zbiranjem podatkov (cilj št. 17),
– ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija),
– ob upoštevanju raziskovalnega mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o položaju invalidk, za katerega je zaprosil Parlament,
– ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve(3),
– ob upoštevanju Direktive 2016/2102 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja(4),
– ob upoštevanju Direktive (EU) 2018/1808 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o spremembi Direktive 2010/13/EU o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) glede na spreminjajoče se tržne razmere(5),
– ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu(6),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. septembra 2016 o uporabi Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (direktiva o enakosti pri zaposlovanju)(7),
– ob upoštevanju Direktive (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (prenovitev)(8),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. novembra 2010 z naslovom Evropska strategija o invalidnosti za obdobje 2010–2020: obnovljena zaveza za Evropo brez ovir (COM(2010)0636),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. januarja 2020 z naslovom Močna socialna Evropa za pravičen prehod (COM(2020)0014),
– ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 2. februarja 2017 z naslovom Poročilo o napredku izvajanja evropske strategije o invalidnosti za obdobje 2010–2020 (SWD(2017)0029),
– ob upoštevanju predloga Komisije za direktivo Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost (COM(2008)0426) ter stališča Parlamenta o njem z dne 2. aprila 2009(9),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2019 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji v letu 2017(10),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. novembra 2017 o izvajanju evropske strategije o invalidnosti(11),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. julija 2016 o izvajanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov s posebnim poudarkom na sklepnih ugotovitvah Odbora za pravice invalidov(12),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2015 o seznamu zadev, ki ga je sprejel Odbor za pravice invalidov, in začetnem poročilu Evropske unije(13),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2011 o mobilnosti in vključevanju invalidov ter evropski strategiji o invalidnosti 2010–2020(14),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. maja 2009 o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela(15),
– ob upoštevanju svojih resolucij z dne 17. junija 1988 o znakovnih jezikih za gluhe(16), z dne 18. novembra 1998 o znakovnih jezikih(17) in z dne 23. novembra 2016 o znakovnih jezikih in poklicnih tolmačih za znakovni jezik(18),
– ob upoštevanju študije tematskega sektorja C Generalnega direktorata Evropskega parlamenta za notranjo politiko Unije iz leta 2016 o evropskih strukturnih in investicijskih skladih ter invalidih v Evropski uniji,
– ob upoštevanju informativnega poročila službe Evropskega parlamenta za raziskave z naslovom Evropska strategija o invalidnosti za obdobje 2010–2020,
– ob upoštevanju letnega poročila evropske varuhinje človekovih pravic za leto 2018,
– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o oblikovanju agende EU o pravicah invalidov za obdobje 2020–2030,
– ob upoštevanju poročil Agencije Evropske unije za temeljne pravice o temeljnih pravicah za leto 2019,
– ob upoštevanju tematskih poročil Agencije Evropske unije za temeljne pravice,
– ob upoštevanju izjave Komisije z dne 17. decembra 2019 o strategiji EU o invalidnosti po letu 2020,
– ob upoštevanju statističnih podatkov Eurostata o dostopu invalidov do trga dela, izobraževanja in usposabljanja ter o njihovi revščini in dohodkovni neenakosti,
– ob upoštevanju poročil in priporočil predstavniških organizacij invalidov,
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006(19), zlasti členov 4, 6 in 7,
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006(20), zlasti člena 5(9)(a),
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006(21), zlasti člena 2(3) in člena 8,
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005(22),
– ob upoštevanju resolucije Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker imajo vsi invalidi kot polnopravni državljani na vseh življenjskih področjih enake pravice kot drugi (tudi pri dostopanju do odprtega trga dela in izobraževanja) in imajo neodtujljivo pravico do dostojanstva, enakega obravnavanja, neodvisnega življenja, samostojnosti in polnega sodelovanja v družbi in je treba spoštovati in ceniti njihov prispevek k družbenemu in gospodarskemu napredku EU; ker se v več kot polovici držav članic osebam s težavami v duševnem zdravju ali osebam z motnjo v duševnem razvoju odreka pasivna volilna pravica;
B. ker se ocenjuje, da je v Evropski uniji 100 milijonom invalidov, ki so jim še vedno kratene osnovne človekove pravice(23), kar jih vsakodnevno ovira pri neodvisnem življenju; ker je več kot 60 % invalidov žensk, in tudi velika večina tistih, ki za invalide skrbijo, je žensk; ker število invalidnih otrok zaradi pomanjkanja statistike ni znano, domneva pa se, da je v Evropski uniji približno 15 % vseh otrok invalidov; ker bo zaradi staranja prebivalstva vse več invalidnosti in bosta potrebna bolj dostopno okolje z ustrezno podporo ter ustrezno prilagojene storitve;
C. ker se mora Unija v skladu s PDEU pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti boriti proti diskriminaciji na podlagi invalidnosti (člen 10) ter lahko sprejme zakonodajo proti tovrstni diskriminaciji (člen 19);
D. ker člena 21 in 26 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah izrecno prepovedujeta diskriminacijo na podlagi invalidnosti ter invalidom zagotavljata enakopravno udeležbo v družbi;
E. ker je Konvencija OZN o pravicah invalidov prva mednarodna pogodba o človekovih pravicah, ki so jo ratificirale EU in vse njene države članice;
F. ker sodna praksa Sodišča Evropske unije potrjuje dejstvo, da je Konvencija OZN o pravicah invalidov zavezujoča za EU in njene države članice pri sprejemanju in izvajanju prava EU, saj je instrument sekundarne zakonodaje(24);
G. ker EU in več držav članic niso ratificirale izbirnega protokola h konvenciji;
H. ker bi morali invalidni otroci polno in enako kakor drugi otroci uživati vse človekove pravice in temeljne svoboščine, vključno s pravico do odraščanja v domačih družinah oziroma v družinskem okolju, kakor je v njihovo najboljšo korist, kot je opredeljeno v Konvenciji o otrokovih pravicah; ker morajo družinski člani pogosto zmanjšati ali prekiniti svojo poklicno dejavnost, da lahko skrbijo za invalidnega družinskega člana; ker je študija Evropske komisije o izvedljivosti jamstva za otroke (vmesno poročilo) pokazala, da so poglavitne ovire za invalidne otroke fizični dostop, storitve in objekti, ki niso prilagojeni na otrokove potrebe, pogosto pa tudi zgolj nerazpoložljivost storitev in objektov; ker so v isti študiji številni anketiranci navajali težave zaradi diskriminacije, zlasti pri izobraževanju, in problemu cenovne dostopnosti stanovanj;
I. ker načela konvencije močno presegajo zgolj diskriminacijo, saj določajo smernice za popolno uživanje človekovih pravic vseh invalidov in njihovih družin v vključujoči družbi;
J. ker se v skladu s prakso Sodišča Evropske unije politika lahko označi za posredno diskriminatorno, če v praksi sporna določba negativno vpliva na bistveno večji delež invalidov; ker pa bodo določbe, za katere se bo zgolj sumilo, da so same po sebi diskriminatorne in bi utegnile imeti podoben negativen učinek, že štele za diskriminatorne;
K. ker je v členu 1 konvencije določeno, da so invalidi „osebe z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami, ki jih v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovali v družbi“; ker je v zvezi s tem še posebej pomemben člen 9 konvencije;
L. ker je v letu 2018 37 % prebivalcev EU-28, starih 15 let ali več, navedlo, da imajo zmerne oziroma težje fizične ali senzorične omejitve; ker je v letu 2018 24,7 % prebivalcev EU-28, starih 16 let ali več, navedlo, da se pri opravljanju običajnih dejavnosti zaradi zdravstvenih težav soočajo z nekaterimi oziroma težjimi dolgotrajnimi omejitvami; ker jih o določenih dolgotrajnih omejitvah poroča 17,7 %, o težjih dolgotrajnih omejitvah pa 7 %(25);
M. ker se breme hudih kroničnih bolezni izračunava na osnovi izgubljenih let življenja zaradi bolezni, invalidnosti ali prezgodnje smrti (DALY); ker so v EU okviri za obravnavanje kroničnih bolezni različni in v nekaterih državah članicah sodijo v širšo ureditev za invalidnost;
N. ker Eurofound trdi, da ni jasno, ali v opredelitev invalidnosti sodi tudi pojem (kronične) bolezni(26); ker Eurofound priporoča, da bi to vprašanje obravnavali pri pregledu evropske strategije o invalidnosti;
O. ker strategija EU o invalidnosti za obdobje 2010–2020 ni vključevala vidika enakosti spolov in zajela ali obravnavala posebnega položaja, oblik diskriminacije in kratenja pravic invalidk, ki se soočajo z diskriminacijo in so jim kršene tudi druge pravice; ker večplastna diskriminacija vodi v revščino, socialno in izobrazbeno izključenost ter izključenost s trga dela, s tem pa invalidom, njihovim družinam in skrbnikom povzroča dodaten stres in psihične obremenitve; ker se lahko enako obravnavanje zagotovi z uporabo pozitivnih ukrepov in politik za invalidke, starše invalidnih otrok, invalidne starše samohranilce in starše samohranilce z invalidnimi otroki; ker bo vključitev razsežnosti spola v pričakovano evropsko strategijo o invalidnosti po letu 2020 prispevala k medsektorskem pristopu k odpravljanju diskriminacije invalidk;
P. ker je bilo v letu 2018 približno 28,7 % vseh invalidov (starejših od 15 let) v EU izpostavljenih tveganju revščine in socialne izključenosti(27);
Q. ker člen 19 konvencije sicer pravi, da „države pogodbenice te konvencije priznavajo enako pravico vsem invalidom, da živijo v skupnosti in enako kot drugi odločajo ter sprejemajo učinkovite in ustrezne ukrepe, ki jim omogočajo polno uživanje te pravice ter polno vključenost v skupnost in sodelovanje v njej“, vendar pa 800 000 invalidov v EU še vedno nima pasivne volilne pravice;
R. ker gluho-slepi trpijo zaradi edinstvene dvojne invalidnosti in so prikrajšani za dva čuta, vid in sluh, tako da se ne morejo polno udejstvovati v družbi in imajo specifične probleme pri komuniciranju, dostopanju do informacij, mobilnosti in medosebni interakciji;
S. ker bi morali dajatve za invalidnost razumeti kot državno pomoč ljudem pri premagovanju ovir, ki jih prinaša njihova invalidnost oziroma zdravstveno stanje, zato da se lahko polno udejstvujejo v družbi in da se s tem po potrebi nadomesti dohodek;
T. ker se v členu 9 konvencije priznava, da je treba sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev, da bodo lahko invalidi, zlasti ženske in dekleta, resnično dostopali do fizičnega okolja, prevoza, informacij in komunikacij, vključno z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami, ter do drugih objektov, naprav in storitev, ki so namenjene javnosti ali se zanjo opravljajo v mestu in na podeželju;
U. ker je bila z direktivo o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev, ki je bila sprejeta junija 2019(28), prvič na ravni EU urejena pravica delavcev do petih dni dopusta za nego in oskrbo na leto;
V. ker sedanja evropska strategija o invalidnosti za obdobje 2010–2020 deluje kot okvir za predloge politik in zakonodajne predloge za izvajanje konvencije v EU in zunaj nje;
W. ker invalidi še vedno ne sodelujejo polno v družbi in ne uživajo vseh svojih pravic; ker se lahko v skladu s členom 29 konvencije družbeno udejstvovanje invalidov zagotovi samo, če se jih pritegne tudi v politično in javno življenje, kjer so pogosto slabo zastopani;
X. ker strategija ni bila prilagojena novejšim političnim področjem, tako na primer ni bila usklajena z Agendo 2030, ki jo morajo izvajati EU in vse države članice, niti z evropskim stebrom socialnih pravic;
Y. ker so invalidi med koronavirusno krizo doživljali resne izzive in kršitve pravic, na primer motnje pri zagotavljanju osebne asistence, oskrbe in podpornih storitev, neenak dostop ali celo popolno izključenost iz zdravstvenih informacij in zdravstvenega varstva, vključno z nujno pomočjo, premalo javnih in preprostih javnih informacij o varnosti, tudi v dostopnih neoviranih in uporabnih formatih, premalo previdnostnih ukrepov v domovih, neenak dostop do alternativnih možnosti, ki so jih izvajale izobraževalne ustanove, predvsem učenja na daljavo in spletnega učenja, ter pogostejše družinsko nasilje; ker obstaja možnost, da se bo pandemija v prihodnjih mesecih spet pojavila, in z njo tudi vsi našteti izzivi;
Z. ker pa vseeno ne pokriva vseh določb konvencije;
AA. ker Komisija še ni medsektorsko in celovito pregledala svoje zakonodaje, da bi jo popolnoma uskladila z določbami konvencije;
AB. ker je bil s strategijo dosežen le omejen napredek;
AC. ker pravice invalidov na mnogo političnih področjih EU še vedno niso upoštevane;
AD. ker še vedno nastaja nova in se spreminja veljavna zakonodaja, ki še ne upošteva konvencije in dostopnosti; ker je dostopnost osnovni pogoj za neodvisno življenje in polno sodelovanje v družbi; ker je EU kot podpisnica konvencije dolžna zagotoviti, da so invalidi in njihove predstavniške organizacije tesno vključeni in dejavno sodelujejo pri pripravljanju in izvajanju zakonodaje in politik, pri čemer morajo biti upoštevana različna pojmovanja invalidnosti;
AE. ker je izjemno pomembno, da imajo invalidi poln in enakopraven dostop do trga dela, kar je še vedno problematično področje, saj pri njih trenutna stopnja zaposlenosti dosega le 50,6 % (53,3 % pri invalidih in 48,3 % pri invalidkah) v primerjavi s 74,8 % pri neinvalidih(29), stopnja brezposelnosti invalidov med 20. in 64. letom pa znaša 17 % v primerjavi z 10 % pri neinvalidih, tako da je mnogim invalidom onemogočeno neodvisno in dejavno življenje; ker je med štirimi milijoni ljudi, ki se vsako leto znajdejo brez doma, velik delež invalidov; ker so podatki o različnih oblikah invalidnosti in potrebah po podpori sila različni;
AF. ker je treba podpreti in spodbuditi delodajalce, tako da bo invalidom zagotovljen dober položaj vse od izobraževanja do zaposlitve; ker je eden od načinov boja proti diskriminaciji pri zaposlovanju invalidov tudi ozaveščanje delodajalcev;
AG. ker je ukrepanje na delovnem mestu bistvenega pomena za spodbujanje dobrega duševnega zdravja ter preprečevanje duševnih bolezni in psihosocialnih motenj;
AH. ker morajo ukrepi za spopadanje z izzivi demografskih sprememb vsebovati tudi ustrezne ukrepe, s katerimi bomo invalide obdržali na trgu dela in aktivne; ker to ne pomeni samo preventivnih ukrepov za varnost in zdravje na delovnem mestu, temveč tudi ukrepe za rehabilitacijo in udejstvovanje po bolezni ali nesreči;
AI. ker se lahko družbeno udejstvovanje v celoti doseže samo, če bodo pri svetovanju smiselno sodelovali mnogi invalidi in njihove predstavniške organizacije ter vse vrste deležnikov, pri tem pa bodo upoštevani zelo različni koncepti invalidnosti;
1. je seznanjen z napredkom, ki je bil pri izvajanju konvencije dosežen s pomočjo evropske strategije o invalidnosti za obdobje 2010–2020; poziva Komisijo, naj to delo še nadaljuje, in sicer naj gradi na dosedanjih dosežkih in poveča svoje zaveze v ambiciozno zastavljeni evropski strategiji za pravice invalidov za obdobje po letu 2020;
2. želi spomniti, da je Odbor za pravice invalidov v svojih sklepnih ugotovitvah zapisal, da so varčevalni ukrepi, sprejeti v EU in njenih državah članicah, poslabšali življenjski standard invalidov, kar je povečalo revščino in socialno izključenost ter povzročilo zmanjšanje sredstev za socialne storitve, podporo družinam in storitve v skupnosti;
3. želi spomniti, da je Odbor za pravice invalidov izrazil veliko zaskrbljenost nad negotovim položajem invalidov v sedanji migracijski krizi v EU, kajti invalidni begunci, migranti in prosilci za azil so v EU priprti v razmerah, kjer nimajo dovolj podpore in ustreznih prilagoditev; zato poziva Komisijo, naj to popravi ter svojim agencijam in državam članicam izda smernice, v katerih bo jasno navedeno, da omejevalni pripor invalidov in prosilcev za azil ni v skladu s konvencijo o pravicah invalidov;
4. je izrazito zaskrbljen zaradi invalidnih mladih in tistih, ki so brezposelni dlje časa; poziva države članice, naj si prednostno prizadevajo za vključitev teh oseb na trg dela, na primer v okviru jamstva za mlade;
5. poziva Komisijo, naj predlaga celovito, ambiciozno zastavljeno in dolgoročno evropsko strategijo o invalidnosti za obdobje po letu 2020:
(a)
ki bo imela nedvoumno začrtana prednostna področja, tako da bodo upoštevane vse določbe konvencije in splošne pripombe Odbora za pravice invalidov, vključno z opredelitvami poglavitnih pojmov, zlasti pa s skupno opredelitvijo invalidnosti na ravni EU na vseh področjih politike EU, in da bodo upoštevane sklepne ugotovitve Odbora, sprejete leta 2015 in poslane EU;
