(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

[Sprememba 1, razen kjer je drugače navedeno]

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja. (2) * Spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 77(2)(c) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  V skladu s schengenskim pravnim redom se lahko državljani tretjih držav, ki zakonito prebivajo v Uniji, in državljani tretjih držav, ki so zakonito vstopili na ozemlje države članice, v katerem koli 180-dnevnem obdobju 90 dni prosto gibljejo po ozemljih vseh drugih držav članic.

(2)  Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je 30. januarja 2020 zaradi svetovnega izbruha koronavirusa hudega akutnega respiratornega sindroma 2 (v nadaljnjem besedilu: SARS-CoV-2), ki povzroča koronavirusno bolezen 2019 (v nadaljnjem besedilu: COVID‑19), razglasil izredne razmere mednarodnih razsežnosti v javnem zdravju. SZO je 11. marca 2020 ocenila, da je COVID-19 mogoče opredeliti kot pandemijo.

(3)  Države članice so za omejitev širjenja virusa sprejele različne ukrepe in nekateri med njimi, kot so na primer omejitve vstopa ali odreditev karantene za čezmejne potnike, so vplivali na potovanje na ozemlje držav članic in gibanje po njem. Te omejitve imajo škodljive posledice za državljane in podjetja, zlasti za čezmejne delavce, vozače in sezonske delavce.

(4)  Dne 13. oktobra 2020 je Svet sprejel Priporočilo Sveta (EU) 2020/1475 o usklajenem pristopu k omejevanju prostega gibanja v odziv na pandemijo COVID-19(1).

(5)  Svet je 30. oktobra 2020 sprejel Priporočilo Sveta (EU) 2020/1632(2) o usklajenem pristopu k omejevanju prostega gibanja v odziv na pandemijo COVID-19 v schengenskem območju, v katerem je državam članicam, ki jih zavezuje schengenski pravni red, priporočil, naj uporabljajo načela, skupna merila, skupne pragove in skupni okvir ukrepov iz Priporočila Sveta (EU) 2020/1475.

(6)  Številne države članice so začele ali nameravajo začeti pobude za izdajo potrdil o cepljenju. Da pa bi jih lahko učinkovito uporabljali v povezavi s čezmejnim potovanjem znotraj Unije, morajo biti potrdila o cepljenju popolnoma interoperabilna, usklajena, varna in preverljiva. Države članice morajo sprejeti skupno dogovorjen pristop glede vsebine, oblike, načel, tehničnih standardov in ravni zaščite takih potrdil.

(7)  Že zdaj več držav članic izvzema cepljene osebe iz nekaterih omejitev prostega gibanja znotraj Unije. ▌Države članice bi morale priznati dokazilo o cepljenju, da bi dovolile izvzetje iz omejitev prostega gibanja, uvedenih v skladu s pravom Unije, zaradi omejevanja širjenja COVID-19, kot so zahteve za karanteno/samoosamitev ali testiranje na okužbo s SARS-CoV-2, in bi morale pod enakimi pogoji priznati tudi veljavna potrdila o cepljenju, ki jih izdajo druge države članice v skladu s to uredbo. Za to priznanje bi morali veljati enaki pogoji, kar pomeni, da bi morala na primer država članica, kadar meni, da zadostuje en sam odmerek uporabljenega cepiva, to priznati tudi imetnikom potrdila o cepljenju, na katerem je naveden en odmerek istega cepiva. Iz razlogov javnega zdravja bi bilo treba to obveznost omejiti na osebe, ki so prejele cepivo proti COVID-19, za katero je bilo izdano dovoljenje za promet v skladu z Uredbo (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, ali cepiva, ki so bila uvrščena na seznam cepiv za nujno uporabo SZO. ▌Uredba (EU) 2021/XXXX z dne XX XX 2021 določa okvir za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19 za olajšanje prostega gibanja med pandemijo COVID-19. Uporablja se za državljane Unije in državljane tretjih držav, ki so družinski člani državljanov Unije.

(8)  V skladu s členi 19, 20 in 21 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma se lahko državljani tretjih držav, ki jih zajemajo te določbe, prosto gibljejo po ozemljih drugih držav članic.

(9)  Brez poseganja v skupne ukrepe o prehajanju notranjih meja, določene v schengenskem pravnem redu, zlasti v Uredbi (EU) 2016/399, in da bi državljanom tretjih držav olajšali potovanje po ozemljih držav članic, bi se moral okvir za izdajanje, preverjanje in priznavanja interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/XXXX, uporabljati tudi za državljane tretjih držav, ki še niso zajeti z navedeno uredbo, če se zakonito zadržujejo ali zakonito prebivajo na ozemlju države članice in imajo pravico do potovanja v druge države članice v skladu s pravom Unije.

