Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 2 in drugega pododstavka člena 3(3) Pogodbe o Evropski uniji ter člena 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju člena 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje, sprejetih leta 1995 na četrti svetovni konferenci o ženskah, zlasti pa dela o ženskah in medijih,

–  ob upoštevanju Konvencije Mednarodne organizacije dela o nasilju in nadlegovanju (št. 190) in priporočila Mednarodne organizacije dela o nasilju in nadlegovanju (št. 206) iz leta 2019,

–  ob upoštevanju končnega dokumenta zasedanja na visoki ravni generalne skupščine OZN z dne 16. decembra 2015 o splošnem pregledu izvajanja sklepnih ugotovitev, sprejetih na svetovnem vrhu o informacijski družbi,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. maja 2015 z naslovom Strategija za enotni digitalni trg za Evropo (COM(2015)0192) in vmesnega pregleda njenega izvajanja z dne 10. maja 2017 z naslovom Povezani enotni digitalni trg za vse (COM(2017)0228),

–  ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic, zlasti načel 1, 2, 3 in 20,

–  ob upoštevanju stebrov II (Oblikovanje ustreznih pogojev za razcvet digitalnih omrežij in storitev) in III (Čim boljše izkoriščanje potenciala za rast evropskega gospodarstva) strategije Komisije za enotni digitalni trg,

–  ob upoštevanju strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020),

–  ob upoštevanju študij Komisije z naslovom ICT for Work: Digital Skills in the Workplace (IKT za delo: digitalne kompetence na delovnem mestu) in Women in the Digital Age (Ženske v digitalni dobi),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. marca 2020 z naslovom Unija enakosti: strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025 (COM(2020)0152),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. julija 2020 z naslovom Program znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost (COM(2020)0274),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 1. oktobra 2013 z naslovom Women active in the ICT Sector (Ženske, dejavne v sektorju informacijskih in komunikacijskih tehnologij),

–  ob upoštevanju študije Evropskega inštituta za enakost spolov z dne 26. januarja 2017 z naslovom Gender and digital agenda (Spol in digitalna agenda),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 30. maja 2016 o razvoju medijske pismenosti in kritičnega razmišljanja z izobraževanjem in usposabljanjem,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 6. decembra 2018 o enakosti spolov, mladih in digitalizaciji,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 10. decembra 2019 o gospodarstvih EU z zagotovljeno enakostjo spolov: nadaljnji ukrepi,

–  ob upoštevanju mnenja Svetovalnega odbora za enake možnosti žensk in moških z dne 19. decembra 2018 z naslovom The future of gender equality strategy after 2019: the battles that we win never stay won (Prihodnost strategije za enakost spolov po letu 2019: bitke, v katerih zmagamo, potem spet bojujemo),

–  ob upoštevanju izjave o zavezah glede žensk na digitalnem področju, ki jo je leta 2019 podpisalo 27 ministrov EU in predstavnikov držav članic ter Norveška,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. maja 2012 s priporočili Komisiji o uporabi načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2013 o odpravi stereotipov o spolih v EU(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2013 o digitalni agendi za rast, mobilnost in zaposlovanje: čas za pospešeno ukrepanje(3), zlasti pa velike koalicije za digitalna delovna mesta,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2015 o uporabi Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. aprila 2016 o enakosti spolov in krepitvi vloge žensk v digitalni dobi(5),

–  ob upoštevanju foruma Svetovnega vrha o informacijski družbi (WSIS) 2019 z naslovom Information and Communication Technologies for achieving the Sustainable Development Goals (Informacijske in komunikacijske tehnologije za doseganje ciljev trajnostnega razvoja),

–  ob upoštevanju foruma WSIS 2020 z naslovom Fostering digital transformation and global partnerships: WSIS Action Lines for achieving the Sustainable Development Goals (Spodbujanje digitalne preobrazbe in globalnih partnerstev: akcijske smernice WSIS za doseganje ciljev trajnostnega razvoja),

–  ob upoštevanju vprašanja Komisiji o krepitvi vloge in položaja žensk in deklet s pomočjo digitalnega sektorja (O-000004/2018 – B8-0010/2018),

–  ob upoštevanju resolucije z dne 17. aprila 2018 o krepitvi vloge in položaja žensk in deklet s pomočjo digitalnega sektorja(6),

–  ob upoštevanju medparlamentarne seje odborov ob mednarodnem dnevu žena 2018 o krepitvi vloge žensk in deklet v medijih ter na področju informacijske in komunikacijske tehnologije,

–  ob upoštevanju poglobljene analize z naslovom Empowering women on the Internet (Krepitev vloge žensk na internetu), ki jo je generalni direktorat za notranjo politiko objavil 30. oktobra 2015(7),

–  ob upoštevanju študije z naslovom The underlying causes of the digital gender gap and possible solutions for enhanced digital inclusion of women and girls (Temeljni vzroki za digitalni razkorak med spoloma in možne rešitve za večjo digitalno vključenost žensk in deklet), ki jo je 15. februarja 2018 objavil generalni direktorat za notranjo politiko(8),

–  ob upoštevanju študije z naslovom Cyber violence and hate speech online against women (Kibernetsko nasilje in sovražni govor proti ženskam na spletu), ki jo je generalni direktorat za notranjo politiko objavil 16. avgusta 2018(9),