(b)
ki bo imela ambiciozne, jasne in merljive cilje, med drugim seznam načrtovanih ukrepov z natančnimi roki in namenskimi sredstvi na naslednjih področjih: enakost, udeležba, prosto gibanje in neodvisno življenje, dostopnost, zaposlovanje in usposabljanje, izobraževanje in kultura, revščina in socialna izključenost, zunanje delovanje, življenje brez nasilja in zlorab, vključevanje vprašanj invalidnosti in ozaveščanje;
(c)
ki bo imela opredeljene časovne okvire in roke za izvedbo;
(d)
v kateri bo upoštevano, da so invalidi zelo različni in da imajo raznorodne potrebe;
(e)
s katero bodo v vsa področja in politike vključene pravice vseh invalidov,
(f)
v kateri bodo priznane in ustrezno obravnavane večplastne in presečne oblike diskriminacije, ki jih doživljajo invalidi;
(g)
v kateri bo uporabljen ustrezen pristop za upoštevanje potreb otrok;
(h)
ki bo jamčila za vključevanje načela enakosti spolov;
(i)
ki bo usmerjena v odrasle invalide, s posebnim poudarkom na osebah z motnjami v intelektualnem razvoju in njihovi prihodnosti po smrti skrbnika;
(j)
ki ji bo v oporo primeren in zadostno financiran mehanizem spremljanja z jasnimi merili in kazalniki;
(k)
ki bo omogočala povezovanje med različnimi področji politik na ravni EU in se bo lahko prilagajala tudi novim področjem politike in izzivom, čeprav še niso zajeti v sedanji konvenciji, na primer pri digitalizaciji in novih tehnologijah, avtomatizaciji in umetni inteligenci;
(l)
ki bo skladna z drugimi pobudami in strategijami EU ter bo zajemala tudi nadaljnje ukrepe v okviru strategije Evropa 2020 in pobude iz evropskega stebra socialnih pravic in časovnega načrta za socialno Evropo,
(m)
ki bo imela zagotovljena ustrezna proračunska sredstva za izvajanje in spremljanje strategije za obdobje po letu 2020, obenem pa tudi namenska sredstva za okvir EU za Konvencijo o pravicah invalidov, s katerim bomo spodbujali, varovali in spremljali izvajanje konvencije v zadevah, ki so v pristojnosti EU, torej v zakonodaji in politikah EU ter njeni javni upravi;
(n)
ki bo spodbujala sodelovanje z javnimi organi, podjetji, socialnimi partnerji in civilno družbo na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni, saj bo tako zagotovljeno dobro izvajanje strategije za obdobje po letu 2020;
(o)
ki bo invalidom zagotavljala enak dostop do storitev – do zdravstvenega varstva, izobraževanja in zaposlovanja, javnega prevoza, stanovanj, kulture, športa in prostočasnih dejavnosti ter drugih področij, in sicer tako, da bodo odpravljene ovire za udejstvovanje v družbi, ter tako, da bodo pri vseh infrastrukturnih in digitalizacijskih naložbah uporabljena načela oblikovanja za vse;
(p)
tako da bo ena od prednostnih nalog strategije tudi dejansko spodbujanje in podpiranje socialnega gospodarstva;
6. poudarja, da bo potrebna skladnost med strategijo za obdobje po letu 2020 in okviri, namenjenim ljudem s kroničnimi boleznimi, na primer pri zaposlitveni aktivaciji, obenem pa je treba upoštevati, da strategije, ki so namenjene invalidom, ne upoštevajo vedno potreb bolnikov s kroničnimi boleznimi;
7. poudarja, da je pomembno celovito opredeliti in uveljavljati dostopnost in njeno vrednost kot temelj za to, da imajo lahko invalidi enake možnosti, kot je priznano s Konvencijo o pravicah invalidov in je tudi skladno s splošno pripombo 2 Odbora za pravice invalidov, pri čemer je treba upoštevati raznolike potrebe invalidov ter uveljaviti oblikovanje za vse kot načelo EU;
8. poziva države članice, naj v celoti izvajajo in stalno spremljajo vso zakonodajo o dostopnosti, tako evropski akt o dostopnosti(30), direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah’, telekomunikacijski sveženj in direktivo o spletni dostopnosti(31) ter ustrezne predpise o prevozu in pravicah potnikov; vztraja, da bi moral biti za spremljanje pristojen neodvisen subjekt s sodelovanjem invalidov, ne pa, da bi ga izvajali kot samovrednotenje; glede tega poziva Komisijo, naj pomaga pri izvajanju in naj ustanovi evropski odbor za dostopnost, ki bo spremljal izvajanje zakonodaje EU o dostopnosti;
9. poziva Komisijo, naj na podlagi evropskega akta o dostopnosti sprejme trden evropski okvir za dostopno in vključujoče ozračje in grajeno okolje s popolnoma dostopnim javnim prostorom, storitvami, na primer prometnimi, komunikacijskimi in finančnimi storitvami, in grajenim okoljem; poziva Komisijo, naj okrepi pravice potnikov, da ne bi več prihajalo do diskriminacije;
10. poziva Komisijo, naj revidira pravila Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu (EASA) in Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov (IATA), da bi zaščitili pravice invalidnih potnikov, in sicer s poudarkom na varnosti in telesni integriteti ter njihove opreme pri prevozu, ter da bi priznali, da so v primeru potovanja z osebnim pomočnikom ali v ležečem položaju potrebni dodatni sedeži;
11. želi opozoriti, da je za izvajanje vseh obveznosti v zvezi z dostopnostjo potrebno ustrezno financiranje na nacionalni in lokalni ravni ter ravni EU; poziva Komisijo in države članice, naj povečajo javne naložbe in tako invalidom zagotovijo dostopnost tako v fizičnem kot digitalnem okolju;
12. ima pomisleke, ker se na nacionalni ravni pri javnem naročanju ne uveljavlja dovolj predhodna pogojenost, da je treba pred podpisom pogodb upoštevati dostopnost; zato priporoča, naj se v ta namen vzpostavi podoben portal kot pri zelenih javnih naročilih, ki bi vseboval vse smernice za dostopnost;
13. poziva Komisijo, naj s Sodiščem Evropske unije sodeluje glede strategij komuniciranja in dostopnosti, zato da bi invalidom olajšali uporabo pravosodnega sistema EU;
14. poudarja, da bi morala biti strategija za obdobje po letu 2020 pripravljena po medsektorskem in celovitem pregledu vse zakonodaje in vseh politik EU, da bi jih popolnoma harmonizirali z določbami konvencije; vztraja, da bi morala strategija vsebovati revidirano izjavo o pristojnostih, ki bo zajemala vsa področja politik, na katerih EU sprejema zakonodajo ali ukrepe mehkega prava in ki vplivajo na invalide, in da bi bilo treba predlagati konkretne zakonodajne predloge z ukrepi za izvajanje in spremljanje;
15. poziva Komisijo, naj poskrbi, da se bo v boju proti različnim oblikam diskriminacije, ki jih doživljajo invalidke, uporabljal pristop na podlagi spola in medsektorski pristop; trdi, da je treba zbirati po spolu razčlenjene podatke, da bi odkrili oblike presečne večplastne diskriminacije, s katero se srečujejo invalidke, in to na vseh področjih, ki jih zajema Istanbulska konvencija, ter povsod, kjer je to potrebno; poziva Komisijo, naj okviru evropske strategije o invalidnosti po letu 2020 predstavi ustrezen prečiščeni predlog ter sprejme učinkovite ukrepe za preprečevanje nasilja nad invalidnimi ženskami in otroki ter spolnega nadlegovanja in zlorab, ki bodo namenjeni družinam, skupnostim, strokovnim delavcem in institucijam; poziva Evropsko unijo in države članice, ki tega še niso storile, naj ratificirajo Istanbulsko konvencijo;
16. poziva, naj se v strategiji za obdobje po letu 2020 oblikuje medinstitucionalna struktura, ki bo nadzorovala njeno izvajanje, opre pa naj se na postopke iz medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje(32); poudarja, da bi morale biti v vseh institucijah in agencijah EU na voljo kontaktne točke za invalide, osrednja informacijska točka pa bi morala biti v generalnem sekretariatu Komisije; poudarja, da bi bilo treba te točke podpreti z ustreznim medinstitucionalnim mehanizmom za usklajevanje izvajanja Konvencije o pravicah invalidov v institucijah in agencijah EU; poudarja, da bi bilo treba poskrbeti za medinstitucionalni mehanizem za lažje sodelovanje med Komisijo, Parlamentom in Svetom, njihovi predsedniki pa bi se morali sestati na začetku vsakega mandata; glede tega poudarja, da morajo biti institucije EU kot javna uprava v vseh pogledih skladne s Konvencijo o pravicah invalidov;
17. poziva Komisijo, naj pri pripravi strategije za obdobje po letu 2020 intenzivno in sistematično pritegne invalide, njihove družinske člane in predstavniške organizacije, poleg tega pa naj zagotovi, da bo skupaj z državami članicami tesno sodelovala z njimi pri izvajanju, spremljanju in ocenjevanju strategije za obdobje po letu 2020, med drugim tudi z zadostnim financiranjem krepitve zmogljivosti;
18. poziva Komisijo, naj vstavi tudi pregled strategije vsaka tri leta, pri tem pa naj ima jasno določeno vlogo okvir EU za konvencijo, v pregled pa naj bodo sistematično in dejavno vključeni invalidi in njihove predstavniške organizacije (tako na evropski kot na nacionalni ravni);
19. poudarja, da je treba izvajanje konvencije nepretrgoma spremljati; v zvezi s tem poziva:
(a)
naj se (s pravno uveljavljenimi zaščitnimi ukrepi) zbirajo zanesljivi podatki, ki so relevantni za spremljanje napredka pri izvajanju konvencije in tudi za odpravljanje ovir, s katerimi se pri uveljavljanju svojih pravic srečujejo invalidi, in sicer razčlenjeno glede na vrsto invalidnosti, starost, spol in druge dejavnike;
(b)
naj se okviru EU za konvencijo dodelijo zadostna sredstva, da bo lahko ustrezno in neodvisno opravljal svoje naloge;
(c)
naj se oblikuje prožen mehanizem, s katerim bi ponujali spodbude za optimalno izvajanje konvencije, na primer nagrade za dostopna mesta, in
(d)
k podobnim pobudam tudi na nacionalni ravni;
20. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo v strategiji za obdobje po letu 2020 invalidom zagotovljen dostop do zaposlitve ter poklicnega in strokovnega usposabljanja za invalide, inkluzivnega izobraževanja, cenovno ugodnega zdravstvenega varstva, digitalnih storitev in športnih dejavnosti, med drugim tudi z omogočanjem razumne prilagoditve na delovnem mestu, enakega plačila v primerjavi z neinvalidi in s preprečevanjem drugih oblik diskriminacije; poziva države članice, naj dodatno razvijejo oziroma bolje izvajajo ukrepe za večjo udeležbo invalidov na trgu dela in naj invalide, zaposlene v invalidskih delavnicah, po zakonu priznajo kot delavce in naj jim zagotovijo enako socialno zaščito kot drugim delavcem; poziva Komisijo, naj spodbuja k oblikovanju okvirov za kakovost prakse ter naj spodbuja in razvija priložnosti za usposabljanje za invalide, na primer prek vajeništva; poziva Komisijo, naj v prihodnja poročila vključi primere dobre prakse, da bi delodajalcem omogočila učinkovito izvajanje zakonodaje o invalidih; poziva Komisijo, naj razvije, promovira in varuje vključujoča podjetja, da bi na trgu dela poskrbeli za stalno zaposlovanje invalidov; poudarja, da imajo podjetja in organizacija socialnega gospodarstva velik potencial za vključevanje invalidov na trg dela; poziva Komisijo, naj Evropskemu socialnemu skladu priskrbi namensko podporo za socialno gospodarstvo;
21. poudarja, da je bistveno zagotoviti invalidom storitve in pomoč na visoki ravni; zato meni, da je treba na ravni EU določiti minimalne standarde in tako zagotoviti, da bodo invalidom izpolnjene vse potrebe;
22. poziva Komisijo, naj pregleda direktivo o čezmejnem zdravstvenem varstvu in jo uskladi s Konvencijo o pravicah invalidov, da bi invalidom zagotovili dostop do cenovno dostopnega in kakovostnega čezmejnega zdravstvenega varstva;
23. poziva države članice, naj invalidom zagotovijo dostop do zdravstvenih storitev, pri katerih bo upoštevana različnost spolov, vključno z zdravstveno rehabilitacijo in dolgotrajno oskrbo, kadar je potrebna;
24. meni, da morajo imeti invalidke popoln dostop do zdravstvene oskrbe, ki ustreza njihovim posebnim potrebam, vključno z ginekološko obravnavo, zdravniškimi pregledi, načrtovanjem družine in ustrezno prilagojeno podporo med nosečnostjo; poziva EU, naj te storitve upošteva pri izvajanju strategije po letu 2020;
25. poudarja, da gluho-slepi potrebujejo dodatno oskrbo, ki jo zagotavljajo specialisti s strokovnim in kvalificiranim znanjem, ter tolmače za gluho-slepe; poziva države članice, naj priznajo rdeče-belo palico kot simbol gluho-slepih pešcev, da bi bili v prometu bolj vidni;
26. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo lahko osebe, ki nimajo pravne in poslovne sposobnosti, uveljavljale vse svoje pravice iz pogodb in zakonodaje Evropske unije;
27. obžaluje, da aktualne evropske politike na področju otrokovih pravic ne vključujejo v zadostni meri celovite strategije, ki bi temeljila na pravicah invalidnih fantov in deklet, niti ukrepov za zaščito ali vključevanje njihovih pravic, strategije na področju invalidnosti pa tega ne obravnavajo in upoštevajo v zadostni meri;
28. poziva Komisijo, naj izboljša dostop ranljivih otrok do osnovnih storitev in socialnih pravic (zlasti zdravstvenega varstva, izobraževanja, predšolske vzgoje in varstva, prehrane in nastanitve);
29. poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo, da bo EU vodilna na področju pravic invalidov, in naj spodbujajo k ratifikaciji konvencije po vsem svetu; poziva projektno skupino strokovnjakov za enakost pri Komisiji, ki sodi v resor komisarke za enakost, naj pravice invalidov sistematično vključuje v vse ustrezne zakone, odločitve, politike in programe EU; poziva k popolni vključitvi vidika pravic invalidov v vse vidike evropskega stebra socialnih pravic, v strategijo za enakost spolov – s posebnim poudarkom na boju proti nasilju –, program Erasmus+ in jamstvo za mlade, mehanizem za pravičen prehod, jamstvo za otroke, prihodnjo zeleno knjigo o staranju, v evropski semester in zunanjo politiko EU, obenem pa tudi poudarja, da je potrebno jamstvo za pravice invalidov, zato da bomo invalide podprli pri zaposlovanju, opravljanju prakse, posredovanju zaposlitve in nadaljnjem izobraževanju; želi opomniti Komisijo, naj to spremlja tudi znotraj institucij EU;
30. poziva Komisijo, naj pripravi oceno izzivov in kršitev pravic, ki so jih med pandemijo doživljali invalidi, sprejetih ukrepov v državah članicah za odziv na pandemijo ter vrzeli in pomanjkljivosti v zakonodaji; poziva jo, naj v strategiji o invalidnosti po letu 2020 predlaga smiselne in namenske ukrepe za sanacijo in ublažitev, da bi te pomanjkljivosti odpravila in preprečila njihovo nastajanje v prihodnosti; želi opomniti, da se je treba pri oblikovanju teh ukrepov posvetovati z invalidi ter njihovimi svojci ali predstavniškimi organizacijami ter z mreže Evropskega parlamenta za pravice invalidov;
31. poziva projektno skupino strokovnjakov v Komisiji, naj vzpostavi in izvaja sistematične posvete z invalidi in njihovimi predstavniškimi organizacijami;
32. poudarja, da je pravica do samostojnega življenja in vključenosti v skupnost nepogrešljiva pri uresničevanju številnih drugih pravic iz Konvencije o pravicah invalidov, med njimi so tudi enakost in nediskriminacija, samostojnost in svoboda, pravna sposobnost in svoboda gibanja;
33. poziva Komisijo, naj se pri vseh političnih orodjih in pobudah EU dejavno zavzema za prehod z institucionalne in/ali segregirane oskrbe na podporo v skupnosti, vključno z osebno asistenco, in vključujoče (splošne in posebej prilagojene) storitve; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bosta pri pregledu socialnih kazalnikov EU kot vključena tudi kazalnika splošnega napredka in deinstitucionalizacije;
34. poziva države članice, naj spodbujajo udeležbo, tako da v časovno določenem okviru pospešijo proces deinstitucionalizacije in naj nadomestno odločanje zamenjajo s podprtim; poziva države članice, naj poskrbijo, da invalidi zaradi deinstitucionalizacije in zaradi primanjkljaja ustreznih in/ali dostopnih stanovanj nikoli ne bodo postali brezdomci;
35. poziva Komisijo, naj zavzame odločno stališče glede tega, da je splošna razpoložljivost (splošnih) storitev v skupnosti bistvenega pomena za prehod z institucionalne oskrbe na življenje v skupnosti;
36. poziva Komisijo, naj se zavzema za prosto gibanje invalidov;
37. poziva Komisijo, naj pripravi konkretne ukrepe na ravni EU za zagotovitev, da bodo lahko vsi invalidi enako kot drugi uveljavljali pravico do svobodnega gibanja ter pravico do prostega gibanja in dela v tujini;
38. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo poraba sredstev EU skladna s konvencijo in da se ne bodo uporabljala za izgradnjo ali prenovo zavodov za institucionalno oskrbo ali sorodnih ustanov ali za izvajanje projektov, pri katerih niso smiselno vključeni invalidi in njihovi družinski člani in predstavniške organizacije, in da se ne bodo vlagala v strukture, ki bi bile invalidom nedostopne;
39. poziva Komisijo, naj zagotovi, da se sredstva EU ne bodo porabljala za neetične raziskave, prisilno sterilizacijo ali kršenje reproduktivnih pravic invalidov;
40. poziva Komisijo, naj prizna, da so osebe z motnjami v duševnem razvoju in psihosocialnimi motnjami še posebej ranljive za eksperimentalne pristope in zdravljenja, ki nimajo trdne znanstvene podlage in jim lahko povzročijo veliko škodo;