(10)  Da bi jih lahko učinkovito uporabljali v povezavi s čezmejnim potovanjem, morajo biti ta potrdila popolnoma interoperabilna. Vsa prometna vozlišča Unije, kot so letališča, pristanišča ter železniške in avtobusne postaje, kjer naj bi se potrdilo EU o COVID-19 preverjalo, bi morala za to preverjanje uporabljati standardizirana in skupna merila in postopke na podlagi smernic, ki bi jih pripravila Komisija.

(11)  Ta uredba naj bi olajšala uporabo načel sorazmernosti in nediskriminacije v zvezi z morebitnimi omejitvami prostega gibanja in drugih temeljnih pravic zaradi pandemije, ob čemer naj bi hkrati zagotovila visoko raven varovanja javnega zdravja, in ni namenjena olajševanju ali spodbujanju sprejemanja omejitev potovanja v zvezi s pravico do prostega gibanja ali drugih temeljnih pravic v odziv na pandemijo. Poleg tega kakršna koli potreba po preverjanju potrdil, uvedenih z Uredbo (EU) 2021/XXX, sama po sebi ne more biti razlog za začasno ponovno uvedbo kontrol na notranjih mejah. Kontrole na notranjih mejah bi morale ostati skrajni ukrep, za katerega veljajo posebna pravila iz Uredbe (EU) 2016/399 (Zakonik o schengenskih mejah)(3).

(12)  V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. Ker ta uredba nadgrajuje schengenski pravni red, se Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih od dne, ko Svet sprejme to uredbo, odloči, ali jo bo prenesla v svoje nacionalno pravo.

(13)  Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Irska v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES(4) ne sodeluje. Irska tako ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. Čeprav za Irsko ta uredba ne velja, bi lahko Irska za namene lažjega potovanja po Uniji državljanom tretjih držav, ki zakonito prebivajo ali se zakonito zadržujejo na njenem ozemlju, prav tako izdajala potrdila, ki izpolnjujejo enake zahteve, kot veljajo za ▌potrdilo EU o COVID-19, države članice pa bi lahko taka potrdila priznale. Irska bi lahko tudi priznala potrdila, ki jih države članice izdajo državljanom tretjih držav, ki zakonito prebivajo ali se zakonito zadržujejo na njihovem ozemlju.

(14)  Ta uredba za Bolgarijo, Hrvaško, Ciper in Romunijo predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu člena 3(1) Akta o pristopu iz leta 2003, člena 4(1) Akta o pristopu iz leta 2005 oziroma člena 4(1) Akta o pristopu iz leta 2011.

(15)  Ta uredba za Islandijo in Norveško predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo na področje iz točke C člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES(5).

(16)  Ta uredba za Švico predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo na področje iz točke C člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES(6).

(17)  Ta uredba za Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo na področje iz točke C člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU(7).

(18)  V skladu s členom 42 Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta(8) je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov in Evropskim odborom za varstvo podatkov, ki sta svoje mnenje dala [...] –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Države članice uporabljajo pravila iz Uredbe (EU) 2021/XXXX [uredba o ▌potrdilu EU o COVID-19] za tiste državljane tretjih držav, ki ne spadajo v področje uporabe navedene uredbe, vendar zakonito prebivajo ali se zadržujejo na njihovem ozemlju in so upravičeni do potovanja v druge države članice v skladu s pravom Unije.

Člen 2

Ta uredba začne veljati in se začne uporabljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

predsednik predsednik

(1) UL L 337, 14.10.2020, str. 3. (2) Priporočilo Sveta (EU) 2020/1632 z dne 30. oktobra 2020 o usklajenem pristopu k omejevanju prostega gibanja v odziv na pandemijo COVID-19 v schengenskem območju (UL L 366, 4.11.2020, str. 25). (3) Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (UL L 77, 23.3.2016, str. 1). (4) Sklep Sveta z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 64, 7.3.2002, str. 20). (5) Sklep Sveta z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (UL L 176, 10.7.1999, str. 31). (6) Sklep Sveta z dne 28. januarja 2008 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske skupnosti (UL L 53, 27.2.2008, str. 1). (7) Sklep Sveta z dne 7. marca 2011 o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, v zvezi z odpravo kontrol na notranjih mejah in prostim gibanjem oseb, v imenu Evropske unije (UL L 160, 18.6.2011, str. 19). (8) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).