Sprejeta besedila - 75. in 76. zasedanje generalne skupščine Organizacije združenih narodov

Choisissez la langue de votre document :

Kazalo

Prejšnje

Naslednje

Celotno besedilo

Postopek : 2020/2128(INI)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument : A9-0173/2021
Predložena besedila : A9-0173/2021		Razprave : PV 08/06/2021 - 15 CRE 08/06/2021 - 15		Glasovanja : PV 09/06/2021 - 3 PV 09/06/2021 - 16		Sprejeta besedila : P9_TA(2021)0278

Sprejeta besedila

184k

64k

Sreda, 9. junij 2021 - Strasbourg

75.in 76. zasedanje generalne skupščine Organizacije združenih narodov

P9_TA(2021)0278

A9-0173/2021

Priporočilo Evropskega parlamenta z dne 9. junija 2021 Svetu o 75. in 76. zasedanju generalne skupščine Organizacije združenih narodov (2020/2128(INI))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju ustanovne listine Organizacije združenih narodov (OZN),

– ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in zlasti členov 21, 34 in 36,

– ob upoštevanju splošne deklaracije o človekovih pravicah, njene preambule in 18. člena ter konvencij OZN o človekovih pravicah in pripadajočih izbirnih protokolov,

– ob upoštevanju svojega priporočila Svetu z dne 5. julija 2018 o 73. zasedanju generalne skupščine OZN(1),

– ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN z dne 3. maja 2011 o sodelovanju Evropske unije pri delu OZN, ki EU podeljuje pravico, da posreduje v generalni skupščini, da ustno predstavi predloge in predloge sprememb, o katerih se bo glasovalo na zahtevo države članice, in da uveljavlja pravico do odgovora,

– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 17. junija 2019 o ukrepih EU za krepitev na pravilih temelječega multilateralizma,

– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 13. julija 2020 o prednostnih nalogah EU v Združenih narodih in na 75. zasedanju generalne skupščine OZN (september 2020–september 2021),

– ob upoštevanju govora predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela 25. septembra 2020 na generalni skupščini OZN o močnejši in bolj avtonomni Evropski uniji, ki bo gonilo za pravičnejši svet,

– ob upoštevanju mnenja podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o podpori EU Organizaciji združenih narodov, objavljenega 22. septembra 2020,

– ob upoštevanju deklaracije ob 75. obletnici Organizacije združenih narodov, ki jo je generalna skupščina OZN sprejela 16. septembra 2020,

– ob upoštevanju globalne strategije EU za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije iz junija 2016,

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o letnem poročilu o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike(2),

– ob upoštevanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja,

– ob upoštevanju četrte svetovne konference o ženskah, ki je potekala septembra 1995 v Pekingu, deklaracije in izhodišč za ukrepanje za opolnomočenje žensk, sprejetih v Pekingu, ter poznejših končnih dokumentov s posebnih zasedanj OZN Peking +5, Peking +10, Peking +15 in Peking +20 o nadaljnjih ukrepih in pobudah za izvajanje pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje, ki so bili sprejeti 9. junija 2000, 11. marca 2005, 2. marca 2010 in 9. marca 2015,

– ob upoštevanju globalnega dogovora o varnih, urejenih in zakonitih migracijah, ki ga je 19. decembra 2018 sprejela generalna skupščina OZN,

– ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča z dne 17. julija 1998,

– ob upoštevanju 20. obletnice resolucije varnostnega sveta OZN št. 1325 (2000) z dne 31. oktobra 2000 o pomembni vlogi žensk pri preprečevanju in reševanju konfliktov, mirovnih pogajanjih, graditvi miru, ohranjanju miru, humanitarnem odzivu in pokonfliktni obnovi,

– ob upoštevanju akcijskega načrta EU za ženske, mir in varnost za obdobje 2019–2024 in s poudarkom na pomembnosti popolnega izvajanja agende za ženske, mir in varnost kot medsektorskega vprašanja, povezanega z vsemi zadevami na področju miru in varnosti,

– ob upoštevanju poročil neodvisnega strokovnjaka OZN za zaščito pred nasiljem in diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete,

– ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta OZN št. 2532 (2020) o prenehanju spopadov zaradi pandemije bolezni, ki jo povzroča koronavirus (COVID-19), in podpiranju poziva generalnega sekretarja OZN Antonia Guterresa k svetovnemu premirju,

– ob upoštevanju Globalne strategije OZN za boj proti terorizmu, ki jo je generalna skupščina sprejela septembra 2006 in bo kmalu že sedmič posodobljena,

– ob upoštevanju pogodbe o mednarodni trgovini z orožjem,

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2018 o avtonomnih orožnih sistemih(3),

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. junija 2016 o operacijah v podporo miru – sodelovanje EU z OZN in Afriško unijo(4),

– ob upoštevanju člena 118 Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A9-0173/2021),

A. ker OZN letos praznuje 75. obletnico obstoja; ker se je ta organizacija izkazala kot nujen forum za doseganje mednarodnega soglasja glede miru in varnosti, trajnostnega razvoja ter spoštovanja človekovih pravic in mednarodnega prava; ker je tudi ključni vir podpore za nestabilne države in ranljive skupnosti pri izgradnji države in reševanju konfliktov; ker zaostrovanje političnih napetosti ovira agendo OZN; ker so dosežki in nepogrešljiva vloga OZN pogosto spregledani, ko nekatere države poskušajo uveljavljati enostranske odločitve; ker je za EU in njene države članice pomembno, da zagotovijo, da OZN ostane učinkovit in uspešen forum v korist mednarodne skupnosti in da se še naprej sooča s sedanjimi in prihodnjimi svetovnimi izzivi, ki jih je mogoče premagati samo z izvajanjem resolucij generalne skupščine OZN in varnostnega sveta OZN ter multilateralnimi rešitvami; ker so trije stebri OZN (i) mir in varnost, (ii) razvoj, človekove pravice in (iii) pravna država ter so neločljivo povezani in se vzajemno krepijo; ker so demokracija, človekove pravice in pravna država v različnih svetovnih regijah vedno bolj ogrožene, tudi zato, ker so v mnogih državah članicah OZN možnosti za delovanje civilne družbe vse bolj omejene; ker se zagovorniki človekovih pravic zaradi legitimnega opravljanja svojega dela na globalni ravni srečujejo z vedno več grožnjami v časih, ko sta se prijavljanje in spremljanje kršitev človekovih pravic zmanjšala zaradi omejitev in zapor zaradi covida-19; ker so države odgovorne ukrepati za zagotovitev, da imajo vse osebe, lokalne skupnosti in skupine prebivalstva pravico do popolnega uživanja človekovih pravic v skladu s temeljnimi cilji in vodilnimi načeli OZN, kot so zapisana v ustanovni listini iz leta 1945 in Splošni deklaraciji OZN o človekovih pravicah; ker so varovanje in spodbujanje miru in varnosti, trajnostni razvoj in spoštovanje človekovih pravic med ključnimi načeli OZN; ker OZN v nedavnih poročilih poudarja, da več njenih držav članic sistematično krši in spodkopava človekove pravice; ker je prvotni namen OZN, tj. ohranjanje miru, na preizkušnji zaradi nenehnih in kompleksnih kriz;