41. vztraja, da bi morala biti sredstva EU namenjena spodbujanju vključujočega okolja, storitev, praks in naprav, ki se opirajo na načelo oblikovanja za vse in ki spodbujajo deinstitucionalizacijo, vključno z dobro podpora za zagotavljanje osebne asistence in neodvisnega življenja; poziva Komisijo, naj se zavzema za pobude, na podlagi katerih bodo podporne službe, ki se financirajo s sredstvi EU, upoštevale potrebe invalidov; poudarja, da bi bilo treba aktivno vlagati v raziskave za razvoj boljše in cenovno dostopnejše podporne tehnologije za invalide in v to, da bi je bilo več; poziva k aktivnemu vključevanju invalidov, njihovih družinskih članov in predstavniških organizacij v vse programe, ki jih financira EU;
42. poziva Računsko sodišče, naj preveri, ali imajo od pobud, ki jih financira EU, koristi tudi invalidi;
43. poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo vsi projekti in infrastruktura, ki se iz sredstev EU financirajo v tretjih državah, dostopni in vključujoči za invalide in da se bodo sredstva EU vlagala tudi v izvajanje in spremljanje Odbora za pravice invalidov in v krepitev zmogljivosti invalidskih organizacij;
44. poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo, da bodo evropska strategija in nacionalni ukrepi popolnoma skladni s cilji trajnostnega razvoja in agendo OZN za trajnostni razvoj do leta 2030, saj je to osrednji globalni okvir za ukrepanje za trajnost, enakost in vključenost in je invalidnost vključena kot horizontalna tema v ciljih trajnostnega razvoja št. 4, 8, 10, 11 in 17;
45. poziva Komisijo, naj neodvisno od nove evropske strategije o invalidnosti prevzame vodilno vlogo pri vključujočem izvajanju ciljev trajnostnega razvoja v zunanjem delovanju, in sicer z jasnim, preglednim in vključujočim načrtom za uresničitev teh ciljev;
46. pozdravlja nedavno sprejeto direktivo o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev, zlasti pa uvedbo petdnevnega oskrbovalskega dopusta na leto; poziva države članice, naj direktivo začnejo hitro izvajati, in jih poziva, naj se ne ustavijo zgolj pri minimalnih zahtevah direktive, tudi kar zadeva pravico do plačanega očetovskega dopusta, starševskega in oskrbovalskega dopusta; spodbuja države članice, naj uvedejo ureditve glede oskrbovalskega, očetovskega in starševskega dopusta ter prožne ureditve dela, ki bodo prilagojene specifičnim potrebam staršev z izrazito težkimi okoliščinami, na primer invalidnih staršev ali staršev invalidnih ali dolgotrajno bolnih otrok; poziva vse države članice, naj zagotovijo zadostno finančno in strokovno podporo ljudem, ki skrbijo za svoje invalidne družinske člane v skupnem gospodinjstvu; poudarja, da skrb za sorodnike pogosto negativno vpliva na njihovo družinsko in poklicno življenje, saj se soočajo z izključenostjo in diskriminacijo;
47. poziva Komisijo, naj zasnuje mehanizme za usklajevanje prenosljivosti in prilagodljivosti invalidskih dajatev in storitev med državami članicami ter naj pilotni projekt evropske invalidske izkaznice razširi na vse države članice, pa tudi na več kot zgolj kulturo in šport, obenem pa naj poskrbi, da bo evropska parkirna karta za invalide popolnoma spoštovana v vseh državah članicah; poudarja, da so tovrstni ukrepi bistveni za zagotovitev, da bodo lahko invalidi po vseh EU dostopali do invalidske podpore, ne da bi bila v vsaki državi članici potrebna nova ocena; poziva države članice, naj v svojo zakonodajo vključijo priznanje posameznih oblik invalidnosti, da bodo zaznane in urejene specifične potrebe teh oseb (na primer gluho-slepota);
48. poziva Komisijo, naj spodbuja strukturno sodelovanje invalidov, njihovih družinskih članov in predstavniških organizacij v vseh fazah odločanja na nacionalni ravni in na ravni EU ter naj invalidskim organizacijam financira krepitev zmogljivosti, tako da bodo lahko invalidi strukturirano sodelovali pri vseh odločitvah, ki jih zadevajo; poziva Komisijo, naj zasnuje evropske pobude, ki bodo spodbujale samozagovorništvo in politično udejstvovanje invalidov, in poziva države članice, naj podprejo tudi podobne nacionalne pobude;
49. poziva Komisijo, naj se zavzema za boljše usklajevanje podpornih služb med državami in za vzpostavitev kontaktnih točk v vseh državah članicah za obveščanje invalidnih državljanov EU o socialnih pravicah in podpornih službah, ki so jim na voljo;
50. poziva Komisijo, naj v sodelovanju z zasebnim sektorjem vzpostavi portal, na katerem bodo zbrani vsi instrumenti, predvideni za optimalno družbeno udejstvovanje invalidov;
51. želi opomniti, da imajo invalidi pravico do ustreznega življenjskega standarda in socialne zaščite, zlasti finančne pomoči in nadomestne oskrbe; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo strategija EU o invalidnosti do leta 2030 obsegala posebne ukrepe za spodbujanje vključujočih sistemov socialne zaščite v vsej EU, s čimer bomo zagotovili, da bodo imeli invalidi vse življenje dostop do prejemkov in storitev; poziva države članice, naj določijo minimalno raven socialne zaščite za invalide, ki jim bo zagotavljala ustrezen življenjski standard;
52. poziva Komisijo in Svet, naj se opreta Sveta o dostopu do socialne zaščite(33) in na predlog uredbe o koordinaciji sistemov socialne varnosti (COM(2016)0815), da bi vsem državljanom EU omogočili dostop do socialnih podpornih služb po vsej EU, v skladu s priporočilom Odbora za pravice invalidov;
53. poziva Komisijo in države članice, naj o tem pripravijo izčrpno kampanjo, pri kateri bodo sodelovali invalidi, njihovi družinski člani in zastopniki in predstavniške organizacije ter ki bo na voljo v dostopnih formatih, vključno z lahko berljivo različico in v nacionalnih znakovnih jezikih, in sicer naj s kampanjo ozaveščajo o pravicah in potrebah invalidov ter o tem, s katerimi ovirami se spoprijemajo, namenjena pa naj bo odločevalcem in družbi na splošno; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo, usklajujejo in oblikujejo izobraževalno gradivo, ki bi ga bilo mogoče uporabiti v državah članicah in bi prispevalo k pozitivnemu odnosu do invalidov in da bi izboljšali njihovo vključevanje;
54. poziva EU in države članice, naj financirajo usposabljanje, ki bo namenjeno invalidom in ga bodo vodili invalidi, njihove organizacije, sindikati, združenja delodajalcev, organi za vprašanja enakosti in javni uslužbenci, in sicer o načelu nediskriminacije, odpravljanju večplastne in presečne diskriminacije ter primerni prilagoditvi;
55. poziva vse države članice, naj podprejo in povečajo ugled socialnega dela (socialnih delavcev in ljudi, ki delajo na socialnem področju);
56. poziva Komisijo, naj za zastavljene strategije vzpostavi jasen mehanizem odgovornosti, nadzora in sankcij;
57. poziva vse države članice, naj se nujno spoprimejo s problemom brezdomstva, in sicer naj sprejmejo namenske dolgoročne, celovite stanovanjske strategije na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter naj priznajo specifična tveganja, ki ogrožajo invalide, vštevši osebe z motnjo avtističnega spektra;
58. poziva države članice, naj potrdijo svojo zavezo, da bodo spodbujale, varovale in zagotavljale, da bodo vsi invalidi polno in enakopravno uživali vse človekove pravice in temeljne svoboščine, na primer pravico do prostega gibanja in prebivanja ter pravico do glasovanja na volitvah, kar je skladu s členom 12 konvencije, in naj jim zagotovijo spoštovanje dostojanstva, tudi s strogim spremljanjem izvajanja strategije za obdobje po letu 2020, k čemur naj smiselno pritegnejo invalide, njihove družinske člane in predstavniške organizacije, sodelujejo pa naj tudi z javnimi organi, socialnimi partnerji in civilno družbo na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter naj za izvajanje strategije namenijo ustrezne človeške in finančne vire;
59. poziva vse države članice, naj zasnujejo lastno strategijo za področje invalidnosti, da bi spodbujale vključevanje načela enakosti invalidov in uredile izvajanje Konvencije OZN o pravicah invalidov;
60. poziva države članice, naj oblikujejo nacionalno strategijo in pri tem upoštevajo dobro prakso drugih držav članic ter tako zagotovijo pravilno izvajanje konvencije;
61. poziva Evropsko unijo ter vse države članice, naj ratificirajo tudi izbirni protokol konvencije;
62. poziva vse države članice, naj poročajo o izvajanju evropske strategije o invalidnosti;
63. poziva države članice, naj po oceni izvajanja konvencije v vsaki državi poročajo o nadaljnjih korakih glede na nacionalna priporočila, ki jih je pripravil Odbor za pravice invalidov;
64. poudarja, da je pomembno čim prej doseči dogovor; poziva Svet, naj odpravi zastoj v tem postopku in naj si prizadeva za pragmatično rešitev ter naj brez nadaljnjega odlašanja pospeši sprejetje horizontalne protidiskriminacijske direktive EU, ki jo je Komisija predlagala že leta 2008 in ki ji je potrdil tudi Evropski parlament; meni, da je to temeljni pogoj za celovit in skladen pravni okvir EU, ki bo tudi zunaj delovnega razmerja varoval ljudi pred diskriminacijo na podlagi vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti in spolne usmerjenosti; opozarja, da ne bi smeli sprejemati neupravičenih omejitev področja uporabe direktive; meni, da je med bistvenimi elementi tudi konsolidacija zakonodajnega okvira EU za boj proti kaznivim dejanjem iz sovraštva, saj prevladujejo celo v delovnem okolju;
65. priporoča Uniji, naj evropsko strategijo o invalidnosti strukturno vključi v proces evropskega semestra;
66. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu, vladam in parlamentom držav članic in držav kandidatk, Agenciji Evropske unije za temeljne pravice, Evropskemu računskemu sodišču, Odboru regij, Evropskemu ekonomskemu in socialnemu odboru, da jo razdelita podnacionalnim parlamentom in svetom, ter Svetu Evrope in Združenim narodom.
To število vključuje 99 milijonov ljudi po podatkih raziskave EU-SILC iz leta 2016, ocenjuje pa se, da milijon ljudi živi v nastanitvenih ustanovah, zato v raziskavo ni bil zajet.
Sodbe z dne11. aprila 2013 v združenih zadevah C-335/11 in C-337/11, odstavka 29 in 30, z dne 18. marca 2014 v zadevi C-363/12, odstavek 72, ter z dne 22. maja 2014 v zadevi C-356/12.
Eurofound (2019), How to respond to chronic health problems in the workplace? (Kako se odzvati na kronične zdravstvene težave na delovnem mestu?) Urad za publikacije Evropske unije, Luksemburg.
Direktiva (EU) 2019/1158 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU (UL L 188, 12.7.2019, str. 79).
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. junija 2020 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 575/2013 in (EU) 2019/876 glede prilagoditev zaradi pandemije COVID-19 (COM(2020)0310 – C9-0122/2020 – 2020/0066(COD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2020)0310),
– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9-0122/2020),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 20. maja 2020(1),
– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 10. junija 2020(2),
– ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 10. junija 2020, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A9-0113/2020),
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;
2. poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 18. junija 2020 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2020/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 575/2013 in (EU) 2019/876 glede nekaterih prilagoditev zaradi pandemije COVID-19
– ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti njenih členov od 101 do 109,
– ob upoštevanju pravil, smernic, resolucij, javnih posvetov, sporočil in dokumentov Komisije na področju konkurence,
– ob upoštevanju poročila Komisije z dne 15. julija 2019 o politiki konkurence za leto 2018 (COM(2019)0339) ter priloženega delovnega dokumenta služb Komisije z istega dne,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 31. januarja 2019 o letnem poročilu o politiki konkurence EU(1),
– ob upoštevanju poslanice novoizvoljene predsednice Komisije Ursule von der Leyen za Margrethe Vestager z dne 10. septembra 2019,
– ob upoštevanju pisnih in ustnih odgovorov kandidatke za komisarko Margrethe Vestager na predstavitvi v Evropskem parlamentu 8. oktobra 2019,
– ob upoštevanju sporočila Komisije – obvestila Komisije o vračilu nezakonite in nezdružljive državne pomoči(2),
— ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/1 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o krepitvi vloge organov držav članic, pristojnih za konkurenco, da bodo učinkoviteje uveljavljali pravila konkurence, in o zagotavljanju pravilnega delovanja notranjega trga(3),
– ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev(4),
– ob upoštevanju osnutka mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. decembra 2019 o poročilu Komisije z dne 15. julija 2019 o politiki konkurence za leto 2018,
— ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 5. decembra 2019 o poročilu Komisije z dne 15. julija 2019 o politiki konkurence za leto 2018,
— ob upoštevanju poročila z dne 4. aprila 2019 o politiki konkurence za digitalno dobo, ki so ga leta 2019 pripravili strokovnjaki na visoki ravni iz Komisije,
— ob upoštevanju predhodnega mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov (ENVP) z dne 26. marca 2014 z naslovom Privacy and competitiveness in the age of big data: The interplay between data protection, competition law and consumer protection in the Digital Economy (Zasebnost in konkurenčnost v dobi velikih podatkov povezava med varstvom podatkov, konkurenčnim pravom in varstvom potrošnikov v digitalnem gospodarstvu) in mnenja št. 8/2016 ENVP z dne 23. septembra 2016 z naslovom Coherent enforcement of fundamental rights in the age of big data (Dosledno zagotavljanje spoštovanja temeljnih pravic v dobi velepodatkov),
— ob upoštevanju izjave Evropskega odbora za varstvo podatkov z dne 29. avgusta 2018 o vplivu ekonomske koncentracije na varstvo podatkov,
— ob upoštevanju pisma, ki so ga 4. februarja 2020 ministri za gospodarstvo in finančne zadeve Francije, Nemčije, Italije in Poljske poslali komisarki Margrethe Vestager, ter skupnega prispevka Avstrije, Češke, Estonije, Finske, Latvije, Litve, Luksemburga, Malte, Nizozemske, Poljske, Portugalske, Slovaške, Slovenije, Španije in Švedske kot priprava na bližnje zasedanje Evropskega sveta, ki bo potekalo marca 2020,
— ob upoštevanju predloga Francije, Nemčije in Poljske z dne 4. julija 2019 o posodobitvi evropske politike konkurence,
— ob upoštevanju poročila Evropske potrošniške organizacije iz leta 2019 z naslovom The Role of Competition Policy in Protecting Consumers’ Well-being in the Digital Era (Vloga politike konkurence pri zaščiti dobrobiti potrošnikov v digitalni dobi),
— ob upoštevanju sklepa Komisije z dne 7. januarja 2019 o podaljšanju sedmih sklopov pravil o državni pomoči EU (pobuda za posodobitev področja državnih pomoči v obdobju 2014–2020) do konca leta 2020 in o izvedbi ocen,
— ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 22. marca in 27. maja 2019,
— ob upoštevanju izjave 18 držav članic na šestem ministrskem srečanju Prijatelji industrije 18. decembra 2018,
— ob upoštevanju poročila strateškega foruma za pomembne projekte skupnega evropskega interesa z naslovom Strengthening strategic value chains for a future-ready EU industry (Krepitev strateških vrednostnih verig za industrijo EU, pripravljeno za prihodnost),
— ob upoštevanju ravno potekajočega pregleda smernic za horizontalno sodelovanje,
— ob upoštevanju javnega posveta o horizontalnih uredbah o skupinskih izjemah,
— ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. junija 2019 z naslovom Za prilagojen evropski pravni okvir za podjetja socialne ekonomije,
– ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,
– ob upoštevanju mnenj Odbora za mednarodno trgovino ter Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja,
– ob upoštevanju pisma Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov,
– ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A9-0022/2020),
A. ker mora biti učinkovito izvrševanje politike o konkurenci v korist vseh državljanov EU, predvsem tistih, ki so v slabšem potrošniškem položaju, hkrati pa mora spodbujati inovacije in pravično konkurenco med podjetji na enotnem trgu, zlasti z zagotavljanjem, da imajo mala in srednja podjetja možnost pravičnega konkuriranja;
B. ker je treba politiko konkurence prilagoditi digitalnim, okoljskim, geopolitičnim, industrijskim in družbenim izzivom ter obenem upoštevati prednostne naloge iz evropskega zelenega dogovora in cilje iz Pariškega sporazuma, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje v vseh sektorjih kot temelj socialnega tržnega gospodarstva EU, upoštevati pa je treba tudi podjetja socialnega gospodarstva;
C. ker globalno sodelovanje na področju uveljavljanja konkurence prispeva k preprečevanju nedoslednosti pri korektivnih ukrepih in rezultatih izvršilnih ukrepov, podjetjem pa pomaga zmanjšati stroške izpolnjevanja obveznosti;