–  ob upoštevanju študije z naslovom Education and employment of women in science, technology and the digital economy, including AI and its influence on gender equality (Izobraževanje in zaposlovanje žensk v znanosti, tehnologiji in digitalnem gospodarstvu, vključno z umetno inteligenco in njenim vplivom na enakost spolov), ki jo je 15. aprila 2020 objavil generalni direktorat za notranjo politiko(10),

–  ob upoštevanju raziskave Agencije Evropske unije za temeljne pravice (FRA) iz leta 2014 z naslovom Violence against women: an EU-wide survey (Nasilje nad ženskami: vseevropska raziskava),

–  ob upoštevanju Direktive 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev in o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/629/PNZ(11),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. junija 2012 z naslovom Strategija EU za odpravo trgovine z ljudmi za obdobje 2012–2016 (COM(2012)0286) in vmesnega poročila z dne 17. oktobra 2014 o njenem izvajanju (SWD(2014)0318),

–  ob upoštevanju pregleda stanja o ženskah na digitalnem področju(12),

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A9-0232/2020),

A.  ker člen 8 PDEU določa, da si mora Unija v vseh svojih dejavnostih prizadevati odpraviti neenakosti ter spodbujati enakost med moškimi in ženskami; ker morajo dekleta in mlade ženske imeti enak dostop do tehnologije in digitalnega usposabljanja ter biti varne na spletu, da bi dosegli enakost spolov; ker se cilj trajnostnega razvoja št. 5 nanaša na enakost spolov in krepitev vloge žensk, kar vključuje uporabo tehnologije in interneta;

B.  ker je digitalizacija bistveno spremenila večino vidikov našega življenja, in sicer ustvarja številne priložnosti, vendar prinaša tudi nove izzive; ker bodo kriza zaradi COVID-19 in njene posledice verjetno trajno spremenili življenje v Evropi, pri čemer bo imela pomembno vlogo digitalizacija; ker je treba preučiti in oceniti vpliv digitalizacije na zaposlitvene možnosti žensk in posledice dela na daljavo; ker se ženske soočajo z večjim čustvenim, duševnim in socialnim bremenom, saj jih usklajevanje dela na daljavo, zasebnega življenja in obveznosti oskrbe dodatno obremenjuje; ker se trg dela zaradi pandemije sooča z izzivom velike digitalne preobrazbe;

C.  ker so stereotipi o spolih resna ovira za enakost žensk in moških in prispevajo k segregaciji spolov v izobraževanju in zaposlovanju, dodatno povečujejo razlike med spoloma v digitalnem sektorju in preprečujejo polno udeležbo žensk kot uporabnic, inovatork in ustvarjalk; ker splošno sprejeti stereotipi povezujejo visoko raven intelektualne sposobnosti bolj z moškimi kot z ženskami, ti stereotipi pa podpirajo in vplivajo na zanimanja otrok, mlajših od šest let, zlasti deklic;

D.  ker indeks enakosti spolov za leto 2019 razkriva vztrajne neenakosti med spoloma v digitalnem sektorju;

E.  ker so podatki Eurostata iz leta 2018 pokazali, da približno 1,3 milijona ljudi v Evropski uniji študira informacijske in komunikacijske tehnologije (v nadaljnjem besedilu: IKT) in da so dekleta in ženske večinoma v manjšini, saj na tem področju sestavljajo le 17 % vseh študentov IKT v EU;

F.  ker 73 % fantov, starih od 15 do 16 let, nima težav uporabljati digitalne naprave, s katerimi niso dobro seznanjeni, v primerjavi s 63 % deklet v isti starostni skupini(13), ki so manj samozavestne, čeprav imajo znanja in sposobnosti, da bi bile uspešnejše pri digitalni pismenosti;

G.  ker spolni stereotipi močno vplivajo na izbiro predmetov; ker zelo malo najstnic v državah članicah EU (manj kot 3 %) izraža zanimanje, da bi pri 30 letih delale kot strokovnjakinje na področju IKT(14); ker lahko učitelji in starši poglobijo spolne stereotipe, ki dekleta odvračajo od poklicne poti na področju IKT; ker lahko odprava pričakovanj glede poklicev glede na spol in spodbujanje vzornic na področju znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike ter informacijske in komunikacijske tehnologije spodbudi dekleta k študiju IKT;

H.  ker ženske v informacijskem in komunikacijskem sektorju zaslužijo 19 % manj kot moški; ker razlika v plačah med spoloma neposredno prispeva k razliki v pokojninah med spoloma(15); ker morajo biti plače moških in žensk skladne z načelom pravičnosti in enakosti;

I.  ker ženske kot demografska skupina po vsem svetu za namestitev programske opreme ali za uporabo spletnih radijskih in televizijskih storitev, spletnega bančništva ali storitev e-trgovine uporabljajo internet manj pogosto kot moški;

J.  ker se je v zadnjih nekaj letih povečalo število žensk, ki delajo na področju kibernetske varnosti, vendar so številke še vedno precej nizke, saj sestavljajo manj kot 20 % strokovnjakov za kibernetsko varnost v Evropi;

K.  ker se pričakuje, da bo v prihodnosti za več kot 90 % delovnih mest potrebna določena stopnja digitalnih kompetenc in digitalne pismenosti;