B. ker je pandemija covida-19 opozorila na nujno potrebo po odpornih zmogljivostih v vsej mednarodni skupnosti in po tesnem multilateralnem dialogu in sodelovanju, zlasti kar zadeva razpoložljivost javnih dobrin; ker so vloga, strokovno znanje in integriteta Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), zlasti v tem času, ključni za globalno usklajevanje in prizadevanja v boju proti pandemiji covida-19; ker mora Svetovna zdravstvena organizacija dodatno okrepiti svojo zmogljivost za obvladovanje sedanje pandemije in prihodnjih tveganj pandemij; ker so agenda 2030 in cilji trajnostnega razvoja osrednji načrt za okrevanje in ukrepanje, ki ga je mednarodna skupnost že potrdila; ker bo covid-19 verjetno še pospešil negativne trende, tudi grožnje demokraciji, pravni državi in človekovim pravicam, zlasti pravicam žensk in otrok, ter enakost spolov, če ne bodo na svetovni ravni sprejeti hitri, koreniti in obsežni politični ukrepi; ker je parlamentarni nadzor nad odločitvami vlad pomemben tudi za zagotavljanje doslednega spoštovanja temeljnih pravic in svoboščin državljanov; ker je za boj proti tem trendom ključno sodelovanje EU in OZN; ker je pandemija še dodaten dokaz, da spodbujanje splošnega zdravstvenega varstva ni samo moralna nujnost, temveč tudi pogoj za gospodarsko in družbeno blaginjo in razvoj, pa tudi za opolnomočenje vseh ljudi, zlasti najbolj ranljivih; ker je pandemija poudarila tudi, da je treba več in bolje vlagati v odzivanje na najnujnejše zdravstvene potrebe na svetovni ravni;

C. ker SZO kot upravni in usklajevalni organ za zdravstvene ukrepe v sistemu OZN zagotavlja vodenje v svetovnih zdravstvenih zadevah; ker agenda SZO za zdravje in razvoj v 21. stoletju v svojih šestih točkah zajema izkoriščanje raziskav, informacij in dokazov ter krepitev zavezništev s podporo in sodelovanjem številnih partnerjev, vključno z organi OZN in drugimi mednarodnimi organizacijami, donatorji, subjekti civilne družbe ter zasebnim sektorjem;

D. ker OZN zagotavlja pomemben forum za vključujoč dialog med državami dolžnicami, upniki ter drugimi deležniki;

E. ker se je generalni sekretar OZN zelo izkazal pri izvajanju reforme te organizacije; ker so potrebni nadaljnji drzni ukrepi in politična volja za obravnavo ključnih odprtih vprašanj, zlasti reforme strukture varnostnega sveta OZN; ker EU in njene države članice skupaj še vedno prispevajo največ finančnih sredstev za OZN ter so s svojo politično, simbolično in finančno podporo pokazale veliko zavezanost učinkovitemu multilateralizmu, pri čemer so poglavitni cilji izkoreninjenje revščine, spodbujanje dolgotrajnega miru in stabilnosti, varovanje človekovih pravic, boj proti tihotapljenju ter zagotavljanje humanitarne pomoči prebivalstvu, državam in regijam, ki se spopadajo z vsemi vrstami kriz, ki so posledica naravnih nesreč ali jih povzroči človek; ker zadostno financiranje OZN še vedno pomeni izziv; ker bi morala EU pozvati OZN, naj si bolj prizadeva za reforme, ki bodo v njeno osebje in vodstvo vključile več žensk, mladih in invalidov, ter naj ozavešča o tem, da so strukture OZN medsektorske;

1. priporoči Svetu, naj:

	(a)	nadaljuje svojo uspešno podporo učinkovitemu multilateralizmu, učinkovitim in transparentnim multilateralnim organizacijam ter še posebej OZN kot nepogrešljivemu forumu za multilateralne odgovore na svetovne izzive, obveščanje o politikah in dialog o njih ter za doseganje soglasja v mednarodni skupnosti; Parlament pozdravlja sklepe Sveta z dne 13. julija 2020 o prednostnih nalogah EU v OZN in na 75. generalni skupščini te organizacije, saj sta to učinkovita foruma za spodbujanje univerzalnih vrednot, ki so tudi temeljne vrednote EU; ponovno poudarja, da EU in njene države članice spoštujejo vrednote in načela iz ustanovne listine OZN ter imajo ključno vlogo pri spodbujanju teh načel in ciljev OZN v zunanjem delovanju EU; meni, da EU potrebuje globalne in regionalne partnerje, da bi uspešno dosegla svoje zunanjepolitične cilje na področjih miru in varnosti, boja proti terorizmu in organiziranemu kriminalu, regionalnih konfliktov ter boja proti propadlim državam in širjenju orožja za množično uničevanje; meni, da bi morala EU okrepiti svoje dejavnosti ozaveščanja, da bi razvila širša partnerstva v podporo učinkovitemu multilateralizmu, in razmisliti o vključitvi osredotočenih razprav o učinkovitem multilateralizmu v vse strukturirane dialoge s svojimi partnerji; nadalje opozarja, da Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države ter spoštovanja človekovih pravic, kot je določeno v členu 2 PEU, in da bi moralo biti spodbujanje teh vrednot navzven, spodbujanje demokracije, pravne države, univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic v središču skupne zunanje in varnostne politike EU v skladu s členom 21 PEU in strateškimi interesi Unije ter bi se moralo učinkovito in dosledno odražati na vseh področjih odnosov Unije z državami in institucijami zunaj EU, pa tudi v ciljih, ki jih EU zasleduje v sistemu OZN, zlasti kar zadeva izvajanje mednarodnega prava; zato meni, da bi moral Svet podpreti vse dejavnosti, da bi vprašanja človekovih pravic ostala v ospredju dnevnega reda OZN, saj si nekateri prizadevajo spodkopati splošno deklaracijo o človekovih pravicah in druge relevantne določbe OZN ter tako človekove pravice posameznika podrediti domnevni dobrobiti celotnih družb; v zvezi s tem podpira konkretne ukrepe za okrepitev strukture OZN;
	(b)	sprejme stališče, da si mora EU v večpolarnem okolju, v katerem se nekatere države zavzemajo za selektivni in ne za dejanski multilateralizem, temelječ na univerzalnih vrednotah, še nadalje prizadevati za brezpogojno zavezanost članic OZN tem vrednotam, sistemu, temelječemu na pravilih, in prevladi človekovih pravic na vseh področjih politik; Parlament poziva k spodbujanju vključevanja teh vrednot in pravic v vse politike in programska področja OZN v tesnem sodelovanju s podobno mislečimi državami, da bi spodbudili politični dialog in politične rešitve ter zmogljivosti za uresničevanje in vključevanje, ob upoštevanju, da je OZN medvladna organizacija, v kateri sta potrebna posvetovanje in sodelovanje držav članic organizacije; poziva Svet, naj izkoristi priložnost in s sedanjo vlado ZDA poskuša še naprej vzpostavljati stike glede političnih tem in vprašanj politik skupnega pomena ter ohranjati zmožnost dialoga in partnerstva, da bi za prihodnost obnovili in ohranili potencial čezatlantskega partnerstva in sodelovanja v sistemu OZN; v zvezi s tem pozdravlja svetovni vrh o demokraciji za obnovo duha in skupnega cilja držav svobodnega sveta, ki ga je predlagal predsednik ZDA Joe Biden, in poziva Svet, naj sodeluje pri organizaciji tega vrha, namenjenega povezovanju demokratičnih držav sveta, da bi okrepile demokratične institucije ter spodbudile spoštovanje pravne države in človekovih pravic; poziva Svet, naj si ravno tako še naprej prizadeva za dobre rezultate pri tesnem dialogu in sodelovanju z Združenim kraljestvom kot državo, ki je stalna članica varnostnega sveta OZN;
	(c)	si še naprej prizadeva, da bodo lahko EU in njene države članice v OZN in drugih večstranskih forumih nastopale enotno, in poskrbi, da bo zunanja in varnostna politika EU učinkovitejša in bolj proaktivna z uporabo glasovanja s kvalificirano večino v Svetu, da bi se okrepilo sodelovanje pri zadevah, ki so ključnega strateškega interesa za EU ali odražajo njene temeljne vrednote, saj je to edini način, da bo lahko imela Unija vodilno vlogo na mednarodnem prizorišču in uporabila svoj vpliv za doseganje pozitivnih sprememb in boljšega odziva na svetovne izzive, zlasti kar zadeva varnostni svet OZN ter dobro dosedanje sodelovanje s stalnimi in nestalnimi članicami varnostnega sveta, ki so države članice EU, generalno skupščino OZN in s Svetom OZN za človekove pravice; Parlament izreka pohvalo Evropski službi za zunanje delovanje in njenim delegacijam ter delegacijam držav članic EU za odlično opravljene naloge pri omogočanju dialoga in sodelovanja; meni, da bi si morala EU, da bi uveljavljala svoje cilje in interese, z usklajevanjem v okviru Sveta in med institucijami EU prizadevati za dosego enotnega stališča o zadevah na dnevnem redu varnostnega sveta, in sicer v skladu s členom 34 PEU, da bi se izboljšali doslednost in verodostojnost EU na ravni OZN; opozarja, da EU v OZN zastopajo različni akterji;
	(d)	še naprej krepi sodelovanje med EU in OZN pri razvoju instrumentov za obravnavo ponavljajoče se težave nasilja v zvezi z volitvami, med drugim na podlagi izkušenj, pridobljenih na misijah Evropskega parlamenta za opazovanje volitev;
	(e)	spomni, da več držav članic zamuja s plačilom odmerjenih prispevkov, kar izredno negativno vpliva na delo OZN, zato so te zamude nesprejemljive;
	(f)	podpre vsa prizadevanja za ponovno vključitev nadzora nad orožjem in razoroževanja na mednarodni dnevni red ter spodbudi celovito spoštovanje meril iz pogodbe o trgovini z orožjem pri prenosih konvencionalnega orožja med državami članicami OZN; prepriča varnostni svet OZN, naj v skladu s kodeksom ravnanja EU glede izvoza orožja sprejme zavezujoč pravni okvir za prepoved izvoza in prodaje orožja in tehnologij za kibernetski nadzor, s katerimi bi se utegnili storiti vojni zločini in/ali zatiralo notranje nestrinjanje; ponovno poudari, da sta učinkovit multilateralizem in na pravilih temelječ mednarodni red osnovna pogoja za doseganje napredka pri razoroževanju in boj proti širjenju orožja za množično uničevanje; ponovno potrdi, da EU in njene države članice v celoti podpirajo obstoječe mednarodne pogodbe, med drugim Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja, Pogodbo o celoviti prepovedi jedrskih poskusov, Konvencijo o kemičnem orožju, Konvencijo o prepovedi biološkega in toksičnega orožja, Pogodbo o trgovini z orožjem, Konvencijo o kasetnem strelivu in Konvencijo o prepovedi protipehotnih min, ter spodbuja prizadevanja za oblikovanje politične izjave o eksplozivnem orožju na naseljenih območjih ter jasne opredelitve avtonomnega orožja; Parlament spodbuja podpredsednika/visokega predstavnika, države članice in Svet, naj si prizadevajo za začetek mednarodnih pogajanj o pravno zavezujočem instrumentu, ki bi prepovedoval smrtonosne avtonomne orožne sisteme brez smotrnega človeškega nadzora; priporoča, naj Svet pozove največje jedrske sile, naj ustavijo svoj umik iz režima nadzora nad orožjem in dosežejo napredek v pogovorih o nadzoru nad jedrskim orožjem; priporoča, naj Svet pozove ZDA in Rusijo, naj začneta vzpostavljati medsebojno zaupanje, da bi obnovili dialog o tem, kako oblikovati novi odnos za nadzor nad orožjem; meni, da bi morala EU podpirati delo delovne skupine za vesolje Komisije OZN za razorožitev, kar zadeva praktično izvajanje ukrepov za preglednost dejavnosti v vesolju in krepitev zaupanja vanje; meni, da bi moral varnostni svet OZN nuditi dragoceno priložnost za opredelitev skupnih standardov in pridržkov za nove vojaške tehnologije, kot so umetna inteligenca, orožje v vesolju, biotehnologije in hipersonično; meni, da bi morala EU podpreti poziv generalnega sekretarja OZN k svetovnemu premirju in dejavno prispevati k uveljavitvi tega poziva, tudi z učinkovitimi ukrepi proti nezakoniti trgovini z orožjem ter povečanjem preglednosti in odgovornosti držav članic pri izvozu orožja;