D. ker je lahko politika konkurence na hitro razvijajočih se digitalnih trgih v nekaterih primerih pretirano počasna, zato se lahko izkaže za neučinkovito pri odpravljanju sistemskega nedelovanja trga in pri ponovni vzpostavitvi konkurence; ker sta lahko dopolnilna predhodna ureditev in spremljanje koristna pri zagotavljanju učinkovitejšega nadzora;
E. ker bi morali biti tudi evropski organi, pristojni za konkurenco, pozorni, da bi preprečili izvrševanje v prevelikem obsegu na digitalnih trgih, ki so previdni glede izvrševanja v premajhnem obsegu;
F. ker je glavni cilj politike konkurence EU preprečiti izkrivljanje konkurence, da bi ohranili celovitost notranjega trga in zaščitili potrošnike;
G. ker se je z nedavnimi škandali v zvezi z razkritjem podatkov, preiskavami in dokazi pokazalo, kako platforme osebne podatke zbirajo, uporabljajo in prodajajo tretjim osebam in kako dominantni tehnološki akterji in platforme na spletu sistematično sledijo potrošnikom;
Vloga politike konkurence na globaliziranih trgih
1. poudarja, da je za zagotovitev učinkovitega izvajanja načel konkurenčnega prava v globaliziranem svetu bistveno mednarodno sodelovanje; poziva Komisijo, naj dodatno okrepi vpliv politike konkurence EU v svetu, zlasti z nadaljevanjem ustreznega dialoga in krepitvijo sodelovanja z ZDA, Kitajsko, Japonsko in drugimi tretjimi državami, po možnosti s sporazumi o sodelovanju druge generacije, ki omogočajo učinkovitejšo izmenjavo informacij med organi, pristojnimi za konkurenco; podpira dejavno sodelovanje Komisije in nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco, v Mednarodni mreži za konkurenco; spodbuja Komisijo, naj si nenehno prizadeva za vključitev pravil konkurence (ki zajemajo tudi državno pomoč) v sporazume EU o prosti trgovini in v okviru Svetovne trgovinske organizacije (STO), da bi zagotovili vzajemno spoštovanje poštene konkurence; z obžalovanjem ugotavlja, da je na Komisijo negativno vplivala mrtva točka, do katere je prišlo v mehanizmu STO za reševanje sporov;
2. poziva Komisijo, naj oblikuje orodja za olajšanje boljšega spremljanja neposrednih tujih naložb v vseh državah članicah, zagotovi hitro izvajanje mehanizma pregleda neposrednih tujih naložb in predlaga instrument za okrepitev sedanjega mehanizma, hkrati pa naj zagotovi, da bo Evropska unija še naprej odprta in privlačna za neposredne tuje naložbe; opozarja Komisijo, da so podjetja v tretjih državah upravičena do ugodnejše obravnave na domačem trgu, zaradi česar lahko pride do izkrivljanja konkurence pri naložbah v enotni trg;
3. poziva Komisijo, naj zagotovi vzajemnost s tretjimi državami na področju javnih naročil, državnih pomoči in pri naložbeni politiki, pri čemer je treba upoštevati tudi socialni in okoljski damping; opozarja, da je treba odpreti trge javnih naročil v tretjih državah, do katerih dostop še ni zagotovljen; poziva Komisijo, naj si prizadeva za pristop ključnih tretjih držav, kot je Kitajska, k sporazumu STO o javnih naročilih s sprejemljivo začetno ponudbo; poudarja, da se je treba pri vseh instrumentih za izboljšanje mednarodnega odprtja trga, kot je instrument EU za mednarodno javno naročanje, ki bodo oblikovani do leta 2021, izogniti dodatni birokraciji in dodatnemu izkrivljanju trga, saj to negativno vpliva na podjetja v EU;
4. poziva Komisijo, naj zagotovi pošteno konkurenco med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom po izstopu slednjega iz EU, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje in preprečili damping;
5. popolnoma podpira izvajanje pomembnih projektov skupnega evropskega interesa, kot je evropsko zavezništvo za baterije; poziva Komisijo, naj še naprej spodbuja pomembne projekte skupnega evropskega interesa na področju prelomnih tehnologij, ter naj poenostavi ustrezne določbe in omili zahteve, da bi se lahko upoštevali tudi manjši raziskovalni projekti v industrijskem sektorju;
6. opozarja, da mora Komisija nadzor nad državno pomočjo izvajati v enaki meri za gospodarske subjekte iz EU in tiste iz tretjih držav, da bi preprečili nesorazmerje s tujimi konkurenti, večjo pozornost pa mora nameniti državnim podjetjem s sedežem v tretjih državah, ki prejemajo državno pomoč v obliki, ki je za subjekte EU v skladu s pravili o enotnem trgu EU prepovedana; poziva Komisijo, naj pregleda nedavni predlog nizozemske vlade in preuči možnost vključitve novega stebra v zakonodajo EU o konkurenci, s čimer bi imela zagotovljeno ustrezno podlago za preiskave v primerih suma izkrivljanja konkurence s strani podjetja zaradi državnih subvencij ali pretiranega dobička na podlagi prevladujočega položaja na trgu (npr. z uvedbo nadzora državne pomoči za podjetja iz tretjih držav v pravilih EU o javnih naročilih);
7. ponovno poziva Komisijo, naj preuči, ali obstaja tveganje, da bo program nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja povzročil izkrivljanje konkurence, zlasti med malimi in srednjimi podjetji ter multinacionalnimi družbami;
8. poziva Komisijo, naj sprejme pristop, ki bo bolj naklonjen močni industrijski politiki, da bi zagotovili in ohranili visoko konkurenčnost na svetovnih trgih; poudarja, da bi morale Komisija in države članice spodbujati in podpirati projekte strateškega interesa EU ter odpraviti ovire in prepreke, da bi lahko inovativni voditelji iz EU v posebnih prednostnih sektorjih za EU dosegli preboj, hkrati pa spoštovati neodvisno uporabo pravil konkurence, ki zagotavljajo enake konkurenčne pogoje; vendar meni, da ta pristop ne bi smel škodovati malim in srednjim podjetjem ter interesom potrošnikov in da bi se moral osredotočiti na prehod na bolj trajnostno gospodarstvo, konkurenčno podatkovno industrijo EU in digitalno infrastrukturo, kot je razvoj tehnologije 5G;
9. poziva Komisijo, naj izkoristi priložnost za revizijo smernic o sporazumih o horizontalnem sodelovanju, da bi ustvarila prožnejši okvir in okrepila pravno varnost za podjetja; poziva Komisijo, naj dobitnike projektov sodelovanja določenega obsega obvešča hitreje in učinkoviteje in jim dovoli, da na podlagi pospešenega prostovoljnega postopka obveščanja postavljajo nova vprašanja;
10. pozdravlja zavezo Komisije iz njenega obvestila z dne 9. decembra 1997(5), da bo pregledovala svojo opredelitev ustreznega trga, da bi upoštevala bolj dolgoročno vizijo, ki bo zajemala svetovno razsežnost, digitalizacijo in potencialno prihodnjo konkurenco; poziva Komisijo, naj se pri raziskavah v zvezi z novimi vrstami trgov še naprej opira na trdna ekonomska in pravna načela ter upošteva načela sorazmernosti in dolžno postopanje;
11. poudarja, da so za Evropo in njena podjetja, zlasti mala in srednja, pa tudi za evropske delavce in potrošnike, pomembni enaki mednarodni konkurenčni pogoji v večstranskem trgovinskem sistemu, ki temelji na pravilih; meni, da to pomaga spodbujati trajnostni gospodarski razvoj, saj zagotavlja stabilno in predvidljivo okolje, krepi konkurenčnost in vzajemnost tretjih državah ohranja že obstoječa delovna mesta in ustvarja nova ter zagotavlja visoke delovne in okoljevarstvene standarde, saj je vse več delovnih mest odvisnih od teh verig; ob tem želi poudariti, da je v globalnih vrednostnih verigah pomembna večja preglednost, trajnost in odgovornost podjetij, ter poziva EU, naj med drugim razmisli o zakonskem okviru za obvezno potrebno skrbnost v teh verigah, kar je nujno potrebno, da vse našteto res dosežemo;
12. poziva Komisijo, naj glede na aktualne razprave uskladi pravila EU o konkurenci, industrijsko politiko in mednarodno trgovino, ob vsem tem pa sta potrebna tudi trajnost in spoštovanje okolja; izrecno poudarja, da je treba financirati raziskave, ki so osnova za inovacije in razvoj v evropskih podjetjih in poglavitni element za okrepitev trgovine in konkurenčnosti;
13. poudarja, da imajo mala in srednja podjetja pomembno vlogo v mednarodni trgovini, saj izdelajo približno 30 % blaga, ki se iz EU izvozi v druge države(6); meni, da je daleč najpomembnejši trg za mala in srednja podjetja še vedno naš notranji trg; želi opozoriti, da bi morali trgovinska politika in politika konkurence prispevati h gospodarski pestrosti in k trgovinskemu okolju, ki bo prijazno malim in srednjim podjetjem, obenem pa bi morali posodobiti opredelitev malih in srednjih podjetij, predvsem z dodatnimi kvalitativnimi merili;
14. popolnoma podpira prizadevanja Komisije v okviru aktualne reforme STO in njenega pritožbenega organa, da bi posodobili večstranska pravila o subvencijah ali sektorskih pobudah, s čimer bi omogočili ustrezno obravnavanje subvencij na mednarodni ravni, predvsem v zvezi z industrijskimi subvencijami, podjetji v državni lasti in prisilnimi prenosi tehnologije, poziva jo tudi, naj se bojuje proti netržnim politikam in praksam tretjih držav; poziva Komisijo, naj v ta proces v celoti vključi Parlament in države članice;
15. poudarja, da je dejansko izvrševanje določb trgovinskih sporazumov o trajnostnem razvoju pomembno za zagotovitev poštene konkurence in okoljevarstvenih in socialnih standardov; glede tega pozitivno gleda na uvedbo okoljevarstvenih in družbenih meril pri reformi protisubvencijskih in protidampinških ukrepov; meni, da bi lahko v sedanji reformi Svetovne trgovinske organizacije razmislili o tem, da bi v njene predpise vključili natančne, argumentirane temeljne standarde Mednarodne organizacije dela (ILO) in tako prispevali k enakim konkurenčnim pogojem;
16. ob tem pozdravlja ravno potekajoča večstranska pogajanja v okviru STO o e-trgovini in poziva k izčrpno in ambiciozno zastavljenemu naboru pravil, s katerimi bi odpravljali ovire za digitalno trgovino, zagotovili, da si bodo podjetja enakovredno konkurirala na svetovni ravni, ter povečali zaupanje potrošnikov v spletno okolje, ne da bi ogrožali evropske standarde s področja varstva podatkov; poudarja, da bi morala EU v teh mednarodnih pogajanjih prevzeti vodilno vlogo, pri podrobnem posvetovanju pa bi morali sodelovati Evropski parlament, države članice in tudi civilna družba;
17. meni, da bi moral biti dostop do notranjega trga EU pogojen s skladnostjo s sanitarnimi, fitosanitarnimi in okoljskimi standardi; poziva Komisijo, naj zagotovi, da s trgovinsko politiko in politiko konkurence EU ne bo ogroženo spoštovanje socialnih in okoljskih standardov EU ali razvoj višjih standardov;
18. poziva Komisijo, naj ustrezno analizira in preuči trge javnih naročil v tretjih državah, s katerimi že ima prostotrgovinske sporazume ali se o njih še pogaja, zato da bi evropskim podjetjem izpogajala najboljše pogoje za dostop na trg;
19. poziva Komisijo, naj usklajuje potrebne ukrepe udeleženih generalnih direktoratov – za trgovino in konkurenco – in poskrbi, da bo v pravilih konkurence in pri njihovem izvajanju zajamčena poštena konkurenca za evropska podjetja na trgih tretjih držav in narobe;
20. poziva Komisijo, naj posebno pozornost nameni temu, kako bi opredelitev mednarodnih standardov vplivala na pošteno konkurenco; vztraja, da bi morala EU okrepiti svoj večstranski pristop k opredeljevanju standardov, zlasti v okviru Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO) in Mednarodne komisije za elektrotehniko (IEC); svari pred nacionaliziranimi pristopi k opredeljevanju standardov, zlasti glede na kitajsko pobudo En pas, ena pot in druge pobude za večjo povezanost; poziva Komisijo, naj glede na to imenuje koordinatorja na visoki ravni za politiko standardizacije;
21. poudarja, da je tako na večstranski kot na dvostranski pomembno vključiti vidik spolov, pri čemer bi vključili poglavja o enakosti spolov v trgovinske sporazume in zasnovali ukrepe, pri katerih bo upoštevana različnost spolov (na primer z zagotovitvijo, da bo tako v predhodni kot naknadni oceni učinka upoštevan vpliv trgovinske politike in sporazumov EU na enakost spolov), zato da bi spodbudili konkurenco in podprli vključujočo gospodarsko rast;
Prilagajanje konkurence digitalni dobi
22. poziva Komisijo, naj pregleda pravila o združitvah in prevzemih ter okrepi protimonopolno ukrepanje, pri čemer je treba upoštevati učinke tržne in omrežne moči, povezane z osebnimi in finančnimi podatki; še zlasti jo poziva, naj pri izdajanju smernic za uporabo člena 102 PDEU potrdi, da je nadzor podatkov, potrebnih za oblikovanje in opravljanje storitev, približek obstoja tržne moči; poziva jo tudi, naj upošteva izkušnje z združitvijo podjetij Facebook in WhatsApp ter ustrezno prilagodi svoja merila; zato predlaga, naj se za vsako združitev na trgu teh podatkov na trgu poda predhodna neuradna izjava;
23. poziva Komisijo, naj pregleda pojem „zlorabe prevladujočega položaja“ in doktrine „bistvene zmogljivosti“ za zagotovitev, da ustrezajo svojemu namenu v digitalni dobi; predlaga obsežnejšo analizo tržne moči v povezavi z učinkom konglomeratov in nadzornikov, da bi preprečevali zlorabe prevladujočega položaja velikih akterjev in pomanjkanje interoperabilnosti; poziva Komisijo, naj izvede posvetovanje z deležniki, da upoštevali razvoj digitalnega gospodarstva, tudi njegovo večstranskost;
24. poziva Komisijo, naj razmisli o pregledu pragov za revizijo združitve, da bi vključila dejavnike, kot sta število prizadetih potrošnikov in vrednost povezanih transakcij v okviru potekajoče ocene uredbe o združitvah(7);
25. poziva Komisijo, naj v okviru pravkar potekajoče ocene uredbe o združitvah preuči višje ravni koncentracije zaradi horizontalnega lastništva velikih družb za upravljanje in razmisli o izdajanju ustreznih smernic o uporabi členov 101 in 102 PDEU;
26. ugotavlja, da lahko na več specifičnih trgih finančnih podatkov (npr. trgovanje z lastniškimi instrumenti, bonitetne ocene in merila) oligopolna koncentracija privede do zlorabe prevladujočega položaja s strani dobaviteljev z vlagatelji in potrošniki finančnih podatkov; poziva Komisijo, naj odločno ukrepa proti takim zlorabam prevladujočih položajev, ki ogrožajo nemoteno delovanje finančnih trgov in so v nasprotju z interesi trajnostnega razvoja;
27. poudarja, da se veliko zagonskih podjetij ustanovi z namenom prodaje večjemu podjetju, vendar lahko prodaja zagonskih podjetij dominantnim akterjem, vključno z velikimi tehnološkimi podjetji in platformami, omejuje inovativnost in ogroža suverenost; poziva Komisijo in nacionalne organe, pristojne za konkurenco, naj preučijo prakse takšnih prodaj in njihove učinke na konkurenco, zlasti v zvezi s „ubijalskimi prevzemi“, kot je navedeno v strokovnem poročilu na visoki ravni z dne 4. aprila 2019 z naslovom Competition policy for the digital era (Politika konkurence za digitalno dobo); Komisijo pa poziva, naj izvede študijo o obrnjenem dokaznem bremenu v skladu z zakonom o digitalizaciji nemškega zakona o konkurenci (GWB-Digitalisierungsgesetz), ki je bil objavljen oktobra 2019;
28. poziva Komisijo, naj oceni, kako bi bilo mogoče uvesti bolj zahtevne sisteme dostopa do podatkov, vključno z interoperabilnostjo sistemov podatkov, zlasti ko je z dostopom do podatkov omogočen dostop do sekundarnih trgov za dopolnilne storitve ali kadar so podatki omejeni na dominantna podjetja;
29. poudarja, da nekateri subjekti z dvojnim statusom platforme in ponudnika ta položaj zlorabljajo, tako da konkurentom nalagajo nepravične pogoje ne glede na to, ali so dejavni na spletu ali drugje; poziva Komisijo, naj preuči problem prednostnega obravnavanja lastne platforme ter proti tem subjektom izvede potrebne zakonodajne ukrepe in uporabi ustrezne instrumente; poziva Komisijo, naj preuči možnost uvedbe predhodnih regulativnih obveznosti, kjer konkurenčno pravo ne zadostuje za zagotovitev dostopnosti na teh trgih, s čimer bi preprečili omejevanje dostopa za konkurente in zagotovili, da se z monopolizacijo prihodnjih inovacij ne bo onemogočala odprava ozkih grl;
30. je seznanjen, da Komisija preučuje možnost uvedbe ciljno usmerjene predhodne ureditve o specifičnih sistemskih vprašanjih, ki se lahko pojavijo na digitalnih trgih; zato Komisijo poziva, naj uvede centraliziran sistem predhodnega spremljanja trga (ob upoštevanju rezultatov ocene učinka), da bi organom EU in držav članic, pristojnim za konkurenco, in regulativnim organom zagotovila potrebna sredstva za anonimno zbiranje podatkov, da bi lahko bolje pravočasno odkrivali pomanjkljivosti trga ter po potrebi uvedli ciljno usmerjeno ureditev, ko prakse postanejo sistemske;
31. zato Komisijo poziva, naj opredeli ključne digitalne akterje in oblikuje sklop kazalnikov, na podlagi katerih se bo opredelila njihova sistemskost; poudarja, da bi lahko uvedli naslednje kazalnike: zlorabe praks nekaterih velikih omrežij, nadzor obsežne količine neponovljivih podatkov, neizogibne razmere na večplastnem trgu ali zmožnost akterjev, da sami opredelijo tržna pravila;
32. Komisijo opozarja na primere, ko so tuja monopolna podjetja prevzela upravljavce digitalnih zdravstvenih, finančnih in izobraževalnih podatkov, in na tveganja za varstvo zasebnosti, ki bistveno presegajo že tako škodljive učinke teh prevzemov; poziva Komisijo, naj to upošteva v okviru prihodnje evropske strategije za podatke in preuči navzkrižno uporabo podatkov, kadar se podatki iz ene storitve uporabijo za razširitev storitvene ponudbe platform;