L.  ker imajo ženske zaradi različnih ovir, kot so stereotipi in delovna mesta, na katerih prevladujejo moški, pogosteje težave pri iskanju svojega mesta v sektorju IKT; ker v tem sektorju vlada precejšnja vertikalna in horizontalna segregacija in so ženske pogosto previsoko kvalificirane za položaje, ki jih zasedajo; ker le zelo malo žensk zaseda vodilne položaje v razvoju programske opreme;

M.  ker postajata uporaba in ustvarjanje programske opreme ključni sredstvi za digitalno preobrazbo; ker je vrzel pri zastopanosti spolov med razvijalci programske opreme in inženirji zaskrbljujoča, ko gre za vključevanje žensk v sektor, ter zaradi morebitnih zavestnih in nezavednih razlik med spoloma v aplikacijah, videoigrah in igračah, ki uporabljajo umetno inteligenco, ter drugih aplikacijah;

N.  ker je raziskava Agencije Evropske unije za temeljne pravice o nasilju nad ženskami pokazala, da je 14 % žensk po 15. letu starosti doživelo kibernetsko nadlegovanje(16); ker se pogosto poroča o primerih spolnega nadlegovanja v izobraževalnih ustanovah s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, tudi v šolah, na univerzah in na delovnih mestih, zaradi česar so ženske iz tega sektorja izključene; ker so številne ženske v obdobju pandemije COVID-19 žrtve novih oblik spletnega spolnega in psihičnega nadlegovanja, vključno z vdori v Zoom, spletnim zalezovanjem in grožnjami na spletu; ker so nujno potrebni ukrepi za obravnavanje teh novih oblik spolnega in psihičnega nadlegovanja; ker imajo obravnava žensk kot spolnih objektov, hiperseksualizacija in izkoriščanje žensk na spletu, zlasti prek internetne pornografije, uničujoče posledice pri dojemanju spolnosti ter na splošneje na enakost spolov;

O.  ker je delež žensk v sektorju IKT majhen; ker veliko žensk opusti izobraževanje na visoki ravni, akademske priložnosti in poklicno pot v sektorju IKT (pojav, poznan pod imenom „puščajoča cev“), predvsem zaradi slabih možnosti usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, organizacijskih omejitev in okolja, v katerem prevladujejo moški; ker znaša letna izguba produktivnosti za evropsko gospodarstvo, kjer ženske zapustijo svoja digitalna delovna mesta, da bi postale neaktivne, 16,1 milijarde EUR(17);

P.  ker se je v sektorju informacijske tehnologije znatno povečalo število žensk v upravnih odborih, vendar je tudi sektor z najvišjim deležem upravnih odborov samo z moškim članstvom;

Q.  ker digitalna kompetenca pomeni sposobnost pridobivanja, obdelave in sporočanja digitalnih informacij, nanjo pa vpliva družbeno-kulturno in ekonomsko ozadje; ker ženske porabijo več časa za neplačano oskrbo in gospodinjsko delo kot moški; ker imajo zato na voljo manj časa za prostočasne dejavnosti, plačano delo ali priložnosti za pridobitev digitalnih kompetenc ter znanj in spretnosti za uporabo interneta; ker bi z ukrepi, namenjenimi ozaveščanju, odpravljanju spolnih stereotipov in norm ter doseganju boljše porazdelitve neplačanega otroškega varstva in gospodinjskih opravil, omogočili večjo udeležbo žensk na (digitalnih) trgih dela in pri usposabljanju ter jim omogočili, da pridobijo boljše digitalne kompetence;

R.  ker ženske sestavljajo le marginalen odstotek vlagateljev tveganega kapitala, poslovnih angelov in vlagateljev; ker od osnovne šole do univerze dekleta običajno študirajo manj predmetov s področja IKT ter naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, zaradi česar ženske v bistveno manjšem številu delajo na teh področjih na trgu dela ali kot ustanoviteljice in lastnice zasebnih podjetij in zagonskih podjetij; ker nižji odstotek žensk, ki sodelujejo v tehnologiji, neposredno vpliva na ves družbeni razvoj in ustvarja inovacijsko pristranskost, ki vpliva na to, kakšne vrste inovacij in novih tehnologij bodo dane na voljo potrošnikom;

S.  ker trendi kažejo zmanjševanje števila žensk v visokošolskem izobraževanju, povezanem z IKT, v primerjavi z letom 2011; ker je med 8 milijoni strokovnjakov s področja IKT v EU samo 17 % žensk; ker bi imel sektor velike koristi od neizkoriščenega nabora talentov in različnih perspektiv, če bi več žensk vstopilo na trg digitalnih delovnih mest, kar bi lahko letno povečalo BDP evropskega gospodarstva za 16 milijard EUR;

T.  ker je po podatkih poročila Svetovnega gospodarskega foruma o razlikah med spoloma v svetu za leto 2018 le 22 % strokovnjakov na področju umetne inteligence na svetu žensk v primerjavi z 78 % moških, kar pomeni 72-odstotno vrzel med spoloma, ki še ni odpravljena; ker je bilo leta 2019 od vsakih 100 USD, vloženih v evropska tehnološka podjetja, 92 USD namenjenih izključno moškim ustanoviteljskim ekipam(18);