	(g)	prizna potencial neposrednega regionalnega udejstvovanja OZN, tako da se drugim organizacijam, kot je Afriška unija, omogoči, da zahtevajo poseben okrepljen status opazovalke; prizna in izkoristi potencial, ki ga ima EU kot najbolj napredna regionalna organizacija, da prevzame vlogo gonilne sile pri oživitvi in okrepitvi sistema OZN z multilateralizmom na več ravneh;
	(h)	še naprej nudi koristno podporo generalnemu sekretarju OZN pri izvajanju programa reform te organizacije in povečevanju njenih sposobnosti za uveljavljanje trajnostnega razvoja, zavzemanje za mir in varnost, racionalizacijo notranjega sistema upravljanja, da bo OZN postala učinkovita, pregledna, finančno vzdržna in odgovorna ter se bo sposobna znova povezati z državljani, vključno z lokalnimi skupnostmi in drugimi lokalnimi akterji civilne družbe, in bo bolj ustrezala izzivom na globalnem dnevnem redu; prevzame vodilno vlogo pri reševanju primerov, ko se samovoljno odlaga obravnava vlog več organizacij civilne družbe za posvetovalni status v OZN; Parlament poudarja, da je bil velik napredek procesa reform OZN dosežen v upravi in birokraciji, glavne politične reforme, ki bi morale vključevati poživitev generalne skupščine OZN in konkretne ukrepe za hitrejšo uskladitev razvojnega sistema z agendo 2030, pa bo treba šele izvesti; meni, da bi morale EU in njene države članice doseči široko soglasje za reformo varnostnega sveta OZN, med drugim s stalnim sedežem za Evropsko unijo, poleg že obstoječih sedežev držav članic, in omejitvijo uporabe pravice do veta, zlasti v primerih vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu ter spremembo sestave članstva tega organa, da bi bolje odražala današnji svet; meni, da bi morala EU podpreti generalnega sekretarja OZN in ga pozvati, naj okrepi svoja prizadevanja za izvajanje strategije OZN o enaki zastopanosti spolov, da se zagotovi enaka zastopanost žensk na vseh hierarhičnih ravneh v sistemu OZN; meni, da bi morala EU spomniti OZN, da od ustanovitve organizacije leta 1945 še nobena ženska ni bila imenovana na položaj generalnega sekretarja;
	(i)	še naprej išče večje sinergije med delom Sveta OZN za človekove pravice, generalne skupščine in varnostnega sveta; Parlament izreka pohvalo EU za podporo delovanju Sveta za človekove pravice in njegovih posebnih postopkov OZN, vključno s posebnimi poročevalci, zlasti ko odkrivajo in spremljajo kršitve človekovih pravic, ter drugim tematskim in nacionalnim mehanizmom na področju človekovih pravic v povezavi s potrebo po vključevanju spoštovanja človekovih pravic – kot nedeljivih, soodvisnih in medsebojno povezanih pravic – v vse postopke odločanja in vse politike OZN; meni, da bi morala EU še naprej pozivati vse države članice OZN, naj se v celoti zavzemajo za varstvo in spodbujanje spoštovanja človekovih pravic, demokracije in pravne države, ter si prizadevati za uporabo razpoložljivih mehanizmov OZN, da se osebe, odgovorne za kršitve človekovih pravic, privede pred sodišče, zlasti kadar zadevne države ne morejo ali nočejo preiskovati teh zločinov in ne zagotavljajo varstva temeljnih pravic za vse državljane; poudarja delo visoke komisarke za človekove pravice in njenega urada pri obsojanju kršitev človekovih pravic; poziva, naj se zagotovi nepristranskost vseh organov, povezanih z varstvom in zagotavljanjem človekovih pravic, ter naj se jih zlasti zaščiti pred morebitnim vmešavanjem držav, ki so osumljene kršenja ali nespoštovanja človekovih pravic; obžaluje, da avtoritarni režimi Svet OZN za človekove pravice še naprej zlorabljajo za svoje namene, zlasti da bi ogrozili njegovo delovanje in spodkopali standarde človekovih pravic; poziva EU in njene države članice, naj podprejo celovito reformo Sveta OZN za človekove pravice; zato poudarja, da je pomembno spodbuditi reformo Sveta OZN za človekove pravice, ki naj poskrbi, da bodo vse države članice resnično predane učinkovitemu in nepristranskemu napredku na področju človekovih pravic, saj nam sicer grozi spodkopavanje verodostojnosti Sveta za človekove pravice; ponovno poudarja, da je treba pregledati postopek volitev v Svet OZN za človekove pravice, na primer prepovedati zaprte sezname kandidatk in vzpostaviti javni mehanizem za pregled zavez, da bi povečali odgovornost članic sveta in zagotovili, da si vse države, ki so vanj izvoljene, po najboljših močeh prizadevajo za spodbujanje in varstvo človekovih pravic v skladu z resolucijo, s katero je bil svet ustanovljen; poziva države članice EU, naj sprejmejo usklajeno stališče glede članstva v Svetu za človekove pravice in glasujejo proti vsem kandidatkam za članstvo v svetu, ki ne izpolnjujejo meril iz resolucije generalne skupščine OZN 60/251 z dne 15. marca 2006; poziva države članice EU, naj visoko komisarko OZN za človekove pravice zaprosijo za letno poročilo s poudarkom na sodelovanju članic sveta z mehanizmi OZN, od članic Sveta OZN za človekove pravice pa zahtevajo, naj izdajo stalna vabila za vse posebne postopke sveta; obžaluje, da Venezuela sodeluje kot polnopravna članica Sveta za človekove pravice za obdobje 2020–2022, čeprav OZN v svojem letošnjem poročilu potrjuje, da je obsodila hudodelstva zoper človečnost, ki jih je zagrešila vlada te države, kar je očitno protislovje;
	(j)	meni, da bi morala EU podpreti ustanovitev neodvisne mednarodne preiskovalne komisije v okviru Sveta OZN za človekove pravice, ki bi preiskovala dejstva in okoliščine, povezane z domnevnim sistemskim rasizmom ter kršitvami in zlorabami; pozove, naj se povsod ratificira in dejansko izvaja Mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije; prizna ključno vlogo izobraževanja in kulture pri spodbujanju človekovih pravic in v medsektorskem boju proti rasizmu, rasni diskriminaciji, ksenofobiji in s tem povezani nestrpnosti;
	(k)	še naprej krepi vlogo Mednarodnega kazenskega sodišča in mednarodnega kazenskega pravosodja, da bi spodbujali odgovornost in odpravili nekaznovanje ter temu sodišču zagotovili močno diplomatsko in politično ter ustrezno finančno podporo, da bi mu omogočili opravljanje nalog iz njegovega mandata; pozove vse države članice OZN, naj se z ratifikacijo in izvajanjem Rimskega statuta pridružijo temu sodišču, in spodbuja ratifikacijo sprememb iz Kampale; pozove tiste, ki odstopajo od tega sodišča, naj spremenijo svojo odločitev; podpre to sodišče, ki je ključna institucija za kaznovanje storilcev in pomoč žrtvam pri doseganju pravice, ter spodbuja okrepljen dialog in sodelovanje med Mednarodnim kazenskim sodiščem, OZN in njenimi agencijami ter varnostnim svetom OZN; Parlament obžaluje in obsoja napade zoper Mednarodno kazensko sodišče in še naprej odločno nasprotuje vsem napadalnim ukrepom ter neutemeljenim trditvam in izjavam, s katerimi se spodkopavata sodišče in sistem Rimskega statuta na splošno; pozdravlja, da so bili sprejeti konkretni ukrepi za odpravo sankcij proti osebju Mednarodnega kazenskega sodišča, vključno z njegovim glavnim tožilcem; meni, da bi morala EU začeti okrepljeni dialog s sedanjo vlado ZDA o zadevah, povezanih z mednarodnim kazenskim sodiščem, ter da bi morala prispevati k svetovnemu boju proti mednarodnim kaznivim dejanjem, tako da bi podprla pobude za spodbujanje načela splošne sodne pristojnosti in krepitev zmogljivosti držav članic OZN, da to načelo uveljavljajo v svojih pravnih sistemih; poudarja vodilno vlogo EU v boju proti nekaznovanju, vključno z njeno podporo Mednarodnemu kazenskemu sodišču, ki je temeljni element glasu EU v OZN, in nadalje poudarja, da je Mednarodno kazensko sodišče edina mednarodna institucija, ki lahko preganja nekatere najgrozljivejše zločine na svetu in brani žrtve, ki nimajo drugih sredstev;