33. pozdravlja evropsko strategijo za podatke, ki jo je Komisija predstavila 19. februarja 2020 in katere namen je izboljšati uporabo podatkov na način, ki bo koristil potrošnikom in podjetjem; podpira, da namerava Komisija sprejeti zakonodajo o uporabi podatkov in dostopu do njih; poudarja, kako pomembno je varovati osebne podatke potrošnikov in način, kako se izmenjujejo, da bi povečali varnost in zaupanje potrošnikov; poudarja, da je treba potrošnikom zagotoviti, da bodo njihovi podatki varni, in da mora zato biti sodelovanje na vseh področjih varnosti podatkov prednostna naloga; poudarja, da bi morala biti tudi klavzula o neprodaji osebnih podatkov tretjim osebam brez privolitve zadevnega posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ključni element strategije;
34. poudarja, da imajo posredniške platforme sicer pomembno vlogo pri zagotavljanju dostopa potrošnikov do spletnih storitev, vendar nekatere svoj privilegirani položaj zlorabljajo, saj prevzemajo tudi nadzorno vlogo, tudi v zaprtih ekosistemih in spletnih tržnicah; poziva Komisijo, naj tem nadzornikom v svoji politiki konkurence nameni izrecno pozornost in čim prej zaključi preiskave, ki so v teku;
35. poziva Komisijo, naj poveča svobodo izbire za potrošnike, okrepi vlogo mreže evropskih potrošniških centrov (ECC-Net) in izvede študijo o tem, ali je potreben organ EU za varstvo potrošnikov; dodaja, da cilj politike konkurence ni le zagotavljanje poštenih cen za potrošnike, temveč tudi zagotavljanje kakovosti, raznolikosti in inovacij;
36. poudarja, da je evropski plačilni sistem v interesu Evropske unije; poziva Komisijo, naj podpira pobude, ki izpolnjujejo ta cilj, in prizna, da je njihov uspeh odvisen od inovativnosti sistema za potrošnike in podjetja ter vzdržnosti njegovega gospodarskega modela;
Učinkovitost instrumentov politike konkurence
37. poudarja, da lahko denarna kazen vpliva na ugled podjetja, kateremu je naložena; vendar opozarja, da tudi visoke denarne kazni pogosto nimajo odvračilnega učinka in jih je konec koncev mogoče prenesti na potrošnike; poziva Komisijo, naj uporabi alternativne ravnalne in po potrebi strukturne korektivne ukrepe, da bi v celoti zagotovila učinkovitost politike konkurence EU; poudarja, da bi morala biti zahteva za prenehanje v prihodnjih korektivnih ukrepih bolj predpisovalna;
38. želi spomniti, da lahko prihaja do zlorab tržne moči tudi, kadar so izdelki ali storitve brezplačni; meni, da se zasebni podatki v številnih primerih posredujejo tretjim osebam v tržne ali komercialne namene brez ustrezne privolitve potrošnika, saj se pogosto ni ponujenih alternativ k delitvi podatkov; meni, da v digitalnemu gospodarstvu koncentracija podatkov v majhnem številu podjetij vodi v nedelovanje trga, pretirano črpanje rent in blokiranje novih udeležencev na trgu;
39. želi spomniti, da je trg spletnega iskanja še posebej pomemben za zagotavljanje konkurenčnih pogojev na enotnem digitalnem trgu; z obžalovanjem ugotavlja, da je spletni iskalnik, ki ima v večini držav članic več kot 92-odstotni tržni delež na trgu spletnega iskanja, postal vratar interneta; poziva naj se prispevki vseh deležnikov, ki zajemajo zadnjih devet let protimonopolnih pravil, uporabijo za nujno oceno, ali predlagani korektivni ukrepi dejansko dolgoročno koristijo potrošnikom, uporabnikom interneta in spletnim podjetjem; poziva Komisijo, naj premisli o predlogu za izločitev iskalnikov iz paketov z drugimi komercialnimi storitvami, kot je opisano v resoluciji Parlamenta z dne 27. novembra 2014 o podpiranju pravic potrošnikov na digitalnem enotnem trgu(8), s čimer bi končala sedanje stanje in omogočila potencialno dolgoročno uresničevanje lojalne in učinkovite konkurence na evropskem digitalnem trgu;
40. opozarja na počasen napredek pri protimonopolnih preiskavah, kot je zadeva Google Shopping, v primerjavi s hitro spreminjajočimi se digitalnimi trgi; opozarja, da imajo takšne razmere škodljive posledice in da za nekatere akterje začetek dolgotrajnih in dragih postopkov pomeni finančno in strukturno tveganje; poudarja, da je treba spoštovati dolžno pravno postopanje, vendar poziva Komisijo, naj uporabi skrajšane protimonopolne postopke in poišče nove pobude, kot je program prizanesljivosti, da bi podjetja pripravila do sodelovanja, ko gre za odkrivanje kartelov po EU;
41. poudarja, da je treba redno preučiti možnost uporabe začasnih ukrepov, da bi preprečili prakso, ki bi lahko močno škodila konkurenci; poziva Komisijo, naj ublaži merila v zvezi s temi ukrepi, pri tem pa spoštuje načelo pravne države, da bi preprečila morebitno nepopravljivo škodo; poziva Komisijo, naj revidira sporočilo o korektivnih ukrepih(9) in pri tem upošteva razvoj digitalnega sektorja v zadnjih letih;
42. pozdravlja nenehna prizadevanja Komisije, da bi obravnavala zlorabe s strani velikih platform; poziva Komisijo, naj znova preuči primere, ko so bili ponujeni korektivni ukrepi očitno neučinkoviti pri ponovni vzpostavitvi konkurence na trgu, kot je zadeva Google Shopping; poudarja, da nimamo na voljo ciljnih in učinkovitih popravnih ukrepov, ki bi jih predhodno preizkusili skupaj s prizadetim podjetjem, zato bo morda potrebna popolna strukturna ločitev splošnih in specializiranih storitev iskanja, vključno z lokalnim iskanjem; poudarja, da bi lahko ravnalni strukturni ukrepi, za razliko od strukturnih, ponudili časovno učinkovito rešitev in zmanjšali možnost, da se med daljšimi razpravami o odsvojitvi konkurenti izrinejo s trga;
43. opozarja, da mora Komisija nameniti dovolj sredstev, da bo lahko učinkovito izvrševala pravila EU o konkurenci; ugotavlja, da je treba zagotoviti specifična strokovna znanja, zlasti o vse pomembnejših vprašanjih, kot sta prevladujoči položaj spletnih platform ali umetna inteligenca;
44. poziva Komisijo, naj s smernicami razloži, kaj pomeni „bistveno oviranje učinkovite konkurence“, kot je določeno v uredbi o združitvah, da v primeru združitev ne bo obravnavala samo cen, proizvodnje in inovacij, temveč bo tudi upoštevala socialne in okoljske stroške takšnih transakcij glede na načela PDEU, pri tem pa naj bo zlasti pozorna na varstvo okolja;
45. poziva Komisijo, naj preuči novo storitev tekočega računa, ki jo bodo nekatera največja svetovna tehnološka podjetja v prihodnjih letih ponudila potrošnikom; poziva Komisijo, naj bo posebej pozorna na njihov vstop na ta nov digitalni finančni trg, na ogromne količine podatkov, ki jih bodo zbirala od svojih potrošnikov, ter kako bodo te podatke potencialno uporabljala;
Pravila konkurence, ki podpirajo evropski zeleni dogovor
46. pozdravlja sporočilo Komisije o evropskem zelenem dogovoru in v njem določene cilje, kako do leta 2050 stroškovno učinkovito preiti na podnebno nevtralnost in postopoma opustiti fosilna goriva; podpira napovedan pregled smernic EU o državni pomoči do leta 2021, da jih uskladili s temi cilji;
47. podpira Komisijo pri njenem pregledu smernic o državni pomoči v vseh zadevnih sektorjih, kot je promet, tudi letalski in pomorski, ta pregled pa naj ga izvaja v skladu z evropskim zelenim dogovorom, ob tem uporabi načelo pravičnega prehoda in prizna dopolnilno vlogo vlad držav članic pri podpori naložbam v razogljičenje in čisto energijo, obenem pa naj zagotovi enake konkurenčne pogoje in prepreči izkrivljanje trga; poziva Komisijo, naj v okviru direktive o obdavčitvi energije(10) preuči, ali veljavne davčne oprostitve ustvarjajo nepoštene konkurenčne pogoje med sektorji; poziva Komisijo, naj preveri, ali oprostitev davka na kerozin ne izkrivlja konkurence v korist letalskega sektorja;
48. poziva Komisijo, naj pri skorajšnjem pregledu smernic o državni pomoči za varstvo okolja in energijo v skladu s podnebnimi zavezami EU poskrbi za večjo prožnost pomoči za obnovljivo energijo, ki jo ustvarijo državljani;
49. poudarja, da mora Komisija preprečiti kakršnekoli morebitne negativne stranske učinke, kadar večja podjetja javno pomoč, odobreno za ozelenitev njihovih poslovnih modelov, uporabljajo v druge namene, kot je krepitev prevladujočega položaja v zadevnem sektorju;
50. poziva Komisijo, naj zagotovi dodatne smernice in omogočitveni okvir za nadaljnje naložbe v energijsko učinkovitost in obnovo stavb, pa tudi za nadomestitev starih zmogljivosti z novimi, hibridne projekte in shranjevanje energije;
51. v zvezi s tem poudarja, da bo evropski zeleni dogovor uspešen, če bodo evropski proizvajalci trajnostnih proizvodov in storitev uvideli njegove prednosti in se ne bodo soočali z nepošteno konkurenco podjetij iz tretjih držav;
52. ugotavlja, da mora evropski zeleni dogovor zagotoviti doslednost med politikami s področja kmetijstva, podnebnih ukrepov, okolja in trgovine;
Sektorske politike
53. poziva Komisijo, naj bolj sistematično opravlja preiskave v sektorjih, ki so v digitalni dobi bistveni za vsakodnevno življenje državljanov, kot so zdravstvo, mobilnost, spletno oglaševanje, energija, turizem, vključno s spremljanjem cenovnih kapic za spletne platforme za nastanitev, kultura, finančne in plačilne storitve ter mediji, pri tem pa naj ohrani visoke standarde EU;
54. poziva Komisijo, naj upošteva, da prisotnost nacionalnih monopolov in oligopolov kaže na potencialne pomanjkljivosti na enotnem trgu ali ovire za pošteno konkurenco;
55. prosi Komisijo, naj opravi predhodno študijo koncentracije lastništva medijev v Evropi, tudi ob upoštevanju dejstva, da multinacionalne družbe odkupujejo evropske ponudnike medijev;
56. ponovno poudarja, da se davčna ureditev včasih uporablja za posredno zagotavljanje državne pomoči, kar na notranjem trgu ustvarja neenake konkurenčne pogoje; poziva Komisijo, naj posodobi obstoječe smernice o državni pomoči, da bi državam članicam preprečila podeljevanje državne pomoči v obliki davčne ugodnosti; obžaluje zlorabe davčnih stališč in pozdravlja nedavni sodbi Splošnega sodišča, ki potrjujeta, da preučitev davčnega stališča, ki ga opravi Komisija na podlagi pravil o državni pomoči, ne pomeni davčne harmonizacije; ugotavlja, da se sklepi Komisije pogosto izpodbijajo pred sodiščem, zato jih je treba temeljito pripraviti; vztraja, da mora Komisija imeti dostop do informacij, ki si jih izmenjujejo davčni organi držav članic, da bi lahko bolje zaznavala kršitve pravil o konkurenci; poziva k sprejetju predloga o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) in javnem poročanju po posameznih državah;
57. poziva Komisijo, naj preuči možnost, da se državam članicam za kršitev pravil o državni pomoči naloži državna kazen;
58. poziva Komisijo, naj hitro preuči neskladja med pravili o državni pomoči na področju likvidacije in ureditvijo reševanja iz direktive o sanaciji in reševanju bank(11), ter naj skladno s tem pregleda svoje sporočilo o bančništvu z dne 30. julija 2013(12), tudi ob upoštevanju nedavnih primerov in potrebe po zaščiti potrošnikov;
59. poziva Komisijo, naj podrobno preuči primere v bančnem sektorju, ki bi lahko vplivali na konkurenco, v nekaterih državah članicah, kjer se potrošniki trenutno soočajo z visokimi obrestnimi merami(13) in kjer ni preglednosti pri posojilih, do česar potencialno prihaja zaradi koncentracije lastništva v bančnem sektorju, kar bi lahko privedlo do zavajajočih praks pri prodajanju hipotekarnih posojil;
60. poziva Komisijo, naj enkrat letno oceni, ali so zahteve za uporabo člena 107(3)(b) PDEU v finančnem sektorju še vedno izpolnjene;
61. poziva jo tudi, naj temeljito preuči tako rekoč monopolni položaj „velikih štirih“ računovodskih podjetij, ki opravljajo revizije največjih gospodarskih družb, ki kotirajo na borzi, na primer, ali so revizijske storitve ločene od storitev svetovanja, ter naj se vzpostavi obvezna „skupna revizija“, da bi podjetjem, ki ne sodijo med te štiri, omogočili razvoj zmogljivosti za revizijo največjih družb;
62. poziva Komisijo, naj zagotovi lojalno konkurenco in večjo preglednost pri komercialnih praksah spletnih platform, tudi pri supermarketih in hipermarketih, s čimer bi proizvajalcem v EU omogočili poštene pogoje in cene za njihove proizvode; poziva Komisijo, naj nadaljuje poglobljeno analizo obsega in učinka nakupovalnih združenj, ki se nanašajo tako na strategije določanja cen kot na strategije, ki niso povezane s cenami, na gospodarsko delovanje verige preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi in naj pri tem upošteva zlasti učinke na male dobavitelje in kmete; obžaluje, da prodaja z izgubo ni na seznamu praks, ki so prepovedane na ravni EU; poudarja, da morata strategija od vil do vilic in pravo konkurence EU priznati pomemben prispevek primarnih proizvajalcev pri oskrbi z visokokakovostno hrano in zagotavljanju javnih dobrin družbi;
63. poziva k jasnejši, prožnejši in bolj predvidljivi uporabi pravil o konkurenci v zvezi s proizvajalci in organizacijami proizvajalcev, da bi povečali pravno varnost; zato poziva Komisijo, naj oceni izvajanje uredbe o enotni skupni ureditvi trgov (SUT)(14) in pojasni njene določbe, zlasti v zvezi z izjemami k pravilom konkurence, odobrenimi za nekatere sporazume in prakse združenj kmetov; spodbuja k ustanovitvi več organizacij proizvajalcev, saj si kmetje tako lahko okrepijo položaj in se učinkovito pogajajo o cenah ter izravnajo neravnovesja moči v živilski verigi;
64. poziva Komisijo, naj iz pravil o državni pomoči izvzame davčne določbe, izrecno sprejete za kmetijski sektor, ki so jih države članice uvedle kot spodbudo kmetom za prostovoljno previdnostno varčevanje, da se bodo lažje spopadali z vse večjimi podnebnimi in zdravstvenimi tveganji ter gospodarskimi krizami; pozdravlja zaključek pregleda uredbe de minimis(15), kar bo kmetom pomagalo pri spopadanju s podnebnimi izzivi, obenem pa preprečilo izkrivljanje trga; poudarja, da so jasne smernice posebej potrebne za kmetijski sektor, saj mora izpolnjevati zahteve glede okolja in trajnosti; pozdravlja, da se ravno preverja ustreznost svežnja za posodobitev področja državne pomoči iz leta 2012 ter revidira uredba o skupinskih izjemah v kmetijstvu(16);
65. poziva Komisijo, naj oceni izvajanje in razjasni področje uporabe člena 209 uredbe o enotni skupni ureditvi trgov v zvezi z odstopanji od pravil konkurence za nekatere sporazume in prakse združenih kmetov, da bi jim zagotovila večjo jasnost in pravno varnost pri uporabi tega člena, Komisiji pa omogočila večjo prožnost pri izvajanju člena 209;
66. se zaveda, da imajo medpanožne organizacije pomembno vlogo v verigi, saj imajo vlogo platforme za dialog, raziskave in razvoj, dobro prakso in preglednost trga;
67. poziva, naj se okrepi vloga medpanožnih organizacij, da se v živilski verigi vzpostavijo bolj uravnoteženi odnosi, in podpira razširitev klavzule o porazdelitvi vrednosti na vse gospodarske subjekte, ne le na prvega kupca, kar bi bilo skladno z osnutkom poročila o novi skupni ureditvi trgov kmetijskih proizvodov v okviru prihodnje reforme skupne kmetijske politike, ki ga je aprila 2019 sprejel Odbor Parlamenta za kmetijstvo;
68. poziva, da bi v členu 210 uredbe o enotni skupni ureditvi trgov omogočili izrecno in samodejno odstopanje od člena 101 PDEU na podlagi načel nujnosti in sorazmernosti, zato da bi kmetijske medpanožne organizacije lahko izpolnjevale svoje naloge iz uredbe, kar bi prispevalo k doseganju ciljev iz člena 39 PDEU;
69. poziva Komisijo, naj poskrbi, da se bodo začele hitro izvajati določbe člena 222 uredbe o enotni skupni ureditvi trgov kmetijskih proizvodov neravnovesja, da bi obravnavali resno izkrivljanje trga;
70. odobrava, da so se ukrepi za upravljanje ponudbe kakovostnih sirov in pršuta, ki so jih zahtevale organizacije proizvajalcev, medpanožne organizacije in skupine izvajalcev dejavnosti, izkazali za uspešne; poziva, naj se razširi področje uporabe določb uredbe o enotni skupni ureditvi trgov, ki dovoljujejo uvedbo pravil o nadzoru ponudbe, tako da bi zajele vse proizvode z zaščiteno označbo porekla ali z zaščiteno geografsko označbo, s čimer bi bolje uravnovesili ponudbo in povpraševanje;
71. poziva Komisijo, naj se vse ustrezne deležnike pritegne k dialogu o delovanju verige preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi ter naj prilagodi politiko konkurence EU v skladu z najnovejšim razvojem trgovinskega okolja;
72. pozdravlja, da je bila 17. aprila 2019 sprejeta Direktiva (EU) 2019/633 o nepoštenih trgovinskih praksah v odnosih med podjetji v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi(17), kar je pomemben prvi korak v smeri poštenega razmerja med gospodarskimi subjekti in za reševanje problema neenakomerno razporejene pogajalske moči v živilski verigi; poziva države članice, naj direktivo nemudoma prenesejo v svojo zakonodajo, Komisijo pa, naj pozorno spremlja napredek pri tem in naj spodbuja izmenjavo primerov dobre prakse med državami članicami; spodbuja države članice, naj prepovedo še nadaljnje nepoštene prakse in uvedejo visoke standarde;