U.  ker digitalna vključenost pomeni, da imajo vsi posamezniki in skupnosti dostop do IKT in njene uporabe; ker so dejavniki, zaradi katerih so ženske izključene iz digitalne vključenosti, pomanjkanje dostopa, cenovne dostopnosti in izobrazbe, pa tudi pričakovanja v zvezi s spolom in družbeno-kulturne norme, nižja udeležba v izobraževanju na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter informacijske in komunikacijske tehnologije, omejena uporaba digitalnih orodij in manjša dejavnost na družbenih platformah zaradi kibernetskega nasilja nad dekleti in ženskami; ker mora biti razsežnost digitalnega vključevanja spolov del vseh pobud in naložb EU, povezanih z IKT in digitalizacijo;

V.  ker digitalna finančna vključenost pomeni digitalni dostop do formalnih finančnih storitev, ki ustrezajo potrebam in se izvajajo odgovorno po dostopnih cenah, ter njihovo uporabo; ker so glavni razlogi za finančno izključenost žensk zakoni in norme, ki lahko ogrozijo pravico žensk do udeležbe na trgu dela, nadzora sredstev, ustanavljanja podjetij in dostopa do financiranja za rast formalnih podjetij in sprejemanje lastnih gospodarskih odločitev; ker je približno milijarda žensk še vedno brez dostopa do formalnih finančnih storitev, ker nimajo dostopa do identifikacijskih dokumentov, mobilnih telefonov, digitalnih spretnosti in znanja, pa tudi zaradi neprimernih produktov; ker lahko boljši dostop do odgovornih digitalnih finančnih storitev in njihova uporaba prispevata h krepitvi gospodarske moči in ekonomske neodvisnosti žensk;

W.  ker na zmožnost žensk, da dostopajo do digitalnih tehnologij in jih uporabljajo, vplivajo številni dejavniki, vključno z naložbami, predpisi in konkurenco; ker se ženske in dekleta v podeželskih in težko dosegljivih regijah soočajo z izzivi in ovirami pri dostopu do interneta ter digitalnih tehnologij in infrastrukture, zaradi česar ne morejo v celoti izkoristiti digitalnega potenciala sodobne tehnologije; ker zlasti v državah v razvoju ženske in dekleta na podeželju običajno delajo v kmetijstvu, njihovo delo pa je pogosto neplačano in prekarno, zato živijo v tehnološko revnih okoljih in imajo težave z dostopnostjo digitalnih tehnologij;

Splošne ugotovitve

1.  poziva Komisijo in države članice, naj ukrepe za spodbujanje digitalnega prehoda uskladijo s cilji Unije na področju enakosti spolov; poudarja, da pri digitalnem prehodu nihče ne bi smel zaostati; pozdravlja zaveze Komisije v strategiji EU za enakost spolov za obdobje 2020–2025, da bo spodbujala udeležbo žensk v digitalnem gospodarstvu in informacijski družbi; poziva Komisijo, naj v digitalni agendi, evropski digitalni strategiji in vseh drugih politikah in pobudah za digitalna znanja in spretnosti ter izobraževanje še naprej obravnava velike razlike med spoloma v sektorju informacijske in komunikacijske tehnologije ter skuša s konkretnimi ukrepi povečati zlasti udeležbo žensk in deklet v sektorju; poudarja, da lahko večja udeležba žensk v digitalnem sektorju pomembno vpliva na boj proti neenakostim med spoloma, spolnim stereotipom in diskriminaciji na podlagi spola, izboljša se lahko dostop žensk do trga dela in njihovi delovni pogoji ter odpravi plačna vrzel med spoloma; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo ustrezno financiranje za programe, s katerimi bi več deklet in žensk pritegnili k študiju in delu na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, poleg tega naj vzpostavijo podjetniške programe za financiranje žensk in deklet, ki začenjajo tehnološke projekte ali nova podjetja, razvijejo strategije za večjo digitalno vključenost deklet in žensk ter digitalno finančno vključenost na področjih, povezanih z naravoslovjem, tehnologijo, inženirstvom in matematiko, umetno inteligenco ter v sektorju raziskav in inovacij, ter naj sprejmejo pristop na več ravneh za odpravo razlik med spoloma na vseh ravneh izobraževanja in zaposlovanja v digitalnem sektorju;

2.  poziva Komisijo, naj pri pogajanjih o programih v naslednjem večletnem finančnem okviru ter skladih in posojilih v okviru načrta za okrevanje ustrezno upošteva enake možnosti moških in žensk ter digitalni razkorak med spoloma in naj poveča poznavanje teh mehanizmov med ženskami; poudarja, da bi morala biti vključevanje načela enakosti spolov in priprava proračuna ob upoštevanju vidika spola z merljivimi kazalniki vključena v politike, ki podpirajo razvoj IKT; poziva Komisijo, naj načelo enakosti spolov vključi v akt o digitalnih storitvah in v vse prihodnje predloge za digitalno področje;

3.  poziva Komisijo in države članice, naj v celoti izvajajo ministrsko izjavo o zavezah glede žensk na digitalnem področju; poziva Komisijo, naj spremlja izvajanje medsektorskih nacionalnih načrtov držav članic za ženske na digitalnem področju;

Izobraževanje

4.  poudarja, da je pomembno načelo enakosti spolov vključiti v digitalno izobraževanje na vseh ravneh, vključno z zunajšolskim, priložnostnim in neformalnim izobraževanjem, in sicer tudi za pedagoško osebje; poziva k oblikovanju ločenih strategij za različne starostne skupine;