	(l)	ponovno potrdi, da sta potrebna splošno spoštovanje in izvajanje pravne države na nacionalni in mednarodni ravni, in poudari, da ju podpira ter da je zavezan mednarodnemu redu na podlagi pravne države in mednarodnega prava; pozdravi dialog o spodbujanju pravne države na mednarodni ravni, ki sta ga skupina za usklajevanje in vire v zvezi s pravno državo ter izvršilni urad generalnega sekretarja začela z državami članicami, in pozove k njegovemu nadaljevanju, da bi okrepili spoštovanje načel pravne države na mednarodni ravni; Parlament poziva generalnega sekretarja in sistem OZN, naj po potrebi sistematično obravnavata vidike pravne države v ustreznih dejavnostih, vključno z udeležbo žensk v dejavnostih, povezanih s pravno državo;
	(m)	aktivno ukrepa proti poskusom nekaterih posameznih držav in koalicij držav, da bi ogrozile mednarodno soglasje o reproduktivnem zdravju in pravicah; zlasti obsodi nedavno ženevsko izjavo o soglasju, ki jo je pripravila Trumpova vlada in jo je podpisalo 32 držav, predvsem takih z neliberalnimi in avtoritarnimi vladami; Parlament izraža izjemno nelagodje, ker sta to nazadnjaško izjavo, namenjeno spodkopavanju reproduktivne svobode žensk in pravic oseb LGBT, podpisali tudi dve državi članici EU, in sicer Madžarska in Poljska;
	(n)	podpre delo nedavno ustanovljene odprte medvladne delovne skupine za pripravo pravno zavezujoče pogodbe o čezmejnih korporacijah in drugih podjetjih, da bi vzpostavili pravno zavezujoč instrument, ki bo zagotavljal, da bodo podjetja v celoti odgovorna za kršitve človekovih pravic in okoljsko kriminaliteto;
	(o)	nadalje okrepi zavezo EU, da se bo borila proti nekaznovanju kaznivih dejanj proti novinarjem, medijskim delavcem in drugim delavcem, povezanim z njimi, vključno z lokalnim, ter v zvezi s tem poda konkretne pobude; podpre poziv posebnih poročevalcev OZN za svobodo izražanja in za usmrtitve, izvršene po zunajsodnih, skrajšanih in samovoljnih postopkih, da je treba vzpostaviti stalni preiskovalni mehanizem OZN za kazniva dejanja zoper novinarje in podpreti imenovanje posebnega predstavnika OZN za zaščito novinarjev po vsem svetu; sprejme politiko, s katero bi sistematično in odločno obsodil umore zagovornikov človekovih pravic, vključno z okoljevarstveniki in zagovorniki zemljiških človekovih pravic, in vse poskuse nasilja, pregona, groženj, nadlegovanja, izginotja, aretacij in samovoljnega pripora, uperjene proti njim; pozove države članice OZN, naj sprejmejo politike za zagotavljanje zaščite in podpore ogroženim zagovornikom človekovih pravic; se z vsemi diplomatskimi sredstvi in v tesnem sodelovanju z OZN še naprej zavzema za odpravo smrtne kazni po vsem svetu ter pozove k moratoriju na izvrševanje smrtne kazni;
	(p)	še naprej izpopolnjuje svoja orodja za diplomacijo in obveščanje s posebnim poudarkom na miru, mednarodni varnosti in dolgoročni stabilnosti, podnebni diplomaciji, kulturni diplomaciji, človekovih pravicah, enakosti spolov, pravični globalizaciji in zmožnostih za politični dialog in soglasje, ne le s članicami OZN, temveč tudi s pomembnimi sogovorniki, kot so mesta, regije, akademski svet, verski subjekti in skupnosti, civilna družba, lokalne in domorodne skupnosti ter zasebni sektor; prizadevanja, da bi našli rešitve za globalne probleme, kot so podnebne spremembe, izkoristi kot izhodišče za diplomatske odnose s partnericami, s katerimi obstaja veliko navzkrižje interesov glede drugih točk dnevnega reda, ter tako zagotovi priložnost za krepitev stabilnosti in miru; Parlament pozdravlja dejstvo, da EU in države članice na različne načine in v različnih oblikah dejavno sodelujejo pri delu sistema OZN;
	(q)	ponovno odločno obsodi terorizem in v celoti podpre ukrepe, s katerimi bi premagali in zatrli teroristične organizacije, zlasti Daiš/ISIS, ki pomenijo jasno grožnjo za regionalno in mednarodno varnost; sodeluje z generalno skupščino in varnostnim svetom OZN, da bi se borili proti financiranju terorizma, vzpostavili mehanizme za prepoznavanje teroristov in terorističnih organizacij ter okrepili mehanizme zamrznitve premoženja po vsem svetu; se zaveže krepitvi skupnih prizadevanj EU in OZN pri boju proti temeljnim vzrokom terorizma, zlasti pri boju proti hibridnim grožnjam ter razvoju raziskav in krepitvi zmogljivosti za kibernetsko obrambo; pri oblikovanju, izvajanju in razvijanju pristopov za boj proti radikalizaciji in novačenju v teroristične organizacije podpre obstoječe pobude lokalnih partnerjev; si še naprej prizadeva onemogočiti novačenje in se bori proti tujim borcem, nasilnemu ekstremizmu in teroristični propagandi; podpre ukrepe za krepitev odpornosti skupnosti, ki so dovzetne za radikalizacijo, vključno z zagotavljanjem socialne vključenosti in preučevanjem pobud, pri katerih sodelujejo zmerni verski voditelji in duhovniki; si prizadeva za povečanje učinkovitosti mednarodnega policijskega, pravnega in pravosodnega sodelovanja v boju proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu, da bi podprli politike za boj proti radikalizaciji in deradikalizacijo v skladu z akcijskim načrtom OZN za preprečevanje nasilnega ekstremizma; spodbudi prizadevanja OZN v boju proti terorizmu z izvajanjem in posodobitvijo štirih stebrov globalne strategije OZN za boj proti terorizmu, ki jo je generalna skupščina sprejela septembra 2006; prevzame vodilno vlogo pri prihodnjem pregledu globalne strategije OZN za boj proti terorizmu, pri tem pa okrepi človekove pravice in načine za preprečevanje;
	(r)	še razširi tristransko sodelovanje med EU, Afriško unijo in OZN; Parlament poudarja, da so pomembna usklajena prizadevanja EU, OZN in Afriške unije za krepitev zmogljivosti in nadaljnje sodelovanje z Afriško unijo pri razvoju sposobnosti za preprečevanje in upravljanje kriz ter reševanje sporov na afriški celini, med drugim z doslednim nadaljevanjem zagotavljanja dolgoročne podpore EU in OZN celovitemu začetku delovanja Afriške strukture za mir in varnost (APSA), pa tudi zmožnosti na drugih političnih področjih, ki so pomembna za varnost in stabilnost Afrike, na primer na podlagi indeksa človekove varnosti, tudi v gospodarskem in okoljskem smislu ter v zvezi z razpoložljivostjo javnih dobrin; v zvezi s tem poudarja, da je treba zaradi vse večje nestabilnosti posebno pozornost posvetiti razmeram na območju Sahela; meni, da je lahko EU prek partnerstva enakih v skladu z novo strategijo EU–Afrika zelo privlačna partnerica, saj je sposobna izpolniti upe afriške celine in tamkajšnjih institucij; poudarja pomen tesnega političnega dialoga in dialoga o politikah s partnerji EU v Afriki, tudi podpore regionalnim organizacijam in dialoga z njimi ter v parlamentih; poudarja, kako pomembno je v okviru OZN okrepiti dialog in sodelovanje z afriškimi državami iz južnega sosedstva v Sredozemlju, da bi se spopadli s skupnimi izzivi na področju varnosti in stabilnosti;