73. želi spomniti, da je prišlo do znatnega horizontalnega in vertikalnega prestrukturiranja, ki je privedlo do nadaljnje konsolidacije že tako koncentriranega sektorja semen, agrokemije, gnojil, živalske genetike in kmetijskih strojev ter predelave in maloprodaje; poziva Komisijo, naj pri ocenjevanju združitev v teh sektorjih upošteva tudi druge učinke, ne samo vpliv na potrošniške cene; poudarja, da je treba zaščititi interese kmetov in državljanov EU ter okolje, a da je treba tudi na ravni kmetij celovito in celostno ovrednotiti vpliv združitev in prevzemov med kmetijskimi dobavitelji, vključno s proizvajalci fitofarmacevtskih sredstev;
74. ocenjuje za bistveno, da Komisija še naprej podrobno spremlja trg EU za pesticide, semena in sortne lastnosti ter spremlja vpliv digitalizacije na kmetijski sektor;
75. poziva Komisijo, naj oblikuje stalno informacijsko platformo na ravni EU o instrumentih za obvladovanje tveganja, da bi kmetom pomagala pri spoprijemanju z negotovimi podnebnimi razmerami, nestanovitnim trgom in drugimi tveganji, kjer si bodo lahko deležniki izmenjevali dobro prakso, kot je navedeno v njenem sporočilu o prihodnosti preskrbe s hrano in kmetijstva iz novembra 2017;
76. poudarja, da velike razlike pri neposrednih plačilih zavirajo trajnostne pobude kmetov za okolje in boj proti podnebnim spremembam ter izkrivljajo konkurenco v EU; želi spomniti na zavezo Evropskega sveta 7. in 8. februarja 2013, da bodo bo leta 2020 plačila v vsej EU harmonizirana;
77. opozarja na vse pogostejša protestna sporočila in ugotavlja, da so zaskrbljeni zaradi kumulativnega učinka prostotrgovinskih sporazumov na kmetijsko-živilski sektor EU; se sprašuje, ali sporazumi o prosti trgovini postavljajo agroživilske proizvajalce EU v slabši konkurenčni položaj zaradi razlik v socialnih, zdravstvenih in okoljskih standardih ter standardih s področja dela in dobrobiti živali; zato poziva Komisijo, naj karseda hitro objavi najnovejše poročilo o kumulativnem učinku sedanjih in prihodnjih trgovinskih sporazumov ter naj se za kmetijske proizvode uporabljata načeli vzajemnosti in skladnosti, pri prihodnjih in sedanjih trgovinskih pogajanjih pa naj se uporabita tudi za zaščito ranljivih sektorjev, zato da bodo res izvedeni vsi potrebni inšpekcijski pregledi;
78. pozdravlja predlagano uredbo o programu za enotni trg, natančneje o ukrepih v živilski verigi, ki naj bi jih predlagani program podprl, na primer o veterinarskih in fitosanitarnih ukrepih za reševanje kriz v zvezi z zdravjem živali in rastlin; poziva Svet in Parlament, naj hitro zaključita pogajanja in sprejmeta uredbo;
79. poudarja, da je treba pravočasno odločiti o obeh predlogih Komisije o prehodnih predpisih, da ne bi povzročali zamud in zapletov, ki bi lahko privedli do nestabilnosti na trgu;
80. meni, da je bistveno, da se v okviru generalnega direktorata Komisije za kmetijstvo ohranijo vse pristojnosti v zvezi z izvajanjem členov 209 in 210 uredbe o enotni skupni ureditvi trgov kmetijskih proizvodov in v zvezi z državno pomočjo za spodbujanje razvoja kmetijstva in gozdarstva ter podeželja, s čimer se zagotavlja strokovno znanje, ki je zaradi posebne narave teh področij potrebno za obravnavanje in usklajevanje, in tudi popolna skladnost s cilji in pomočjo, predvideno v skupni kmetijski politiki;
81. poziva Komisijo, naj bo pri uporabi pravil o državni pomoči še naprej posebej pozorna na zagotavljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, zlasti ko gre za izolirane, oddaljene ali obrobne regije ter otoke v Uniji; ugotavlja, da prihaja do določenih težav pri uporabi pravil iz svežnja Almunia za nekatere storitve splošnega gospodarskega pomena, kot je poštni sektor, za katerega je naloge javne službe v skladu z zakonodajo EU mogoče določiti in organizirati na nacionalni ravni;
82. opozarja, da je potreben časovni načrt za bolje usmerjeno državno pomoč, zlasti za izvajanje storitev splošnega gospodarskega pomena, med drugim oskrbe z energijo, prometa in telekomunikacij;
83. znova poziva, naj se premogovniška območja opredelijo kot območja, ki prejemajo pomoč, tako da bo mogoče pravila EU o pomoči prilagoditi in sprejeti ukrepe zaradi nujnih strukturnih sprememb, dokler se ne bodo podjetja, ki delujejo na teh območjih, jasno zavezala, da bodo sprejela konkretne ukrepe, s katerimi bodo dosegla ogljično nevtralnost in izpolnila podnebne cilje EU; opozarja, da dejavnosti, ki so tradicionalno del družbene odgovornosti podjetij, ne smejo biti deležne privilegirane obravnave v okviru državne pomoči;
84. pozdravlja dejstvo, da je Komisija v svoj ciljno usmerjen pregled uredbe o splošnih skupinskih izjemah(18) vključila razširitev tega sistema na projekte evropskega teritorialnega sodelovanja (oziroma Interreg);
85. je zaskrbljen zaradi asimetrične obravnave operacij, ki jih financira EU, odvisno od tega, ali jih EU podpira s sredstvi kohezijske politike ali pa z drugimi skladi oziroma programi EU, kot so Obzorje 2020/Obzorje Evropa ali EFSI2.0/InvestEU, kot je to predlagala Komisija v svojem pregledu uredbe o splošnih skupinskih izjemah; meni, da bi bilo treba ohraniti enake konkurenčne pogoje za projekte, ki so si med seboj sicer podobni, vendar imajo različne vire financiranja, saj bi to dalo prednost nekaterim programom financiranja in izrinilo nekatere druge;
Večje upoštevanje državljanov prek Evropskega parlamenta
86. poziva, naj se na področju politike konkurence brez spremembe primarnih pogodb uporablja redni zakonodajni postopek, po zgledu direktive o odškodninskih tožbah(19) in direktive o Evropski mreži za konkurenco plus (ECN+);
87. poziva Komisijo, naj Parlamentu redno poroča o izvajanju in spremljanju sporazumov o sodelovanju na področju konkurence in o pregledu neposrednih tujih naložb; poziva Komisijo, naj ohrani visoke standarde preglednosti;
88. poudarja, da želi imeti pomembnejšo vlogo pri določanju in oblikovanju splošnega okvira za politiko konkurence; ugotavlja, da bi moral biti Parlament bolj vključen v dejavnosti delovnih skupin in skupin strokovnjakov, kot je Mednarodna mreža za konkurenco, in sicer kot opazovalec, da bi bolje razumel zadeve in bil na tekočem z najnovejšim razvojem dogodkov, s tem pa bi bil bolj pripravljen v svoji vlogi kot sozakonodajalec; poziva Komisijo, naj zlasti vključi Parlament v oblikovanje instrumentov mehkega prava, kot so obvestila in smernice;
89. poziva Komisijo, naj organizira večsektorske in medinstitucionalne forume, v katerih bodo sodelovali industrija, nacionalni regulatorji, vključno z organi za varstvo podatkov, skupine potrošnikov in drugi ustrezni deležniki, da bi politiko konkurence povezala z drugimi področji delovanja;
90. poudarja, da je treba v veljavni obrazec za pritožbo v zvezi s primeri državne pomoči vnesti veliko podrobnosti o tem, kdaj je bila državna pomoč dodeljena, teh informacij pa navadni državljani ne morejo poznati; zato poziva Komisijo, naj poenostavi obrazec za pritožbo, da bi lahko tudi navadni državljani vlagali pritožbe;
91. z obžalovanjem ugotavlja, da Komisija med preiskavo vloženih pritožb posreduje premalo informacij; poziva Komisijo, naj pritožniku pošlje potrdilo o prejetju pritožbe in obvestilo o začetku preiskave, vključno s podatki o tem, kako dolgo bo predvidoma trajala;
92. opozarja, da je pomembno usklajevanje z nacionalnimi organi, pristojnimi za konkurenco, in poziva Komisijo, naj Parlamentu posreduje oceno stanja v zvezi z izvajanjem direktive o Evropski mreži za konkurenco+; želi spomniti, da je Komisija v prilogi k direktivi o Evropski mreži za konkurenco+ opredelila začasne ukrepe kot ključno orodje, s katerim bi organi, pristojni za konkurenco, zagotavljali, da konkurenca ni prizadeta, medtem ko poteka preiskava; želi spomniti, da je treba oceniti, ali obstajajo načini za poenostavitev sprejemanja začasnih ukrepov v okviru Evropske mreže za konkurenco v dveh letih po datumu prenosa direktive, da bi se lahko organi, pristojni za konkurenco, učinkoviteje spopadali z razvojem dogodkov na hitro razvijajočih se trgih;
93. opozarja, da je politična neodvisnost organov, pristojnih za konkurenco, izjemnega pomena, da bi zagotovili neodvisnost in verodostojnost politike konkurence; priznava, da je za preprečevanje izkrivljanja konkurence potreben javni nadzor lobiranja v vseh institucijah EU; zato znova poziva k okrepljenemu registru EU za preglednost; vztraja pri rednejši izmenjavi s Komisijo v skladu z medinstitucionalnim sporazumom s Parlamentom; poziva izvršno podpredsednico, pristojno za konkurenco, naj bo v tesnem stiku z odborom ECON in njegovo delovno skupino za konkurenco, ki je ustrezen prostor za vzpostavitev rednejšega dialoga;
94. želi spomniti na zaveze izvršne podpredsednice Evropske komisije v zvezi z Evropo, pripravljeno na digitalno dobo, ki jih je dala na svoji predstavitvi ob potrditvi 8. oktobra 2019, da bo strogo ločevala portfelja digitalne politike in konkurence;
Odzivi politike konkurence na COVID-19
95. pozdravlja, da se je Komisija hitro odzvala in sprejela začasen okvir za državno pomoč in dva predloga sprememb, zadovoljen pa je tudi s pogoji za pomoč podjetjem, ki jih je prizadela kriza; podpira Komisijo in države članice pri uporabi popolne prilagodljivosti iz začasnega okvira za državno pomoč med pandemijo COVID-19;
96. podpira, da se začasni okvir za državno pomoč v obdobju okrevanja uporablja, dokler bo potrebno; poziva Komisijo, naj pravočasno oceni, ali bi bilo treba začasni okvir po potrebi podaljšati tudi po letu 2020;
97. pozdravlja pogoje iz drugega predloga spremembe k začasnemu okviru za dokapitalizacijo pomoči podjetjem, zlasti v zvezi s prepovedjo izplačila dividend, ponovnega odkupa delnic in razdeljevanja bonusov za banke in druga podjetja, pa tudi zaščitne ukrepe proti plenilskim dejavnostim drugih podjetij EU proti podjetjem, ki so prejela državno pomoč;
98. pozdravlja dejstvo, da državna pomoč, dodeljena bankam v sklopu začasnega okvira za državno pomoč, zagotavlja financiranje gospodarstva in prispeva k ohranjanju finančne stabilnosti, obenem pa deluje znotraj trdnega veljavnega zakonodajnega okvira, ki ga določajo direktiva o sanaciji in reševanju bank in pravila za reševanje;
99. poudarja, da lahko pride zaradi večjih razlik med ravnmi državne pomoči, ki jo dodelijo države članice, do izkrivljanja trga in neenakih konkurenčnih pogojev; je seznanjen z instrumentom za podporo solventnosti, ki je del novega načrta EU za okrevanje in s katerim se obravnava tveganja, ki jih te razlike pomenijo za celovitost enotnega trga;
100. pozdravlja izredna finančna sredstva in državno pomoč za podporo podjetjem in delavcem pri premagovanju gospodarskih posledic pandemije; poziva Komisijo, naj določi skupne minimalne standarde, da bi opredelila zahteve, po katerih morajo podjetja, ki prejmejo državno pomoč, delovati v skladu z merili ESG in davčno preglednostjo, da bi se izognili različnim nacionalnim merilom, ki bi še povečala razlike, in dokazati, da prejeto javno podporo uporabijo za uskladitev delovanja s podnebnimi in okoljskimi cilji EU ter Pariškim sporazumom; opozarja, da bi bilo treba pomoč odobriti le za kritje izgub, do katerih je prišlo zaradi pandemije COVID-19; poudarja, da bi bilo treba državno pomoč dodeliti le podjetjem, ki se soočajo z neposrednimi posledicami pandemije COVID-19, ne pa tudi tistim, ki so bila v slabem finančnem položaju že pred krizo; poziva, naj se podjetjem s sedežem v davčnih oazah prepove dostop do državne pomoči ali svežnjev finančne podpore, če se ne zavežejo, da bodo spremenila svojo prakso;
101. pozdravlja sporočilo Komisije o začasnem okviru za ocenjevanje protimonopolnega vprašanja, povezanega s poslovnim sodelovanjem v odziv na izbruh COVID-19; poudarja, da je Komisija objavila prvo priporočilno pismo po letu 2003; poudarja, da je ta kriza pokazala, kako potrebni so nagli in učinkoviti odgovori v hitro spreminjajočem se okolju, in spominja na koristi sodelovanja na področju protimonopolne zakonodaje in zagotavljanja pravne varnosti podjetjem pri sklepanju poslovnega sodelovanja v ključnih strateških sektorjih;
102. v zvezi s posledicami pandemije poudarja, da je treba povečati ekonomsko odpornost ključnih evropskih sektorjev, s čimer bi z raziskavami in inovacijami spodbudili gospodarsko okrevanje; poziva Komisijo, naj pri posodobitvi sporočila o opredelitvi trga iz leta 1997 sprejme bolj dinamičen pristop, merila za inovacije pa postavi v središče ustrezne tržne analize pri nadzoru nad združitvami v Evropi; poziva Komisijo, naj v okviru pregleda ustreznosti oceni, ali bi bilo mogoče ubrati pristop, ki bi bil bolj naklonjen sporazumom o sodelovanju ter raziskavam in razvoju;
103. poudarja, da so postala podjetja zaradi pandemije občutljiva na tuje prevzeme; ugotavlja, da je kriza zaradi pandemije COVID-19 razkrila, da so dobavne verige EU pomanjkljive, da EU na področjih, kot so medicinski proizvodi ali živila, nima strateške suverenosti in da je treba zaščititi ključna podjetja in sredstva EU pred sovražnimi prevzemi velikih prevladujočih akterjev;
104. poudarja, da je treba nujno okrepiti prizadevanja EU za odločno preprečevanje nepoštene konkurence in sovražnega pristopa tujih podjetij v državni lasti ali podjetij, povezanih z vlado, do ranljivih evropskih podjetij, ki se trudijo preživeti v težkih gospodarskih razmerah zaradi pandemije COVID-19, saj je namen takega ravnanja nadzor ključnimi evropskimi tehnologijami, infrastrukturo in strokovnim znanjem; zato poziva Komisijo, naj nemudoma predlaga začasno prepoved tujih prevzemov evropskih podjetij s strani tujih podjetij v državni lasti ali podjetij, povezanih z vlado;
105. pozdravlja pobude na platformah družbenih medijev za boj proti lažnim novicam in za razširjanje uradnih informacij Svetovne zdravstvene organizacije v zvezi s COVID-19; svari pa, da so imele te platforme že pred krizo več kot pomembno tržno moč; podpira poziv Komisije, naj se še pred pripravo predhodnega predloga za regulativni okvir izvede študija o platformah, ki imajo pomembno filtrirno vlogo za medmrežje, pod pogojem, da to ne bo povzročalo dodatnih zamud; poziva Komisijo, naj prepove mikrousmerjeno oglaševanje na platformah in uporabnikom zagotovi večjo preglednost; podpira, da pri razvoju aplikacij za sledenje stikom sodelujejo tudi poglavitni neevropski akterji na trgu operacijskih sistemov za pametne telefone; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se z zbiranjem podatkov ne bo še bolj utrdila tržna moč teh nekaj prevladujočih akterjev;
106. poudarja, da kriza zaradi COVID-19 pomeni ogroža preživetje izredno velikega števila podjetij po vsej EU in je skokovito povečala stopnjo brezposelnosti; poziva Komisijo, naj oceni, ali je koncept zaščite propadajočih podjetij, ki se zdaj uporablja, res primeren za to krizo; je prepričan, da lahko politika konkurence in industrijska politika pomagata pri vzdržnem vzpostavljanju evropske suverenosti; pozdravlja strategijo za industrijsko politiko, ki jo je zasnovala Komisija;
107. je seznanjen z učinkovitim in uspešnim delom Komisije med krizo zaradi COVID-19; poudarja, da je bilo treba zaradi izrednih razmer ogromno kadrovskih virov preusmeriti na nadzor nad državno pomočjo; prosi za več informacij o stanju in razvoju na področju kadrovskih virov v njenem generalnem direktoratu za konkurenco;
108. poziva Komisijo, naj bolje obvešča Parlament o svojem sprotnem delu, zlasti o reviziji opredelitve upoštevnega trga in reviziji smernic o državni pomoči; poziva Komisijo, naj mu posreduje podrobno oceno z opisano porazdelitvijo skupnega zneska državne pomoči, ki je bila odobrena v začasnem okviru za državno pomoč, in sicer po državah članicah, sektorjih in vrsti odobrene pomoči (nepovratna sredstva, jamstva itd.), ter z morebitnimi dodatnimi pogoji, ki so jih uporabljale države članice; meni, da bi široko zastavljena in podrobno opisana ocena poslancem Evropskega parlamenta dala pregled nad sprejetimi gospodarskimi ukrepi na nacionalni ravni, pa tudi natančne podatke o vrsti pomoči, kategorijah upravičencev in metodah odobritve, če so bile uporabljene; poudarja, da bi bilo treba pravočasno posodobiti pregled državnih pomoči, ki vsebuje več preglednih in grafičnih podatkov o državni pomoči in njenem vplivu na notranji trg;
109. poziva Komisijo, naj Parlamentu in Svetu po krizi posreduje sporočilo o učinkih pandemije COVID-19 na konkurenco na trgu in izvrševanju konkurenčnega prava, o povezanosti enotnega trga in prihodnosti politike konkurence;
110. poziva Komisijo, naj določi, da morajo banke, ki prejemajo državno pomoč, v celoti ohraniti majhne bančne posle/potrošniške bančne storitve, in zagotovi, da banke ne bodo uporabile krize COVID-19 kot izgovor za trajno zmanjšanje teh storitev;
o o o
111. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, nacionalnim parlamentom in nacionalnim organom, pristojnim za konkurenco.