5.  spodbuja Komisijo in države članice ter programerje, podjetja in univerze, naj obravnavajo razkorak med spoloma v sektorju informacijske in komunikacijske tehnologije ter sodelujejo pri iskanju rešitev in izmenjavi dobre prakse o boljšem vključevanju deklet v predmete, povezane z digitalnim izobraževanjem, že od zgodnjih let; poziva EU in države članice, naj oblikujejo, podprejo in izvajajo ukrepe, ki jih spodbuja OZN in njeni organi;

6.  poziva Komisijo, naj se temeljito posveti vprašanju majhnega števila žensk s študijskimi ali poklicnimi potmi na področju IKT ter poskrbi za opazen vidik spola v programu za digitalno Evropo in posodobljenem akcijskem načrtu za digitalno izobraževanje, vključno z dostopnostjo in cenovno dosegljivostjo digitalne opreme; poziva izobraževalne subjekte, naj v vse učne načrte na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter informacijske in komunikacijske tehnologije, izobraževalno gradivo in pedagoške prakse že od zgodnjega otroštva vključijo vidik spola, da bi dekleta spodbudili k odločanju za študij matematike, programiranja, predmetov IKT in naravoslovnih predmetov v šolah in vztrajanju pri tem; spodbuja Komisijo in države članice, naj sodelujejo z izobraževalnimi ustanovami in organizacijami civilne družbe pri ocenjevanju in preoblikovanju izobraževalnih oblik IKT;

7.  poudarja, da je pomembno, da ženske in dekleta sooblikujejo svojo prihodnost na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter informacijske in komunikacijske tehnologije, kar mora postati sestavni del predšolskega in osnovnošolskega izobraževanja, da se odpravljajo škodljivi stereotipi o spolnih vlogah za dekleta in fante;

8.  poziva Komisijo in države članice, naj upoštevajo vidik spola pri pripravi politik za digitalno izobraževanje, da bi se lahko študentje in študentke soočali z izzivi v prihodnje; poziva Komisijo in države članice, naj na vseh ravneh izobraževanja za področje informacijske in komunikacijske tehnologije vzpostavijo mentorske programe z vzornicami; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo kampanje ozaveščanja, namenjene dijakom in njihovim staršem, za boj proti spolnim stereotipom v šolskih projektih in na delovnih mestih; poudarja, da je treba ženskam izreči priznanje za njihovo delo, da dekleta v znanstvenih knjigah ne bi videla le moških imen, ampak imela tudi vzornice;

9.  poziva Komisijo in države članice, naj podprejo vseživljenjsko učenje za lažje poklicno prehajanje žensk na mesta na področju IKT ter usposabljanje in programe za izboljšanje digitalnih znanj in spretnosti deklet in žensk, njihovo izpopolnjevanje in prekvalificiranje; poudarja, da je treba v priporočilo Sveta o poklicnem izobraževanju in usposabljanju ter posodobljeni program znanj in spretnosti za Evropo vključiti vidik spola;

10.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo politike in ukrepe za obravnavo tako imenovanega učinka slabega tesnjenja;

11.  poziva, naj enakost spolov postane stalen in strukturni del prihodnje strategije in politik EU za mlade;

Zaposlovanje in podjetništvo

12.  poziva države članice, naj v celoti prenesejo in izvajajo direktivo o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, Komisijo pa, naj jo učinkovito spremlja, da bodo starši lahko izkoristili očetovski, starševski in oskrbovalski dopust; spodbuja države članice, naj IKT obravnavajo kot sredstvo za spodbujanje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ter upoštevajo trende digitalizacije v svetu dela, vključno z digitalnim sektorjem, da bi po potrebi prilagodile obstoječe ukrepe za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter spodbujale in okrepile svoje sisteme za enako porazdelitev skrbstvenih odgovornosti; v zvezi s tem spodbuja Komisijo in države članice, naj uvedejo politike za obravnavo položaja samozaposlenih, zlasti podjetnic v sektorjih IKT in digitalnem sektorju, ter njihove potrebe za dostop do sistemov socialne zaščite, porodniškega dopusta in otroškega varstva; poudarja, da delo na daljavo ženskam omogoča delo od doma in lahko prispeva k boljšemu usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja; vendar ugotavlja, da ga morajo države članice spremljati in primerno urejati;

13.  poudarja, da tudi v digitalnem sektorju plačna vrzel med spoloma negativno vpliva na pravice iz socialnega varstva ter razliko v pokojninah na škodo žensk; pozdravlja zavezo Komisije, da do konca leta 2020 predstavi zavezujoče ukrepe za preglednost plač, pri tem pa ustrezno upošteva posebne okoliščine evropskih malih in srednjih podjetij ter različne modele trga dela v EU, da bi učinkovito obravnavala razlike v plačah in pokojninah med spoloma ter revščino v starosti;

14.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo enakost spolov v podjetjih v sektorju IKT in povezanih sektorjih ter v digitalnem gospodarstvu ter sprejmejo horizontalne politike za zmanjšanje razlik med spoloma v digitalnem gospodarstvu s ciljno usmerjenimi ukrepi, tudi z evropskimi sredstvi za financiranje projektov pod vodstvom žensk v digitalnem sektorju, spodbujanje minimalnega števila raziskovalk v projektih IKT, za usposabljanje kadrovskih oddelkov o „nezavedni diskriminaciji na podlagi spola“ za bolj spolno uravnoteženo zaposlovanje, za ustanavljanje nagrad in shem spodbud za podjetja in organizacije, ki dejavno izvajajo politike, nevtralne z vidika spola, z merljivimi cilji, za spodbujanje vključevanja vidika spola v strategije podjetij za proizvodnjo, snovanje in trženje proizvodov IKT, letna poročila podjetij IKT o raznolikosti in plačni vrzeli med spoloma, politike javnega naročanja in/ali smernice za naročanje storitev IKT pri ponudnikih, ki dejavno upoštevajo uravnoteženo zastopanost spolov pri sestavi svojih podjetij in uprav, s čimer bi olajšali dodeljevanje evropskih sredstev podjetjem, ki upoštevajo merila uravnotežene zastopanosti spolov, ter spodbujali izvajanje načrtov in protokolov za enakost spolov ter tako izboljšali in spremljali uspešnost podjetij glede udeležbe žensk, tudi na ravni upravljanja in vodenja, ter mentorske programe;

15.  poziva Komisijo in države članice, naj temeljito ocenijo vzroke in dejavnike, ki povzročajo veliko opuščanje poklicne poti na digitalnem področju med ženskami; poziva Komisijo in države članice, naj analizirajo učinek, ki ga ima neravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem na možnost žensk za izpopolnjevanje, ki je potrebno za ohranjanje zahtevane ravni znanj in spretnosti v sektorju IKT; poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo mehanizme in programe, da bi ženske in dekleta vključili v pobude za izobraževanje, usposabljanje in zaposlovanje v digitalnem sektorju ne glede na njihov status zakonitega priseljevanja;

16.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo podjetništvo in udejstvovanje žensk v inovacijah, povečajo možnosti financiranja za podjetnice in digitalna zagonska podjetja pod vodstvom žensk, izboljšajo dostopnost obstoječih skladov, da bodo imele enake možnosti za konkuriranje na enotnem digitalnem trgu, in spodbujajo bolj uravnoteženo zastopanost spolov v finančnih institucijah;

17.  spodbuja Komisijo in države članice, naj okrepijo financiranje raziskav o vprašanjih, povezanih s spolom, na področju informacijske in komunikacijske tehnologije;

18.  meni, da je izjemno pomembno imeti več vzornic in povečati število žensk na vodstvenih položajih v sektorju IKT; poziva vzornike, naj se zavzamejo za enakost spolov v digitalnem gospodarstvu; poudarja, da morajo podjetja IKT uvesti prakse na področju človeških virov, ki spodbujajo raznolikost, kot je uravnotežena zastopanost spolov na srednjih in višjih vodstvenih položajih ter v upravnih odborih družb; pozdravlja, da se namerava Komisija zavzeti za sprejetje predloga iz leta 2012 za direktivo o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in s tem povezanih ukrepih (direktiva o ženskah v upravnih odborih), ter poziva Svet, naj odpravi blokado v pogajanjih in jo sprejme;

Kulturni, medijski in avdiovizualni sektor

19.  poudarja vpliv kulturnega, medijskega, oglaševalskega in avdiovizualnega sektorja na nastajanje in krepitev spolnih stereotipov ter spodbujanje normativnih in kulturnih ovir, ki se obnavljajo z razširjenim jezikom in podobami;

20.  poziva avdiovizualni in medijski sektor, naj bolj predstavljata ženske v poklicih na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter IKT, pa tudi raznolikost in priložnosti na teh področjih; poziva medijski sektor, naj vključuje ženske na okrogle mize, v časopisne članke in na druga mesta, kjer se oblikujeta javno mnenje in diskurz o tehnoloških temah;

21.  opozarja, da je pomembno odpraviti zavedno in nezavedno diskriminacijo na podlagi spola pri algoritmih, aplikacijah umetne inteligence, videoigrah in igračah, ki ohranjajo škodljive spolne stereotipe in zmanjšujejo udeležbo žensk na digitalnem področju, področju umetne inteligence ter informacijske in komunikacijske tehnologije; poudarja, da je treba obravnavati pristranskost inovacij v sektorju IKT, kjer so oblikovalci in razvijalci storitev, programske opreme in uporabniških aplikacij večinoma moški, uporabnice pa ženske;

Krepitev vloge žensk na državljanskem, političnem in gospodarskem področju

22.  poudarja, da lahko informacijska in komunikacijska tehnologija močno poveča možnosti žensk za sodelovanje v volilnih postopkih, javnih posvetih, raziskavah in razpravah, pa tudi uveljavljanje in zagovarjanje pravic žensk; poziva Komisijo in države članice, naj pri oblikovanju pobud za e-upravo upoštevajo vidik spola; poudarja, da je mogoče internet učinkovito uporabiti za kampanje in forume ter za večjo prepoznavnost vzornic;

23.  poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo organizacije digitalne civilne družbe, konstruktivno sodelujejo z njimi ter jih spodbujajo k sodelovanju pri upravljanju interneta; poziva Komisijo in države članice, naj tesno sodelujejo z ženskami in ženskimi organizacijami civilne družbe ter jih vključijo, da bi se pri snovanju in izvajanju javnih tehnoloških politik bolje odzvali na težave v vsakdanjem življenju žensk in deklet ter spodbujali ekonomsko in digitalno vključenost žensk;

24.  spodbuja države članice in Komisijo, naj pripravijo kampanje za ozaveščanje, usposabljanje in vključevanje načela enakosti spolov, da bi poudarile vpliv obvladovanja IKT na krepitev ekonomskega položaja žensk;