	(s)	prizna in podpre pomemben napredek, ki sta ga EU in OZN dosegli pri zagotavljanju podpore in gradnji zmogljivosti na območjih Sahela, zahodne Afrike in Afriškega roga; Parlament pozdravlja vlogo in sodelovanje med civilnimi in vojaškimi misijami v okviru skupne varnostne in obrambne politike EU ter misijami OZN, vključno s celovito strategijo OZN za Sahel in njenim načrtom za podporo, večdimenzionalno integrirano stabilizacijsko misijo OZN v Maliju (MINUSMA) in uradom OZN za zahodno Afriko; pozdravlja podpis tehničnega dogovora med skupino G5 Sahel, EU in OZN za zagotavljanje operativne in logistične podpore skupnim silam v petih državah skupine G5 Sahel, ki je znak odličnega sodelovanja med temi tremi organizacijami; meni, da bi morala EU podpreti poziv varnostnemu svetu OZN, naj se skupne sile držav Sahela G5 uvrstijo v poglavje VII ustanovne listine Združenih narodov in naj se jim zagotovi dolgoročno financiranje; opozarja, da razvoj, varnost in stabilnost afriške celine, zlasti območij Magreba in Sahela, neposredno zadevajo EU in njene zunanje meje; poziva EU, naj podpre in podkrepi svoje sodelovanje z OZN in Afriško unijo pri podpiranju razvoja, odpravljanju revščine ter gradnji zmogljivosti z lokalnimi partnerji za boj proti ekstremizmu in trgovini z ljudmi;
	(t)	okrepi sodelovanje z državami Latinske Amerike, tj. regije, s katero imamo veliko vezi in skupnih vrednot in ki je močno prizadeta zaradi pandemije covida-19, da bi se v okviru OZN usklajeno spopadli s skupnimi izzivi;
	(u)	nadaljuje dialog o zmogljivosti OZN za uresničevanje zavez in povečevanje sposobnosti v zvezi z zmogljivostjo za preprečevanje konfliktov in odgovornostjo za zagotavljanje zaščite, pri čemer naj ponovno potrdi skupno zavezanost na pravilih temelječemu mednarodnemu redu, mednarodnemu pravu, vključno z ozemeljsko celovitostjo, neodvisnostjo in suverenostjo, kot je navedeno tudi v načelih Helsinške sklepne listine in Pariške listine OVSE (Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi), prav tako pa poskrbi, da bodo človekove pravice in temeljne svoboščine vseh posameznikov v ospredju politik za preprečevanje konfliktov in mediacijo; Parlament poudarja, kako pomembna sta dialog in sodelovanje z OZN pri učinkovitih in verodostojnih mirovnih misijah z natančno opredeljenimi cilji ter jasno zmogljivostjo za doseganje oprijemljivih in verodostojnih rezultatov; poziva k učinkovitim mehanizmom, ki vključujejo: (i) izvajanje resolucije Varnostnega sveta OZN št. 1325 in vseh nadaljnjih resolucij o ženskah, miru in varnosti v skladu s ciljem polne, enakopravne in smiselne udeležbe in vodilne vloge žensk pri mirovnih misijah in strukturah OZN, ki so tem misijam namenjene, (ii) obete za mlade in otroke, kot je navedeno v agendi za mlade, mir in varnost ter v Konvenciji o otrokovih pravicah, tudi v smislu podpiranja in krepitve mednarodnih prizadevanj v okviru OZN, da bi preprečili sodelovanje otrok v oboroženih spopadih, (iii) obete za invalide, vključno s tistimi, ki se soočajo s presečno diskriminacijo, in tistimi, ki so po Konvenciji OZN o pravicah invalidov izpostavljeni tveganju, pa tudi (iv) potrebo po spoštovanju človekovih pravic in zaščiti civilistov, ki je povsem v ospredju mandatov za ohranjanje miru; znova poudarja ključno vlogo, ki jo imajo ženske v misijah za mediacijo in ohranjanje miru v konfliktih; opozarja, da so na vseh ravneh misij OZN in EU ženske premalo zastopane ter da je treba v razmerah med konflikti in po njih obvezno zaščititi ženske in dekleta; poziva države članice EU, naj za namene ohranjanja miru OZN prispevajo več evropskih oboroženih sil; poudarja, kako pomembna je podpora EU državam, v katerih se je pravkar končal nasilni konflikt; zato poziva k tesnejšemu sodelovanju pri odzivanju na nestabilne tranzicijske razmere, med drugim s povečevanjem nacionalne odgovornosti in utrjevanjem dosežkov pri gradnji miru ter izboljšanjem sodelovanja z lokalnimi skupnostmi, da bi jim zagotovili zaščito in pomoč; poziva k reformi ustreznih struktur, da se odpravi nekaznovanje osebja OZN, ki služi v vojaških operacijah in civilnih misijah, ter vzpostavijo delujoči in pregledni mehanizmi nadzora in odgovornosti v primerih zlorab, zlasti spolnega nasilja; izreka pohvalo Agnes Callamard, posebni poročevalki OZN za usmrtitve, izvršene po zunajsodnih, skrajšanih in samovoljnih postopkih, za njeno delo in prispevek v boju proti nekaznovanju, ki sta povezana z izvajanjem preiskav domnevnih primerov zunajsodnih umorov, pri katerem je bila deležna ustrahovanja in groženj;
	(v)	nadaljuje dosledni dialog v forumih OZN, zlasti generalni skupščini Združenih narodov, o tem, da je treba varovati človekove pravice oseb LGBTI v skladu s smernicami EU za spodbujanje uresničevanja in varstvo vseh človekovih pravic oseb LGBTI v multilateralnih forumih(5) in smernicami EU o smrtni kazni(6) ter ob upoštevanju mednarodno priznanih načel iz Džogdžakarte(7); spodbuja organe in članice OZN, naj v svoje področje obravnave kršitev človekovih pravic vključijo spolno identiteto in njeno izražanje ter spolne značilnosti, s tem pa tudi trans in interseksualne osebe ter kršitve človekovih pravic, katerih žrtve so; se z vsemi razpoložljivimi diplomatskimi sredstvi na svetovni ravni zavzema za dekriminalizacijo sporazumnih istospolnih odnosov, odpravo smrtne kazni zanje, sprejetje zakonodaje, ki bi po vsem svetu omogočala pravno priznanje spola ter prepovedovala pohabljanje spolnih organov interseksualnih oseb in tako imenovano reparativno terapijo;
	(w)	spodbuja skladnost pri tem, kako OZN obravnava primere okupacije ali priključitve ozemlja; opozarja, da bi moralo mednarodne dejavnosti v vseh teh primerih usmerjati mednarodno humanitarno pravo, med drugim v primerih dolgotrajne zasedbe, pa tudi v številnih primerih zamrznjenih konfliktov v državah vzhodnega partnerstva; Parlament podpira OZN pri osredotočanje na poslovne dejavnosti, povezane s primeri, ki sprožajo mednarodno zaskrbljenost, in poziva Svet, naj pozorno spremlja podjetja s sedežem v EU, ki so navedena v takih poročilih in podatkovnih zbirkah OZN;
	(x)	še naprej razvija zmogljivosti EU za mediacijo in diplomatske spretnosti pri preprečevanju in obvladovanju kriz in reševanju oziroma vsaj blaženju konfliktov, tudi ko gre za zamrznjene in nove konflikte, in sicer v soglasju s prizadevanji OZN, pri čemer je berlinski proces o Libiji zgled za podporo in usklajenost EU s prizadevanji za mediacijo pod vodstvom OZN, saj zagotavlja polno in smiselno udeležbo žensk pri prizadevanjih za mediacijo, prav tako pa naj nadaljuje odločno podporo EU neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti v okviru mednarodno priznanih meja njenih partneric, prizadetih zaradi konfliktov, na primer Gruzije, Moldavije in Ukrajine; pozove OZN, naj njena prednostna naloga postane preprečevanje konfliktov, mediacija, sprava in iskanje političnih rešitev za konflikte, obenem pa naj se posveti temeljnim vzrokom in glavnim dejavnikom, zaradi katerih nastanejo krize; si prizadeva za večjo multilateralno zavezanost iskanju trajnostnih političnih rešitev za sedanje konflikte ter še naprej podpira delo, ukrepe in pobude posebnih odposlancev OZN, ki so namenjeni rešitvi teh konfliktov; Parlament izraža priznanje za dobro sodelovanje EU in OZN pri doseganju skupnih ciljev razvoja in preprečevanju nadaljnjega stopnjevanja potekajočih konfliktov; v zvezi s tem meni, da bi morala EU še naprej pozivati mednarodno skupnost, naj v celoti izvaja politiko nepriznavanja nezakonite priključitve Krima;
	(y)	pozove vse države članice OZN, naj ratificirajo in učinkovito izvajajo vse glavne konvencije OZN o človekovih pravicah, vključno s Konvencijo OZN proti mučenju in izbirnim protokolom k njej ter izbirnima protokoloma k Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah in Mednarodnemu paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, ter naj izpolnjujejo obveznosti poročanja iz teh instrumentov in zavezo k sodelovanju v dobri veri v mehanizmih OZN na področju človekovih pravic;