– ob upoštevanju predloga konference predsednikov,
– ob upoštevanju svojega sklepa z dne 15. januarja 2014 o pristojnostih stalnih parlamentarnih odborov(1),
– ob upoštevanju členov 206 in 212 Poslovnika,
1. sklene ustanoviti pododbor Odbora za ekonomske in monetarne zadeve;
2. sklene, da je pododbor pristojen za zadeve, povezane z davki, zlasti za boj proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in izogibanju plačilu davka, ter za finančno preglednost za davčne namene;
3. sklene, da se v del VI priloge VI Poslovnika doda naslednji odstavek:" „Odboru pomaga pododbor za davčne zadeve, pristojen za zadeve, povezane z davki, zlasti za boj proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in izogibanju plačilu davka, ter za finančno preglednost za davčne namene.“;"
4. sklene, da ima pododbor 30 članov;
5. s sklicevanjem na sklep konference predsednikov z dne 30. junija 2019 in 9. januarja 2020 o sestavi predsedstev pododborov sklene, da lahko imajo predsedstva odborov do štiri podpredsednike;
6. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje v vednost Svetu in Komisiji.
Ustanovitev posebnega odbora za boj proti raku, njegove pristojnosti, številčna sestava in mandat
136k
47k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 18. junija 2020 o ustanovitvi posebnega odbora za boj proti raku in opredelitvi njegovih pristojnosti, številčne sestave in mandata (2020/2682(RSO))
– ob upoštevanju predloga konference predsednikov,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru(1),
– ob upoštevanju financiranja EU za raziskave in inovacije za obdobje 2021–2027 (Obzorje Evropa),
– ob upoštevanju namenskega področja programa Obzorje Evropa za rak,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. junija 2009 o boju proti raku: evropsko partnerstvo (COM(2009)0291),
– ob upoštevanju priporočila Sveta 2003/878/ES z dne 2. decembra 2003 o preventivnih pregledih v zvezi z rakom(2),
– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 22. maja 2008 o zmanjšanju bremena raka,
– ob upoštevanju poročila iz maja 2017 o izvajanju priporočil Sveta o presejalnih pregledih za odkrivanje raka,
– ob upoštevanju evropskih smernic za presejalne preglede za odkrivanje raka dojk, materničnega vratu ter debelega črevesa in danke,
– ob upoštevanju ciljev Organizacije združenih narodov glede trajnostnega razvoja,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. aprila 2008 o boju proti raku v razširjeni Evropski uniji(3),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. maja 2010 o sporočilu Komisije o boju proti raku: evropsko partnerstvo(4),
– ob upoštevanju Evropskega kodeksa proti raku (četrta izdaja),
– ob upoštevanju dejavnosti in sklepov medstrankarske interesne skupine Poslanci EP proti raku,
– ob upoštevanju člena 207 Poslovnika,
A. ker evropsko sodelovanje pri preprečevanju, diagnozi, zdravljenju, raziskavah in na drugih področjih jasno koristi boju proti raku;
B. ker Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) določa vrsto pravnih podlag za ukrepe EU na področju zdravja, med drugim člen 114, po katerem bi bilo treba zagotavljati najvišjo raven varstva zdravja, varnosti, varstva okolja in varstva potrošnikov, zlasti ob upoštevanju novega razvoja na podlagi znanstvenih dejstev, člen 168, po katerem se pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti Unije zagotavlja visoka raven varovanja zdravja ljudi, dejavnosti Unije, ki dopolnjujejo nacionalne politike, pa so usmerjene k izboljševanju javnega zdravja, preprečevanju telesnih in duševnih obolenj in bolezni ter odpravljanju vzrokov, ki ogrožajo zdravje ljudi, člen 181, po katerem morajo EU in države članice usklajevati svoje raziskovalne in tehnološkorazvojne dejavnosti, da bi zagotovile skladnost med nacionalnimi politikami in politiko Unije, in podpirati pobude za uvedbo smernic in kazalnikov ter izmenjavo primerov dobre prakse, ter člen 191, po katerem okoljska politika Unije prispeva k varovanju človekovega zdravja na podlagi previdnostnega načela brez poseganja v pristojnosti držav članic na področju zdravja;
C. ker je rak za boleznimi srca in ožilja drugi najpogostejši vzrok smrti v državah članicah; ker je leta 2015 v EU-28 za rakom umrlo 1,3 milijona ljudi, kar je več kot četrtina (25,4 %) vseh smrti; ker rak prizadene ljudi različno glede na starost, spol, socialno-ekonomski položaj, genske predispozicije in druge dejavnike; ker bodo demografske spremembe povečale pojavnost raka v prihodnjih desetletjih;
D. ker rak ne prizadene samo posameznih bolnikov, temveč tudi njihove bližnje, družine, prijatelje, skupnosti in negovalce; ker je treba pozornost posvetiti tudi izzivom, psihosocialnim potrebam in zahtevam teh skupin, zlasti posledicam na njihovem duševnem zdravju;
E. ker Svetovna znanstvena organizacija (SZO) opredeljuje vrsto ključnih preprečljivih dejavnikov tveganja, in sicer uporaba tobaka, telesna nedejavnost, nezdravo prehranjevanje in debelost, uživanje alkohola, okužba s humanim papilomavirusom, hepatitisom B in C ali bakterijo Helicobacter pylori, onesnaževanje okolja, tudi izpostavljenost kemikalijam in onesnaženemu zraku, rakotvorne snovi na delovnem mestu in sevanje; ker je po navedbah SZO mogoče preprečiti 30–50 % vseh primerov raka; ker je preprečevanje stroškovno najučinkovitejša dolgoročna strategija za nadzor raka; ker se bo preprečevanje raka, povezanega z virusi, morda zanašalo na cepljenje; ker bi bilo treba programe za preprečevanje raka izvajati v okviru celovitega programa za preprečevanje kroničnih bolezni, saj je večina dejavnikov tveganj enaka kot pri drugih kroničnih boleznih; ker bo boj proti onesnaževanju okolja del cilja ničelnega onesnaževanja, kot je predlagan v političnem programu Komisije;
F. ker je bila dokazana genska predispozicija za raka zaradi mutacij specifičnih genov; ker obstaja možnost prepoznavanja teh mutacij, individualni presejalni pregledi pa so učinkovit način za zmanjšanje tveganja nekaterih oblik raka;
G. ker so lahko programi presejalnih pregledov za odkrivanje raka, če se bodo pravilno izvajali, zelo koristni in imajo pomembno vlogo v širšem kontekstu nadzora raka;
H. ker se države članice soočajo s težavami pri preprečevanju in zdravljenju raka, saj so njegove gospodarske posledice daljnosežne in vse večje;
I. ker so javno financirane raziskave ključen vir znanstvenega napredka; ker je stabilna bioznanstvena industrija, ki je vodilna v svetu, tudi pomembna za zagotavljanje zasebnih raziskav in razvoja, ki so ključnega pomena v boju proti raku, vendar je tudi bistveno, da oblikovalci politik določijo pravilni okvir, da bodo inovacije koristile vsem pacientom in ščitile vso prebivalstvo; ker bi morala javni in zasebni sektor pri tem medsebojno sodelovati;
J. ker rak ostaja eden glavnih izzivov za evropske državljane v prihodnosti, saj naj bi ga v naslednjih 25 letih odkrili pri več kot 100 milijonih Evropejcev; ker je izjemnega pomena, da si tako nacionalni kot evropski oblikovalci politik prizadevajo za izvajanje strožjega nadzora raka in prispevajo k dobrobiti vseh Evropejcev;
K. ker so med državami članicami in znotraj posameznih držav članic znatne neenakosti glede preprečevanja raka, objektov za presejalne preglede, izvajanja smernic, ki temeljijo na dokazih in primerih dobre prakse, ter glede rehabilitacije;
L. ker so lahko cene zdravil za nekatere posameznike in zdravstvene sisteme previsoke, zdravila za raka pa so običajno še posebej draga; ker je bilo v neki študiji ugotovljeno, da naj bi se od leta 2010 do leta 2020 skupni odhodki za rak povečali za 26 %, poraba za zdravila proti raku pa naj bi se povečala za 50 %(5);
1. sklene ustanoviti posebni odbor za boj proti raku z naslednjimi pristojnostmi:
(a)
preučevanje dejavnosti za krepitev pristopa v vsaki ključni fazi bolezni: preprečevanje, diagnoza, zdravljenje, življenje oseb, ki so prebolele raka, ter paliativna nega, pri tem pa zagotavljanje tesne povezavo z namenskim področjem prihodnjega programa Obzorje Evropa za rak s poudarkom na pristojnostih EU;
(b)
upoštevanje veljavnih dokazov in razpoložljivih podatkov ter odziv nanje z opredelitvijo politik in prednostnih nalog, ki izpolnjujejo potrebe pacientov;
(c)
ocenjevanje možnosti, kje lahko EU v skladu s PDEU sprejme konkretne ukrepe za boj proti raku in kje so mogoči samo priporočila državam članicam, izmenjava primerov dobre prakse in osredotočanje na konkretne ukrepe;
(d)
ocenjevanje specifičnega znanja o najboljših možnostih za preprečevanje raka in opredeljevanje posameznih ukrepov, tudi strogo izvajanje veljavne zakonodaje in opredeljevanje prihodnjih ukrepov na področju nadzora tobaka, ukrepov za zmanjšanje debelosti in izboljšanje kakovosti prehranjevanja, ukrepov za zmanjšanje porabe alkohola, ukrepov za povečanje cepljenja in zdravljenja okužb, ukrepov za zmanjšanje kemične izpostavljenosti, vključno s kumulativnimi učinki, onesnaženemu zraku, kot je omenjeno v evropskem zelenem dogovoru, ter izpostavljenosti rakotvornim snovem na delovnem mestu ter ukrepov za zaščito pred sevanjem; ocenjevanje morebitnih merljivih učinkov tovrstnih ukrepov, kjer je to mogoče;
(e)
analiza in ocenjevanje zgodnjega odkrivanja raka v obliki programov presejalnih pregledov, da se zagotovi, da bodo prihodnje revizije priporočil vključene hitro in učinkovito;
(f)
ocenjevanje najboljšega načina za podpiranje raziskav za izboljšanje preprečevanja, diagnosticiranja, zdravljenja in inovacij, zlasti za namenom izpolnjevanja ciljev novega področja za rak v okviru programa Obzorje Evropa; osredotočanje na področja, kjer države članice same ne morejo biti dovolj uspešne, na primer pri raku otrok ali redkih oblikah raka;
(g)
preučevanje zlasti načinov, kako podpreti nekomercialna klinična preskušanja, da bi izboljšali zdravljenje na področjih, v katera farmacevtska industrija zaradi omejene dobičkonosnosti ne vlaga;
(h)
ocenjevanje veljavnega okvira farmacevtske zakonodaje ter ocenjevanje, ali so potrebne spremembe za boljše spodbujanje pristnih inovacij in prelomnih načinov zdravljenja za paciente, zlasti, da se ocenijo možnosti za izboljšanje zdravljenja raka pri otrocih in da se v EU harmonizira znanstveno ocenjevanje učinkovitosti, dodane vrednosti in stroškovne učinkovitosti vsakega zdravila proti raku, vključno s cepivi proti humanem papilomavirusu in aplikacijami e-zdravja;
(i)
ocenjevanje možnosti ukrepov, vključno z zakonodajo, s katerimi bi se zagotovil razvoj skupnih standardov za krepitev interoperabilnosti zdravstvenih sistemov, tudi registrov raka in potrebnih struktur e-zdravja, da bi obravnavali različna vprašanja glede specializiranih zdravljenj in preprečili nepotrebna potovanja, ki jih morajo opraviti pacienti;
(j)
ocenjevanje izvajanja direktive o čezmejnem zdravstvenem varstvu in po potrebni predlaganje izboljšav, s katerimi bi pacientom omogočili obisk tistih zdravnikov specialistov, ki so najprimernejši za zdravljenje, ne da bi jim pri tem naložili nepotrebno breme;
(k)
analiza in ocenjevanje delovanja evropskih referenčnih mrež, tudi njihove vloge pri zbiranju in razširjanju znanja in primerov dobre prakse na področju preprečevanja in nadzora redkih oblik raka;
(l)
ocenjevanja možnosti ukrepov EU za lajšanje preglednosti cen zdravljenja, da bi izboljšali cenovno dostopnost in razpoložljivost zdravil za zdravljenje raka, da bi preprečili pomanjkanje zdravil ter da bi zmanjšali neenakosti med državami članicami in znotraj njih;
(m)
ocenjevanje možnosti, da se v skladu s PDEU izboljšajo pravice pacientov, tudi njihove pravice v zvezi z osebnimi podatki (pravica do pozabe) in njihove pravice do nediskriminacije (da lahko nadaljujejo zaposlitev in se vrnejo na delo), do dostopa do ohranjanja plodnosti in zdravljenja na področju reprodukcije in do vseživljenjskega nadzora in optimalne paliativne nege, ter da se prepreči psihološka ali finančna diskriminacija zaradi genske predispozicije za raka;
(n)
ocenjevanje možnosti za izboljšanje kakovosti življenja za paciente in njihove družine;
(o)
ocenjevanje možnosti za podporo raziskavam paliativne nege in za spodbujanje intenzivnejše izmenjave primerov dobre prakse v hospicih in paliativni negi;
(p)
posredovanje priporočil, za katera meni, da so potrebna za politiko Unije za boj proti raku, da se doseže visoka raven varstva zdravja ljudi s pristopom, ki je usmerjen v pacienta; organizacija obiskov in predstavitev s tem namenom z drugimi institucijami in ustreznimi agencijami EU ter z mednarodnimi in nacionalnimi institucijami, nevladnimi organizacijami in zadevnimi industrijami, ob upoštevanju vidika vrste deležnikov, med drugim zdravnikov, pacientov in njihovih bližnjih; izdajanje priporočil o tem, kako uporabiti specifične sklade EU za doseganje teh ciljev;
2. poudarja, naj se vsa priporočila posebnega odbora predstavijo pristojnemu stalnemu odboru Parlamenta, ki po potrebi v skladu z njimi ukrepa;
3. sklene, da to ne vpliva na pristojnosti, osebje in razpoložljiva sredstva stalnega odbora Parlamenta, pristojnega za vprašanja glede sprejetja, spremljanja in izvajanja zakonodaje Unije, ki se nanašajo na področje pristojnosti posebnega odbora, ali jih podvaja in tako ostanejo nespremenjeni;
4. sklene, da seje potekajo brez navzočnosti javnosti, ko delo posebnega odbora vključuje predstavitev dokazov tajne narave, pričevanja, ki vsebujejo osebne podatke, ali izmenjavo mnenj ali predstavitve z organi in telesi, ki vsebujejo zaupne informacije, vključno z znanstvenimi študijami ali deli študij, ki jim je v skladu s členom 63 Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta(6) zagotovljen status zaupnosti; prav tako sklene, da imajo priče in izvedenci pravico dajati izjave ali pričati brez navzočnosti javnosti;
5. sklene, da se seznam ljudi, ki so povabljeni na javne seje, seznam tistih, ki se jih udeležijo, in zapisniki teh sej objavijo;
6. sklene, da se bodo zaupni dokumenti, ki jih bo sprejel posebni odbor, obravnavali po postopku iz člena 221 Poslovnika, in da se bodo te informacije uporabljale izključno za pripravo vmesnih in končnih poročil posebnega odbora;
7. sklene, da bo imel posebni odbor 33 članov;
8. sklene, da bo mandat posebnega odbora trajal 12 mesecev, razen če bo Parlament pred iztekom ta rok podaljšal, mandatna doba pa se bo začela z datumom njegove ustanovitvene seje.