25.  meni, da je treba ženske spodbujati k prevzemanju pomembnejše vloge pri oblikovanju, razvoju, gradnji in vzdrževanju pametnih mest ali vasi;

Zbiranje podatkov

26.  pozdravlja oblikovanje preglednice o ženskah na digitalnem področju kot sestavnega dela indeksa digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) ter štirih novih kazalnikov, ki jih je Evropski inštitut za enakost spolov predlagal v svojem poročilu iz leta 2018 z naslovom Enakost spolov in mladi: priložnosti in nevarnosti digitalizacije;

27.  poziva Komisijo in države članice ter platforme in podjetja, naj zberejo primerljive podatke o uporabi IKT, razčlenjene po spolu in starosti, ter predlagajo pobude in raziskave, da bi razumeli in obravnavali temeljne vzroke za digitalni razkorak med spoloma; poziva Komisijo in države članice, naj zbirajo in uporabljajo obstoječe podatke, razčlenjene po spolu, da bi spodbudili več raziskav o interakciji različnih dejavnikov, ki ovirajo digitalno vključenost žensk in deklet; poudarja, da usklajeno zbiranje podatkov državam članicam olajšuje primerjavo in izmenjavo podatkov in primerov najboljše prakse;

Boj proti nasilju zaradi spola: spletno nasilje

28.  z veliko zaskrbljenostjo priznava porast digitalnih kaznivih dejanj ter zastraševanja, ustrahovanja, zbiranja informacij o tarči in razgaljanja njene zasebnosti na internetu („doxing“), nadlegovanja in nasilja nad ženskami v digitalnem svetu; poudarja pomen digitalne in medijske pismenosti, kibernetske higiene in kibernetske varnosti; poziva k financiranju in kampanjam za ozaveščanje in izobraževanje žensk o zaščiti računov in komunikacij za lastno zaščito na spletu ter o spoštljivi socialni komunikaciji na internetu, da bi ženske posvarili pred morebitnimi nadlegovalci ali napadalci ter jih obveščali, kako poiskati pomoč ob incidentu; meni, da bi se bilo treba s temi kampanjami boriti proti nasilju zaradi spola in spolnim stereotipom, izobraževati moške o obnašanju žensk na spletu ter ženskam zagotoviti stalno svobodo izražanja in smiselno udeležbo v javnih razpravah; poleg tega meni, da bi morala podjetja in programerji z učinkovitimi mehanizmi poročanja in ukinitve v svoji infrastrukturi obravnavati spletno nasilje in zlorabe zaradi spola; poziva države članice, naj olajšajo kanale za prijavo in podprejo razvoj orodij za usposabljanje policije, pravosodnega sistema ter sektorja informacijske in komunikacijske tehnologije, da bodo organi kazenskega pregona lahko učinkovito preiskovali in preganjali zlonamerne napadalce ter podprli žrtve spletnega nadlegovanja in nasilja;

29.  poziva institucije, agencije in organe EU ter države članice in njihove organe kazenskega pregona, naj sodelujejo in naredijo konkretne korake pri usklajevanju svojih ukrepov za boj proti uporabi informacijske in komunikacijske tehnologije za kazniva dejanja, tudi za spletno spolno nadlegovanje in trgovino z ljudmi za namene spolnega izkoriščanja, ter za zbiranje po spolu ločenih podatkov o spletnem nasilju zaradi spola; pozdravlja napoved Komisije o raziskavi o nasilju zaradi spola; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo ustrezno financiranje za razvoj rešitev umetne inteligence, ki preprečujejo in odpravljajo spletno nasilje, spolno nadlegovanje in izkoriščanje žensk in deklet na spletu ter nadlegovanje na delovnem mestu; poziva države članice, naj pregledajo svoje kazensko pravo in poskrbijo za opredelitev, priznavanje in kriminalizacijo novih oblik digitalnega nasilja ter naj ratificirajo konvencijo Mednarodne organizacije dela o nasilju in nadlegovanju iz leta 2019, ki se med drugim uporablja za komunikacije, povezane z delom;

30.  meni, da je za doseganje enakosti spolov bistveno oblikovati celovito, starosti primerno spolno vzgojo in vzgojo o odnosih, ki vključuje boj proti spletnemu nasilju in spolnemu nadlegovanju na spletu ter boj proti obravnavi žensk kot spolnih objektov na spletu, njihovi hiperseksualizaciji in spolnemu izkoriščanju; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo politike in ukrepe za obravnavo pojavov spolnega nadlegovanja v izobraževalnih ustanovah in šolah s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter v sektorju IKT; poziva delodajalce, naj kadrovske ukrepe prilagodijo tako starim kot novim oblikam spletnega nadlegovanja, in sicer z obveznim usposabljanjem in številkami za klic v sili za žrtve;

31.  poziva k nadaljnjim pravno zavezujočim ukrepom in direktivi za preprečevanje nasilja zaradi spola in spletnega sovražnega govora proti ženskam ter boj proti njima, skupaj s spletnim nasiljem, ki je pogosto usmerjeno proti ženskam, npr. javnim osebnostim, političarkam in aktivistkam; poziva Komisijo, naj bodo v prihodnjem predlogu akta o digitalnih storitvah in novem okviru za sodelovanje med internetnimi platformami obravnavane odgovornosti spletnih platform v zvezi s sovražnim govorom, ki ga širijo uporabniki, ter drugimi škodljivimi, neprimernimi in seksističnimi vsebinami, da bi zaščitili varnost žensk na spletu; poziva Komisijo, naj pripravi usklajene pravne opredelitve spletnega nasilja in nov kodeks ravnanja za spletne platforme v boju proti nasilju zaradi spola na spletu;

Nova področja

32.  poziva nacionalne javne uprave in institucije EU, naj sodelujejo z zasebnim sektorjem pri oblikovanju vseevropskih vzorčnih kampanj, s katerimi bi mlade strokovnjakinje spodbudili k izbiri poklicne poti na področju kibernetske varnosti, kar bi znatno zmanjšalo vrzel v znanjih in spretnostih, spodbudilo gospodarstvo in izboljšalo splošno odpornost industrije kibernetske varnosti v Evropi;

33.  poudarja, da je treba še naprej delati na področju regulative, da se bodo na področju umetne inteligence spoštovala načela in vrednote enakosti spolov in nediskriminacije, kot so zapisani v členu 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah;

34.  poudarja, da je treba z vidika spola poglobiti razumevanje novih področij, kot so algoritemsko odločanje, tehnologija blokovnih verig, kriptovalute ter podatkovni nadzor, in pripraviti strategije za njihovo obravnavo;

Enakost spolov v razvojnih politikah

35.  izraža zaskrbljenost, da bi se lahko v sedanji krizi v državah in regijah v razvoju povečal digitalni razkorak med spoloma; poudarja, da je pomembno v razvojnih strategijah spodbujati digitalno usposobljenost žensk in deklet, digitalno dostopnost in cenovno dosegljivost kot orodja za doseganje enakosti spolov; poudarja, da je treba sredstva za razvoj usmeriti v spodbujanje digitalnega izobraževanja deklet in žensk ter podpreti projekte pod vodstvom žensk v digitalnem sektorju, zlasti tiste s socialnim učinkom;

36.  opozarja, da imajo invalidi, etnične skupine in manjšine, ženske iz različnih socialno-ekonomskih okolij, starejše ženske in ženske na podeželju ter begunke in migrantke morda težave pri dostopu do digitalnih storitev in ustrezne infrastrukture; poudarja pomen medsektorskega pristopa k vsem pobudam za vključevanje načela enakosti spolov, kar zadeva večji dostop žensk do digitalnih storitev in njihovo uporabo, izobraževanja in zaposlovanja v digitalnem gospodarstvu in družbi; poziva države članice, naj obravnavajo digitalno izključenost vseh ranljivih skupin v družbi in jim omogočijo dostop do izobraževanja na področju IKT, tako da prilagodijo učne metode in urnike in pri tem upoštevajo različne dejavnike, ki vplivajo na dostop žensk do izobraževanja;

o
o   o

37.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 264 E, 13.9.2013, str. 75. (2) UL C 36, 29.1.2016, str. 18. (3) UL L 93, 9.3.2016, str. 120. (4) UL L 349, 17.10.2017, str. 56. (5) UL C 66, 21.2.2018, str. 44. (6) UL C 390, 18.11.2019, str. 28. (7) Poglobljena analiza – Empowering women on the Internet (Krepitev vloge žensk na internetu), Evropski parlament, generalni direktorat za notranjo politiko, tematski sektor C – državljanske pravice in ustavne zadeve, 30. oktober 2015. (8) Študija – The underlying causes of the digital gender gap and possible solutions for enhanced digital inclusion of women and girls (Temeljni vzroki za digitalni razkorak med spoloma in možne rešitve za večjo digitalno vključenost žensk in deklet), Evropski parlament, generalni direktorat za notranjo politiko, tematski sektor C – državljanske pravice in ustavne zadeve, 15. februar 2018. (9) Študija – Cyber violence and hate speech online against women (Kibernetsko nasilje in sovražni govor proti ženskam na spletu), Evropski parlament, generalni direktorat za notranjo politiko, tematski sektor C – državljanske pravice in ustavne zadeve, 16. avgusta 2018. (10) Študija – Education and employment of women in science, technology and the digital economy, including AI and its influence on gender equality (Izobraževanje in zaposlovanje žensk v znanosti, tehnologiji in digitalnem gospodarstvu, vključno z umetno inteligenco in njenim vplivom na enakost spolov), Evropski parlament, generalni direktorat za notranjo politiko, tematski sektor C – državljanske pravice in ustavne zadeve, 15. april 2020. (11) UL L 101, 15.4.2011, str. 1. (12) https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/women-digital-scoreboard. (13) Indikator 6 EIGE. Vir: informativno gradivo inštituta EIGE z naslovom Gender equality and digitalisation in the European Union (Enakost spolov in digitalizacija v Evropski uniji), objavljeno 11. oktobra 2018. (14) Informativno gradivo inštituta EIGE z naslovom Gender equality and digitalisation in the European Union (Enakost spolov in digitalizacija v Evropski uniji), objavljeno 11. oktobra 2018. (15) https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/women-ict. (16) Raziskava Agencije Evropske unije za temeljne pravice – https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2018/604979/IPOL_STU(2018)604979_EN.pdf. (17) Študija Komisije z naslovom Women in the Digital Age (Ženske v digitalni dobi) (2018). (18) https://2019.stateofeuropeantech.com/chapter/diversity-inclusion/article/state-di-european-tech/