	(z)	ostane predan in vodilen akter pri učinkovitem uresničevanju in spremljanju ciljev iz agende 2030 v vseh notranjih in zunanjih politikah EU ter v nacionalnih strategijah in prednostnih nalogah držav članic, za kar naj uporabi vsa možna sredstva; Parlament poudarja, da je treba nujno ustrezno podpreti in priznati pomembno in nepogrešljivo delo humanitarnih agencij, kot je Svetovni program za hrano; pozdravlja odločitev, da se Nobelova nagrada za mir za leto 2020 podeli Svetovnemu programu za hrano za njegova prizadevanja v boju proti lakoti, za njegov prispevek k izboljšanju pogojev za mir na območjih, prizadetih zaradi konfliktov, ter za njegovo spodbujevalno vlogo v prizadevanjih za preprečevanje uporabe lakote kot orožja v vojnah in konfliktih;
	(aa)	ponovno izrazi zaskrbljenost zaradi negativnih učinkov ladij na morsko okolje, vključno z onesnaževanjem, zlasti z nezakonitim izpuščanjem nafte in drugih škodljivih snovi ter odlaganjem nevarnih odpadkov, tudi radioaktivnih materialov, jedrskih odpadkov in nevarnih kemikalij, ter fizičnimi učinki na korale; Parlament poziva države članice OZN, naj v okviru svojih nacionalnih strategij in programov trajnostnega razvoja še naprej dajejo prednost ukrepom v zvezi z onesnaževanjem morja s kopenskih virov ter pospešijo izvajanje Svetovnega akcijskega programa za varstvo morskega okolja pred dejavnostmi na kopnem in montrealske deklaracije o varstvu morskega okolja pred dejavnostmi na kopnem; poziva države članice OZN, naj z ukrepi, opredeljenimi v izvedbenem načrtu iz Johannesburga, izboljšajo znanstveno razumevanje in ocenjevanje morskih in obalnih ekosistemov kot osnovne podlage za preudarno odločanje; poziva države članice OZN, naj pripravijo nacionalne, regionalne in mednarodne programe za varstvo in ohranjanje morskega okolja ter za zaustavitev izgube morske biotske raznovrstnosti, zlasti občutljivih ekosistemov;
	(ab)	podpre poziv generalnega sekretarja OZN k cenovno ugodnemu in dostopnemu cepivu proti covidu-19, ki ga je treba obravnavati kot svetovno javno dobrino; izvaja določbe, vključene v najnovejše sklepe Sveta o vlogi EU pri krepitvi Svetovne zdravstvene organizacije, zlasti glede zmogljivosti za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere; pozdravlja delo Svetovne zdravstvene organizacije pri usklajevanju vladnih prizadevanj za boj proti pandemiji covida-19; Parlament poziva k nepristranski, pregledni in neodvisni preiskavi širjenja virusa in obvladovanja pandemije covida-19, tudi s strani Svetovne zdravstvene organizacije; podpira reformo Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), da bi se lahko v prihodnje učinkoviteje odzivala na krizne razmere in ustanovila mednarodni protivirusni konzorcij, ki bi vsem državam zagotavljal dostop do cepiv proti covidu-19 in prihodnjih cepiv ter njihovo pravično distribucijo; ponovno izraža podporo vključitvi Tajvana v Generalno skupščino Svetovne zdravstvene organizacije; obsoja zlorabo ukrepov, ki so bili uveljavljeni za boj proti covidu-19 in s katerimi si številni avtoritarni režimi prizadevajo utrditi moč, dodatno spodkopati človekove pravice, zatreti opozicijo in civilno družbo, spodbuditi sovražne kampanje proti manjšinam, uvesti dodatne ukrepe za omejevanje pravic in svoboščin njihovih državljanov ter doseči geopolitično prednost v tujini; poudarja, da bi morala mednarodno pravo na področju človekovih pravic in obljuba izpolnitve ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030 ostati temelja vseh odgovorov na pandemijo; poziva EU, naj prispeva k politični zavezi na ravni OZN, da se do leta 2030 odpravi epidemija aidsa, ki ostaja grožnja za javno zdravje po vsem svetu; priporoča, naj si Svet še naprej prizadeva za večje sinergije med državami članicami OZN pri odpravi zakonov, politik in praks, ki ustvarjajo ovire pri dostopu do storitev v zvezi z virusom HIV in povečujejo tveganje okužbe z virusom HIV, pri čemer naj posebno pozornost nameni obrobnim in ranljivim skupinam; poudarja, kako pomembno je, da EU pozove k okrepljenim zakonodajnim in regulativnim okvirom ter spodbuja skladnost politik za doseganje splošnega zdravstvenega varstva, med drugim s sprejetjem zakonodaje in izvajanjem politik, ki zagotavljajo večji dostop do zdravstvenih storitev, izdelkov in cepiv, zlasti za najbolj prikrajšane;
	(ac)	se seznani s poročilom generalnega sekretarja z naslovom „Skupna odgovornost, svetovna solidarnost: odziv na socialno-ekonomske posledice covida-19“ in vztraja, da bi moral biti odziv vlad na pandemijo učinkovit, vključujoč in povsem skladen z obveznostmi in zavezami glede človekovih pravic; pozove države članice OZN, naj s posebnimi ukrepi zaščitijo otroke, katerih ranljivost se je zaradi covida-19 morda še posebej povečala; podpre Osrednji sklad za odziv na izredne razmere, Svetovni program za hrano, Visoki komisariat OZN za begunce ter druge institucije in programe OZN, ki imajo ključno vlogo pri humanitarnem odzivanju na krizo zaradi covida-19; podpre poziv, naj se leta 2021 organizira mednarodni vrh OZN o gospodarski obnovi in sistemskih reformah po pandemiji covida-19 kot pomemben forum za bolj vključujoče in na pravicah temelječe okolje upravljanja;
	(ad)	povečuje prepoznavnost ukrepov in pomoči EU v vseh multilateralnih forumih in na terenu, zlasti programa Ekipa Evropa, v okviru katerega je bilo zbranih 36 milijard EUR za odpravo uničujočih posledic krize zaradi covida-19 v partnerskih državah in regijah, zlasti v Afriki;
	(ae)	prevzame dejavno, odločno in ambiciozno vodilno vlogo pri pripravah na 26. konferenco OZN o podnebnih spremembah (COP26), tudi z vidika človekovih pravic, in sicer s prizadevanjem, da bi se na svetovni ravni priznala pravica do varnega, čistega, zdravega in trajnostnega okolja, ter s podporo mandatu posebnega poročevalca OZN za človekove pravice in okolje; Parlament ugotavlja, da so med največjimi trenutnimi izzivi podnebne spremembe in izguba biotske raznovrstnosti; podpira pobudo OZN za okoljske pravice, ki priznava, da kršitve okoljskih pravic močno vplivajo na najrazličnejše človekove pravice; poudarja, da so biotska raznovrstnost in človekove pravice prepletene in medsebojno odvisne; opozarja, da imajo države na področju človekovih pravic obveznost varovati biotsko raznovrstnost, pri tem pa zagotavljati tudi dostop do učinkovitih pravnih sredstev v primeru izgube in degradacije biotske raznovrstnosti; Parlament v zvezi s tem spodbuja EU in države članice, naj podprejo priznanje ekocida kot mednarodnega kaznivega dejanja v skladu z Rimskim statutom Mednarodnega kazenskega sodišča; meni, da bi morala EU začeti izvajati posebne ukrepe, s katerimi bi odpornost postavili v središče prizadevanj za okrevanje in zmanjševanje tveganja nesreč v sodelovanju z OZN vključili v vse politike EU, v skladu s cilji, določenimi v Sendajskem okviru za zmanjševanje tveganja nesreč za obdobje 2015–2030; meni, da bi morala EU oživiti partnerstvo s sedanjo vlado ZDA in podpreti ustanovitev „svetovne koalicije za ogljično nevtralnost“ z državami, ki so se že zavezale cilju doseganja ničelnih emisij do leta 2050, sodelovati z drugimi državami pri razvoju načrtov in tehnologij za odvzem emisij ogljika ter spodbujati nove mednarodne strategije za varstvo biotske raznovrstnosti;
	(af)	ponovno potrdi, da je treba domorodnim ljudstvom, vključno z ženskami in dekleti, zagotoviti enako zaščito po zakonu in enakost pred sodišči, opolnomočenje ter polnopravno in dejansko sodelovanje v postopkih odločanja ter polno, enakopravno in dejansko udeležbo v političnem, gospodarskem, družbenem in kulturnem življenju; pozdravi delo posebnega poročevalca OZN za pravice domorodnih ljudstev, mehanizma strokovnjakov za pravice domorodnih ljudstev in Stalnega foruma OZN za domorodna vprašanja; spodbuja države in subjekte sistema OZN, naj okrepijo mednarodno sodelovanje pri obravnavanju prikrajšanosti domorodnih ljudstev ter povečajo tehnično sodelovanje in finančno pomoč v zvezi s tem;