Prasad, V., Jesús, de K., Mailankody, S., The high price of anti cancer drugs: origins, implications, barriers, solutions (Visoka cena zdravil proti raku: vzroki, posledice, ovire in rešitve). Nature Reviews Clinical Oncology , vol. 14 (2017), str. 381–390.
Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).
Ustanovitev posebnega odbora za tuje vmešavanje v demokratične procese v Evropski uniji, tudi dezinformacije, in določitev njegovih pristojnosti, številčne sestave in mandata
123k
45k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 18. junija 2020 o ustanovitvi posebnega odbora za tuje vmešavanje v demokratične procese v Evropski uniji, tudi dezinformacije, in določitvi njegovih pristojnosti, številčne sestave in mandata (2020/2683(RSO))
– ob upoštevanju predloga konference predsednikov,
– ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU),
– ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),
– ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 7, 8, 11, 12, 39, 40, 47 in 52,
– ob upoštevanju Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti členov 8, 9, 10, 11, 13, 16 in 17 ter Protokola k tej konvenciji, zlasti člena 3,
– ob upoštevanju člena 207 Poslovnika,
A. ker bi moral posebni odbor, ustanovljen s tem sklepom, pripraviti enoten, celovit in dolgoročen pristop k obravnavi dokazov o tujem vmešavanju v demokratične institucije in procese EU in njenih držav članic ne le v času pred vsemi večjimi nacionalnimi in evropskimi volitvami, ampak tudi v stalni obliki v celotni Uniji, in sicer o najrazličnejših oblikah vmešavanja, tudi o dezinformacijskih kampanjah v tradicionalnih in družbenih medijih za vplivanje na javno mnenje, o kibernetskih napadih na kritično infrastrukturo, posredni in neposredni finančni podpori ter o ekonomskem pritisku na politične akterje in prevratniškem delovanju civilne družbe;
B. ker vsi sporočeni primeri tujega vmešavanja v demokratične procese in institucije tvorijo sistematičen vzorec, ki se ponavlja v zadnjih letih;
C. ker so poskusi državnih akterjev iz tretjih držav in nedržavnih akterjev, da bi z zlonamernim vmešavanjem posegali v delovanje demokracije v EU in njenih državah članicah ter izvajali pritisk na vrednote iz člena 2 PEU, del širšega trenda, ki ga je opaziti v demokracijah po vsem svetu;
D. ker se tuje vmešavanje izvaja skupaj z ekonomskim in vojaškim pritiskom v škodo evropske enotnosti;
1. sklene ustanoviti posebni odbor za tuje vmešavanje v demokratične procese v Evropski uniji, tudi dezinformacije, z naslednjimi pristojnostmi:
(a)
pripraviti temeljito analizo preiskav o kršitvah ali neupoštevanju najpomembnejših volilnih predpisov, zlasti veljavnih določb o preglednosti pri financiranju kampanj, pa tudi o obtožbah o politični porabi prek različnih zakonitih in nezakonitih kanalov in slamnatih donatorjev iz virov tretjih držav;
(b)
določiti morebitna področja, kjer bi bili potrebni zakonodajni in nezakonodajni ukrepi, s pomočjo katerih bi lahko platforme družbenih medijev označevale vsebine, ki se izmenjujejo prek botov, pregledovale algoritme, s čimer bi v največji možni meri povečali preglednost faktorjev za prikazovanje, dajanje prednosti, izmenjavo, zmanjševanje pomembnosti in odstranjevanje vsebine, ter zapirale račune oseb, z usklajenim neavtentičnim spletnim vedenjem ali ki izvajajo nezakonite dejavnosti, ki sistematično ogrožajo demokratične procese ali spodbujajo sovražni govor, pri čemer pa se ne sme ogroziti svobode izražanja;
(c)
prispevati k sedanji razpravi, kako povečati odgovornost za preprečevanje tujega vmešavanja v demokratične procese v Evropski uniji, tudi dezinformacij, ne le s strani javnih organov, ampak tudi v sodelovanju s tehnološkimi podjetji in družbenimi mediji ter zasebnim sektorjem na splošno, da bi okrepili ozaveščenost o vlogi, dolžnosti in odgovornosti, ki jo imajo pri preprečevanju tujega vmešavanja, pri čemer pa se ne sme ogrožati svobode izražanja;
(d)
oceniti nacionalne ukrepe, ki omogočajo stroge omejitve za vire političnega financiranja, saj tuji akterji najdejo zakonite in nezakonite načine, da zaobidejo nacionalno zakonodajo ter prikrito podpirajo svoje zaveznike z jemanjem posojil pri tujih bankah, dajanjem materialnih dragocenosti, z nakupi in poslovnimi pogodbami, prek slamnatih podjetij, neprofitnih organizacij, posameznikov slamnatih donatorjev, prek nastajajočih tehnologij, ki omogočajo anonimnost, s spletnim oglaševanjem, ekstremističnimi spletnimi mediji ter omogočanjem finančnih dejavnosti; določiti morebitna področja, kjer bodo potrebni ukrepi v zvezi s financiranjem političnih strank in političnih kampanj;
(e)
predlagati usklajeno ukrepanje na ravni EU za obravnavanje hibridnih groženj in kibernetskih napadov na vojaške in nevojaške cilje, napadov z računalniškimi vdori in uhajanjem informacij, katerih tarča so zakonodajalci, javni uradniki, novinarji, politične stranke in kandidati, ter kibernetskega vohunjenja s ciljem kraje poslovne intelektualne lastnine ter kraje občutljivih podatkov o državljanih, saj na te grožnje ni mogoče odgovoriti zgolj z osamljenim delom nacionalnih organov ali zgolj s samoregulacijo zasebnega sektorja, ampak je potreben usklajen pristop na več ravneh in z več deležniki; oceniti varnostni vidik teh groženj, ki imajo lahko resne politične, ekonomske in socialne posledice za evropske državljane;
(f)
preučiti odvisnost EU od tujih tehnologij v dobavnih verigah za kritično, tudi internetno, infrastrukturo, med drugim za strojno in programsko opremo, aplikacije in storitve; poleg tega je treba preučiti potrebne ukrepe, s katerimi bi povečali zmogljivosti za odzivanje na strateško komuniciranje sovražnih tretjih strani ter za izmenjavo informacij in najboljših praks na tem področju; podpira in spodbuja usklajevanje med državami članicami o izmenjavi informacij, znanja in dobre prakse, da bi se odzvali na grožnje in odpravili sedanje pomanjkljivosti;
(g)
opredeliti, oceniti in predlagati načine, kako obravnavati kršitve varnosti v institucijah EU;
(h)
se odzvati na informacijske kampanje in strateško komuniciranje sovražnih tretjih držav, tudi tako prek domačih evropskih akterjev in organizacij, ki škodujejo ciljem Evropske unije, njihov namen pa je vplivati na evropsko javno mnenje in s tem otežiti oblikovanje enotnega stališča EU, tudi o vprašanjih skupne zunanje in varnostne politike ter skupne varnostne in obrambne politike;
(i)
se obrniti na vse ustrezne službe in institucije na ravni EU in držav članic, kot se mu zdi primerno in koristno za izvajanje mandata;
2. poudarja, da morajo pristojni stalni odbori pri svojem delu upoštevati priporočilo posebnega odbora;
3. sklene, da to ne vpliva na pristojnosti, osebje in razpoložljiva sredstva stalnih odborov Parlamenta, pristojnih za zadeve sprejetja, spremljanja in izvajanja zakonodaje Unije, ki se nanašajo na področje pristojnosti posebnega odbora, ali jih podvaja, s čimer ti ostanejo nespremenjeni;
4. sklene, da seje posebnega odbora potekajo brez navzočnosti javnosti, ko njegovo delo vključuje predstavitev dokazov zaupne narave, pričevanja, ki vsebujejo osebne podatke, ali izmenjavo mnenj z organi in telesi ali njihove predstavitve o zaupnih informacijah, vključno z znanstvenimi študijami ali deli študij, ki jim je v skladu s členom 63 Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta(1) zagotovljen status zaupnosti; prav tako sklene, da imajo priče in izvedenci pravico dajati izjave ali pričati brez navzočnosti javnosti;
5. sklene, da se seznam ljudi, povabljenih na javne seje, seznam udeležencev in zapisniki teh sej objavijo;
6. sklene, da se zaupni dokumenti, ki jih je prejel posebni odbor, obravnavajo po postopku iz člena 221 Poslovnika; poleg tega sklene, da se te informacije uporabijo izključno za pripravo končnega poročila posebnega odbora;
7. sklene, da ima posebni odbor 33 članov;
8. sklene, da mandat posebnega odbora traja 12 mesecev, mandatna doba pa se začne z datumom ustanovne seje;
9. sklene, da lahko posebni odbor Parlamentu predloži vmesno poročilo in da predloži končno poročilo, ki vsebuje ugotovitve o dejstvih in priporočila za ukrepe in pobude, ki jih je treba sprejeti, brez poseganja v pristojnosti stalnih odborov v skladu s Prilogo VI Poslovnika.
Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).
Ustanovitev posebnega odbora za umetno inteligenco v digitalni dobi, njegove pristojnosti, številčna sestava in mandat
120k
43k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 18. junija 2020 o ustanovitvi posebnega odbora za umetno inteligenco v digitalni dobi in opredelitvi njegovih pristojnostih, številčne sestave in mandata (2020/2684(RSO))
– ob upoštevanju predloga konference predsednikov,
– ob upoštevanju člena 207 Poslovnika,
A. ker ima Evropska unija na podlagi členov 4, 13, 16, 26, 173, 179, 180, 181, 182, 186 in 187 Pogodbe o delovanju Evropske unije jasne pristojnosti na področju digitalne agende in umetne inteligence;
B. ker naj bi ustanovitev tega posebnega odbora privedla do celostnega pristopa, ki bo omogočil skupno, dolgoročno stališče s poudarkom na ključnih vrednotah in ciljih EU v zvezi z umetno inteligenco v digitalni dobi;
C. ker je pomembno, da zagotovimo, da bo digitalni prehod usmerjen v človeka in skladen z Listino EU o temeljnih pravicah;
D. ker uporaba umetne inteligence prinaša velike izzive na področju temeljnih pravic, med drugim kar zadeva varstvo podatkov in pravico do zasebnosti, pa tudi velike tehnološke spremembe in uvajanje inovativnih rešitev;
E. ker bo digitalni prehod vplival na vse vidike gospodarstva in družbe;
F. ker bo digitalizacija spremenila našo industrijo in trge, zato bi bilo treba prilagoditi veljavno zakonodajo;
G. ker je pomembno, da Evropska unija nastopa enotno, da se prepreči razdrobitev enotnega trga zaradi razlik v nacionalni zakonodaji;
1. sklene ustanoviti posebni odbor za umetno inteligenco v digitalni dobi z naslednjimi strogo opredeljenimi pristojnostmi:
(a)
analizirati prihodnji vpliv umetne inteligence v digitalni dobi na gospodarstvo EU, zlasti na spretnosti, zaposlovanje, finančno tehnologijo, izobraževanje, zdravje, promet, turizem, kmetijstvo, okolje, obrambo, industrijo, energijo in e-upravo;
(b)
nadalje preiskati izziv uvedbe umetne inteligence in njen prispevek k poslovni vrednosti in gospodarski rasti;
(c)
preučiti pristop tretjih držav in njihov prispevek v smislu dopolnjevanja ukrepov EU;
(d)
pristojnim stalnim odborom Parlamenta predložiti oceno, v kateri se opredelijo skupni cilji EU na srednji in dolgi rok, vključno z glavnimi ukrepi, ki so potrebni, da se ti cilji dosežejo, pri čemer se za izhodišče uporabijo naslednja sporočila Komisije, objavljena 19. februarja 2020:
–
Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope (COM(2020)0067),
Bela knjiga o umetni inteligenci – evropski pristop k odličnosti in zaupanju (COM(2020)0065),
–
Poročilo o vprašanjih varnosti in odgovornosti, ki jih sprožajo umetna inteligenca, internet stvari in robotika (COM(2020)0064),
vključno z načrtom za Evropo, pripravljeno na digitalno dobo, ki je strateški načrt EU in opredeljuje skupne cilje na srednji in dolgi rok ter glavne ukrepe, ki jih je treba sprejeti, da bi te cilje dosegli;
2. poudarja, da mora posebni odbor morebitna priporočila predložiti pristojnemu stalnemu parlamentarnemu odboru, ki jih po potrebi upošteva;
3. sklene, da to ne vpliva na pristojnosti, osebje in razpoložljiva sredstva stalnega odbora Parlamenta, pristojnega za vprašanja glede sprejetja, spremljanja in izvajanja zakonodaje Unije, ki se nanašajo na področje pristojnosti posebnega odbora, ali jih podvaja in torej ostanejo nespremenjeni;
4. sklene, da seje posebnega odbora potekajo brez navzočnosti javnosti, ko njegovo delo vključuje predstavitev dokazov zaupne narave, pričevanja, ki vsebujejo osebne podatke, ali izmenjavo mnenj z organi in telesi ali njihove predstavitve o zaupnih informacijah, vključno z znanstvenimi študijami ali deli študij, ki jim je v skladu s členom 63 Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta(1) zagotovljen status zaupnosti; prav tako sklene, da imajo priče in izvedenci pravico dajati izjave ali pričati brez navzočnosti javnosti;
5. sklene, da se seznam ljudi, ki so povabljeni na javne seje, seznam tistih, ki se jih udeležijo, in zapisniki teh sej objavijo;
6. sklene, da se bodo zaupni dokumenti, ki jih bo prejel posebni odbor, obravnavali po postopku iz člena 221 Poslovnika; prav tako sklene, da se bodo te informacije uporabljale izključno za pripravo končnega poročila posebnega odbora;
7. sklene, da bo imel posebni odbor 33 članov;
8. sklene, da bo mandat posebnega odbora trajal 12 mesecev, mandatna doba pa se bo začela z datumom njegove ustanovne seje;
9. sklene, da lahko posebni odbor Parlamentu predloži vmesno poročilo in da predloži končno poročilo, ki mora vsebovati dejanske ugotovitve in priporočila za ukrepe in pobude, ki jih je treba sprejeti, brez poseganja v pristojnosti stalnih odborov v skladu s Prilogo VI Poslovnika.
Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).