	(ag)	nadaljuje in poglablja sodelovanje v okviru zmogljivosti sistema OZN pri spodbujanju učinkovitih in etičnih skupnih standardov na novih področjih politik, kot so razčlenjevanje in varstvo podatkov, potrebna skrbnost, boj proti nekaznovanju, umetna inteligenca in kibernetski prostor, ob tem pa se zavzame za pomoč tistim državam, ki želijo izboljšati svoje regulativne zmogljivosti in upoštevanje standardov; pozove k tesnejšemu usklajevanju glede kibernetske obrambe, kar zadeva pravila, standarde, skupne dogovore in izvršilne ukrepe v kibernetskem prostoru; predlaga, da so lahko temelji evropske kibernetske varnosti, kot sta splošna uredba o varstvu podatkov ter direktiva o varnosti omrežij in informacij, odlična podlaga, ki jo lahko države, ki to želijo, s pristopom vgrajene varnosti uporabijo za vzpostavitev lastnih regulativnih okvirov na področju varstva podatkov in kibernetske varnosti; sporoči, da je mogoče najboljše prakse in izkušnje, pridobljene na ravni EU, v okviru OZN deliti z agencijami OZN, ki se ukvarjajo s temi nalogami, pa tudi kot odziv na zahteve posameznih držav;
	(ah)	obravnava izzive preprečevanja nezakonitih finančnih tokov in boja proti njim ter krepitve mednarodnega sodelovanja in dobre prakse na področju vračila in odvzema premoženjske koristi, med drugim z učinkovitejšimi ukrepi za izpolnjevanje obstoječih obveznosti iz Konvencije OZN proti korupciji in Konvencije OZN proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu ter njunih protokolov; izvaja učinkovite, vključujoče in trajnostne ukrepe za preprečevanje korupcije in boj proti njej v okviru Agende 2030; oblikuje in podpre pobude za boj proti davčnim utajam, pranju denarja in korupciji;
	(ai)	razmisli o sprejetju dodatnih ukrepov za odpis dolga močno zadolženim državam v razvoju, da bi se izognili neplačilom in ustvarili prostor za naložbe v povezavi s cilji trajnostnega razvoja, ter v tem smislu podpre poziv generalnega sekretarja OZN, naj se v okviru dolgoročnejšega odziva na krizo zaradi covida-19 in njene gospodarske posledice vzpostavi mehanizem za prestrukturiranje državnega dolga;
	(aj)	obravnava migracije in prisilno razseljevanje, vključno s temeljnimi vzroki zanje, ter sodeluje pri izvajanju globalnega dogovora o migracijah in globalnega dogovora o beguncih; opozarja, da bi morale biti človekove pravice še naprej v središču teh globalnih dogovorov, pri čemer bi bilo treba posebno pozornost nameniti migrantom v ranljivem položaju, kot so otroci, mladoletniki in ženske; še naprej krepi skupno zavezanost ohranitvi humanitarnega prostora in izboljšanju sistema humanitarnega odzivanja ter poudari, kako pomembno je po vsem svetu ohranjati pravico do azila; podpre in podkrepi delo ustreznih organov OZN, kot sta UNHCR in Agencija OZN za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev (UNRWA); znova izpostavi ključno vlogo te agencije pri zagotavljanju humanitarne in razvojne pomoči palestinskim beguncem; pozove države članice OZN, naj ohranijo in povečajo prispevke za UNRWA ter podprejo predlog generalnega komisarja UNRWA v zvezi s konferenco, ki bi v prihodnosti privedla do bolj predvidljivega, vzdržnega in odgovornega sistema prihodkov in odhodkov agencije UNRWA in vključevala zavezo večjega števila držav članic OZN in mednarodnih donatorjev;
	(ak)	se še naprej zavzema za svobodo veroizpovedi ali prepričanja; pozove k intenzivnejšim prizadevanjem za zaščito pravic verskih in drugih manjšin; pozove k večji zaščiti verskih manjšin pred preganjanjem in nasiljem; pozove k razveljavitvi zakonov, ki inkriminirajo bogokletstvo ali versko odpadništvo ter lahko služijo kot pretveza za preganjanje pripadnikov verskih manjšin ter nevernih; podpira delo posebnega poročevalca za svobodo veroizpovedi ali prepričanja;
	(al)	še naprej krepi celovito podporo enakosti spolov in krepitvi vloge žensk v skladu s Pekinško deklaracijo in njenimi izhodišči za ukrepanje; pozove vse države članice OZN, naj še naprej podpirajo in izvajajo resolucije Varnostnega sveta OZN o agendi za ženske, mir in varnost, v katerih se ocenjuje nesorazmeren vpliv konfliktov na ženske in dekleta, ter usmerjajo delo in ukrepe za spodbujanje enakosti spolov in krepitev udeležbe, zaščite in pravic žensk v celotnem ciklu konfliktov, od preprečevanja konfliktov do obnove po njih; v zvezi s tem posebno pozornost nameni izkoreninjenju nasilja in diskriminacije žensk in deklet, vključno s spolnim nasiljem in nasiljem na podlagi spola, škodljivimi praksami ter nasiljem v družini, prav tako pa naj podpre smiselno in enakopravno aktivno udeležbo žensk na vseh področjih javnega življenja in odločanja ter spodbuja pravice žensk; podpre in okrepi mednarodna prizadevanja v okviru OZN, da bi zagotovili analizo na podlagi spola, pa tudi vključitev vidika spola in človekovih pravic v vse dejavnosti OZN; Parlament opozarja, da se spolno nasilje, kot je posilstvo, uporablja kot vojna taktika in predstavlja vojni zločin, ter poziva k večji zaščiti žensk in deklet v konfliktnih razmerah, zlasti v zvezi s spolnim nasiljem; meni, da bi morala EU tudi prek ustreznega financiranja pridobiti večjo podporo za delo Agencije OZN za ženske, ki ima pomembno vlogo v sistemu OZN za spodbujanje pravic žensk in povezovanje vseh deležnikov s tega področja, da bi se uvedle spremembe v politiki in usklajevalo ukrepanje;
	(am)	prevzame ambiciozno in konstruktivno vlogo v mehanizmu za pregled izvajanja Konvencije OZN proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu ter njenega Protokola za preprečevanje, zatiranje in kaznovanje trgovine z ljudmi, da bi se dodatno okrepila mednarodna prizadevanja za boj proti trgovini z ljudmi, vključno z obeti za ženske, otroke in migrante, ki so izpostavljeni velikemu tveganju izkoriščanja;
	(an)	se tesno posvetuje s Parlamentom o postopku izvajanja svojih sklepov in ga vključi v vsa področja politik, kjer lahko parlamentarna diplomacija ustvari koristne sinergije ter prispeva k obveščanju, pozitivnemu vplivu in vodilni vlogi EU kot celote;
	(ao)	pozove k takojšnjemu ukrepanju za odpravo vse hujše krize človekovih pravic v Sinkiangu, pri čemer naj se vsaj preišče etnično in versko preganjanje v regiji, o katerem se poroča; Parlament v zvezi s tem poziva k vzpostavitvi neodvisnega mehanizma OZN za spremljanje človekovih pravic na Kitajskem, ki bi lahko vključeval posebnega poročevalca OZN, skupino strokovnjakov Sveta za človekove pravice ali posebnega odposlanca; podpre pozive Svetu za človekove pravice, naj v zvezi s to krizo skliče posebno zasedanje;

2. naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Svetu, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Komisiji ter v vednost generalni skupščini in generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov.

(1)	UL C 118, 8.4.2020, str. 165.
(2)	Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0008.
(3)	UL C 433, 23.12.2019, str. 86.
(4)	UL C 86, 6.3.2018, str. 33.
(5)	https://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_Data/docs/pressdata/EN/foraff/137584.pdf
(6)	https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-8416-2013-INIT/sl/pdf
(7)	http://yogyakartaprinciples.org/wp-content/uploads/2016/08/principles_en.pdf; http://yogyakartaprinciples.org/wp-content/uploads/2017/11/A5_yogyakartaWEB-2.pdf

Zadnja posodobitev: 8. oktober 2021

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov