Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporazuma Svetovne trgovinske organizacije (STO) o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS), zlasti člena 31a,

–  ob upoštevanju deklaracije iz Dohe z dne 14. novembra 2001 o sporazumu TRIPS in javnem zdravju,

–  ob upoštevanju sklepa sveta STO za trgovinske vidike pravic intelektualne lastnine z dne 6. novembra 2015 v zvezi z zahtevo najmanj razvitih držav članic STO za podaljšanje njihovega izvzetja v zvezi z izvajanjem nekaterih obveznosti sporazuma TRIPS glede farmacevtskih izdelkov,

–  ob upoštevanju sporočila o opustitvi nekaterih določb sporazuma TRIPS za preprečevanje, obvladovanje in zdravljenje covida-19, ki sta ga 2. oktobra 2020 objavili Indija in Južna Afrika, podprli pa so ga Esvatini, Kenija, Mozambik in Pakistan ter še 100 drugih držav,

–  ob upoštevanju revidiranega predloga za opustitev določb sporazuma TRIPS, ki ga je 21. maja 2021 sporočilo 62 članic STO,

–  ob upoštevanju odprtega pisma o reševanju svetovnih izzivov neustrezne ponudbe in nepravičnega dostopa do medicinskih izdelkov za covid-19, zlasti cepiv, ki ga je 13. aprila 2021 243 organizacij civilne družbe poslalo generalni direktorici STO,

–  ob upoštevanju izjave trgovinske predstavnice Združenih držav Amerike z dne 5. maja 2021, v kateri je izrazila podporo začasni opustitvi sporazuma TRIPS,

–  ob upoštevanju odprtega pisma predsednika Republike Kostarike in generalnega direktorja Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) z dne 27. maja 2021, v katerem sta vse države članice te organizacije ponovno pozvala, naj dejavno podprejo enotno tehnološko točko za COVID-19 (C-TAP),

–  ob upoštevanju Rimske izjave, sprejete na svetovnem vrhu o zdravju 21. maja 2021,

–  ob upoštevanju pisma generalnega direktorja SZO, generalne direktorice STO, generalne direktorice Mednarodnega denarnega sklada (MDS) in predsednika Skupine Svetovne banke z dne 31. maja 2021, v katerem so pozvali k ponovni zavezi za pravično razdelitev cepiv in odpravo pandemije,

–  ob upoštevanju skupne izjave generalnih direktorjev STO in Svetovne zdravstvene organizacije z dne 20. aprila 2020, v kateri sta podprla prizadevanja za nemoten čezmejni pretok nujne medicinske opreme ter drugega blaga in storitev,

–  ob upoštevanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja,

–  ob upoštevanju člena 132(2) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker je bilo po vsem svetu približno 172 milijonov okužb s covidom-19 in več kot 3,7 milijona smrtnih žrtev, kar je povzročilo trpljenje, stisko in finančne izgube več milijonov ljudi; ker posledice dolgega covida prizadenejo 10 % bolnikov po svetu in vodijo v izgubo delovnih mest, revščino in močno socialno-ekonomsko ranljivost;

B.  ker sedanja svetovna pandemija zahteva globalno strategijo za cepiva, diagnostiko, zdravljenje ter proizvodnjo in distribucijo opreme; ker reševanje zdravstvenih izzivov, povezanih s pandemijo, zahteva celosten, znanstven in na dejstvih temelječ pristop; ker je presečni pristop, ki upošteva vidik spola, ključen za doseganje enakosti na vseh stopnjah procesa cepljenja, od razvoja do uvedbe cepiv;

C.  ker so cepiva šolski primer in jih je treba zaradi ogromnih pozitivnih zunanjih učinkov obravnavati kot svetovno javno dobrino in jih zagotoviti brezplačno; ker so v razvitih državah vsi državljani deležni brezplačnega cepiva; ker bi bilo etično nesprejemljivo, če se to načelo ne bi uporabljalo za veliko revnejše ljudi v državah v razvoju;

D.  ker deklaracija o sporazumu o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (sporazum TRIPS) in javnem zdravju, sprejeta 14. novembra 2001 v Dohi, navaja, da bi bilo treba ta sporazum izvajati in razlagati tako, da bo koristil javnemu zdravju, torej da bo spodbujal dostop do že obstoječih zdravil in razvoj novih; ker je Svet STO za sporazum TRIPS 6. novembra 2015 sklenil podaljšati izvzetje zdravil iz patentih pravic za najmanj razvite države do januarja 2033;

E.  ker je v državah z nizkimi in srednjimi dohodki izjemno pomembno zagotoviti cenovno dostopno cepljenje najranljivejših skupin prebivalstva; ker so se cepiva na osnovi mRNA izkazala za najučinkovitejša, a tudi najdražja;

F.  ker je bilo od junija 2021 po vsem svetu uporabljenih približno 1,6 milijarde odmerkov cepiva, velika večina v industrializiranih državah in državah proizvajalkah cepiv; ker je bilo v 29 najrevnejših državah, v katerih živi približno 9 % svetovnega prebivalstva, uporabljenih le 0,3 % vseh odmerkov cepiva; ker Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bi s pospešeno distribucijo cepiv lahko svetovni BDP povečali za več kot 7 bilijonov EUR, če bi virus ohranili pod nadzorom; ker je EU v državah članicah razdelila več kot 260 milijonov cepiv in v tretje države izvozila več kot 226 milijonov cepiv, od tega le 10 % v najmanj razvite države;

G.  ker se pojavljajo zaskrbljujoče nove različice virusa SARS-CoV-2, ki so bolj prenosljive, bolj smrtonosne in manj dovzetne za cepiva, zaradi česar bodo morda potrebni dodatni odmerki cepiva, in sicer precej več kot 11 milijard odmerkov, kot je bilo prvotno ocenjeno; ker je za svetovno precepljenost bistveno povečati proizvodnjo cepiv; ker je to povečanje proizvodnje prednostna naloga na svetovni ravni; ker svetovnih dobavnih verig za surovine ne smejo ovirati protekcionistični ukrepi ali netarifne trgovinske omejitve; ker je večina držav, v katerih se cepiva proizvajajo, žal prepovedala izvoz cepiv in sestavin zanje, zaradi česar se svetovna proizvodnja ni mogla povečati, v dobavnih verigah pa so nastala ozka grla;

H.  ker so bile za raziskave in razvoj, klinična preskušanja in javna naročila namenjene ogromne naložbe iz zasebnih in javnih virov, da bi na odprt in pregleden način razvili cepiva in zdravljenje covida-19; ker so raziskovalci v zasebnem in javnem sektorju, zdravstvene ustanove, zdravstveni delavci na terenu, znanstveniki in bolniki zbirali informacije o virusu, ki so jih potem farmacevtske družbe uporabile;

I.  ker bi moralo biti prostovoljno izdajanje licenc najučinkovitejši način za spodbujanje povečanja proizvodnje in izmenjave strokovnega znanja; ker v pobudi za enotno tehnološko točko za covid-19 (C-TAP), v okviru katere so farmacevtska podjetja pozvana, naj se zavežejo k preglednemu in neizključujočemu prostovoljnemu izdajanju licenc na svetovni ravni, ni sodelovalo nobeno zasebno podjetje; ker je po podatkih SZO 19 proizvajalcev iz več kot ducata držav v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki izrazilo pripravljenost, da povečajo proizvodnjo cepiv na osnovi mRNK; ker se doslej le 40 % svetovnih proizvodnih zmogljivosti uporablja za proizvodnjo cepiv proti covidu-19;

J.  ker številne države v razvoju, ki imajo omejene proizvodne zmogljivosti oziroma jih sploh nimajo, še vedno občutijo precejšnji politični pritisk in so naletele na pravne težave, zaradi katerih ne morejo uporabiti prožnosti sporazuma TRIPS, zlasti člena 31a, ter kompleksnega in dolgotrajnega postopka za uvoz in izvoz farmacevtskih izdelkov;

K.  ker je s patenti in drugimi oblikami zaščite intelektualne lastnine zagotovljeno varstvo pri prevzemanju podjetniškega tveganja, večstranski pravni okvir o pravicah intelektualne lastnine pa zagotavlja spodbude, ki so ključne za pripravljenost na prihodnje pandemije; ker bo mogoče svetovne posledice pandemije za javno zdravje in gospodarstvo ublažiti zgolj s pravičnim dostopom do cenovno dostopnih cepiv, diagnostike in zdravljenja; ker začasna opustitev mednarodnih obveznosti glede varstva intelektualne lastnine za zdravila, medicinske pripomočke in drugo zdravstveno tehnologijo, povezana s covidom-19, pomembno prispeva k temu cilju;

L.  ker je indijska vlada zaradi doslej najhujših in skrb vzbujajočih epidemioloških razmer v državi prepovedala izvoz cepiv, kar je povzročilo motnje v svetovni oskrbi in delovanju instrumenta COVAX; ker je Evropska unija vodilna pri prispevanju k temu instrumentu; ker se je EU v okviru Ekipa Evropa zavezala, da bo do konca leta 2021 vsaj 100 milijonov odmerkov cepiv podarila državam z nizkimi in srednjimi dohodki;

M.  ker je prišlo cepivo proti otroški paralizi na trge brez patenta in so bolezen zdaj na številnih območjih sveta izkoreninili; ker je bila južnoafriška vlada pod vodstvom Nelsona Mandele prisiljena uporabiti prisilno licenciranje za uporabo dostopnih in kakovostnih generičnih ekvivalentov, da bi se izognila plačilu pretiranih cen večnacionalnim farmacevtskim družbam, ki uporabljajo patente za zdravljenje aidsa;

N.  ker je treba izboljšati dobavne verige v državah v razvoju; ker bi lahko število cepljenih oseb na svetovni ravni povečali s povečanjem lokalne proizvodnje, ozaveščenostjo prebivalstva in večjo pomočjo pri distribuciji v državah v razvoju; ker za financiranje pospeševalnika dostopa do orodij za boj proti covidu-19 (pospeševalnika ACT) primanjkuje 18,5 milijarde USD, kar je zelo zaskrbljujoče;

O.  ker bi morala biti prednostna naloga EU po vsem svetu zagotoviti pravičen dostop do cepiv, diagnostike, terapevtike in drugih rešitev glede medicinske opreme, pri čemer bi morala EU z vsemi razpoložljivimi sredstvi skrbeti, da bi dobavne verige ostale odprte;

P.  ker za najmanj razvite države že velja opustitev, odobrena za obdobje do 1. januarja 2033, v zvezi z izvajanjem določb sporazuma TRIPS o farmacevtskih izdelkih ter opustitev, odobrena za obdobje do 1. julija 2021 – trenutno pa se razpravlja o njenem podaljšanju –, na podlagi katere so te države izvzete iz vseh obveznosti, ki izhajajo iz sporazuma TRIPS, razen tistih iz členov 3, 4 in 5;

1.  je globoko zaskrbljen zaradi razvoja pandemije, zlasti v državah z nizkimi in srednjimi dohodki; opozarja, da pandemija covida-19 še ni končana in da bo treba za boj proti mutacijam razviti nova cepiva; poudarja, da mora mednarodna skupnost storiti vse, kar je potrebno, da bi pandemijo obvladali, in da izredne razmere zahtevajo tudi izredne rešitve; zato poudarja, da je potreben celosten pristop, pri katerem bodo pomembni predvsem razpoložljivost in cenovna dostopnost protikovidnih zdravstvenih izdelkov, povečanje proizvodnje protikovidnih cepiv in porazdelitev proizvodnih zmogljivosti povsod po v svetu; poudarja, da mora imeti mednarodna trgovinska politika proaktivno vlogo pri teh prizadevanjih, in sicer s spodbujanjem trgovine s surovinami, zdravstvenimi in medicinskimi izdelki, zmanjševanjem pomanjkanja usposobljenega in izkušenega osebja, reševanjem težav v dobavni verigi in ponovnim pregledom globalnega okvira za pravice intelektualne lastnine za prihodnje pandemije; poziva, da se podprejo proaktivna, konstruktivna in na besedilu osnovana pogajanja za začasno opustitev sporazuma TRIPS Svetovne trgovinske organizacije, da bi izboljšali globalni dostop do cenovno dostopnih medicinskih izdelkov, povezanih s covidom-19, ter odpravili svetovne omejitve proizvodnje in pomanjkanje ponudbe;

2.  poudarja, da Deklaracija iz Dohe o sporazumu TRIPS in javnem zdravju potrjuje, da ta sporazum članicam ne preprečuje in ne bi smel preprečevati, da sprejmejo ukrepe za varovanje javnega zdravja;

3.  poudarja, da je za cepljenje 70 % svetovnega prebivalstva potrebnih 11 milijard odmerkov, proizveden pa je bil le majhen del te količine; poudarja, da pristop, pri katerem se obljubljajo neporabljeni odmerki cepiva, ne zadostuje; opozarja, da v instrumentu COVAX primanjkuje 190 milijonov odmerkov, kar je povezano s trenutnimi razmerami zaradi covida-19 v Indiji, in v bližnji prihodnosti ne bo izpolnil zastavljenih ciljev glede oskrbe s cepivom; se zaveda, da je EU pomembna donatorica v instrument COVAX v smislu financiranja in razdeljevanja cepiv, tako v okviru instrumenta COVAX kot na podlagi dvostranskih sporazumov; vseeno poziva EU in njene partnerje, naj znatno povečajo finančne in nefinančne prispevke v ta instrument; v zvezi s tem pozdravlja zavezo nekaterih proizvajalcev, da bodo dobavili 1,3 milijarde odmerkov cepiva po proizvodni ali nižji ceni, in zavezo Ekipe Evropa, da bo do konca leta darovala 100 milijonov odmerkov cepiva državam z nizkimi in srednjimi dohodki, pri čemer opozarja, da bodo imele države članice EU v letu 2021 na voljo najmanj 400 milijonov neporabljenih odmerkov cepiv; pozdravlja podporo pri razdeljevanju cepiv in pomožnega materiala, ki ga zagotavlja mehanizem Unije na področju civilne zaščite; poudarja, da se je treba pri zagotavljanju pomoči usmeriti predvsem v COVAX; obžaluje, da Združeno kraljestvo in Združene države Amerike razvijajo sekundarni trg za prodajo neporabljenih cepiv drugim industrializiranim državam;

4.  poudarja, da bi se morali na globalne izredne zdravstvene razmere v prihodnosti po eni strani odzvati s pristopom, pri katerem bi na strani povpraševanja upoštevali potrebe ter zagotovili skupno financiranje in globalno usklajene vnaprejšnje nakupe, po drugi strani pa s celovito strategijo na strani ponudbe, s katero bi povečali proizvodnjo vzdolž vse vrednostne verige; meni, da so za svetovno distribucijo cepiv potrebni povečana svetovna proizvodnja cepiv, boljše usklajevanje zalog ter okrepljene, diverzificirane in odporne vrednostne verige za cepiva; poziva Komisijo, naj sodeluje z državami, ki proizvajajo cepiva, da bi hitro odpravile izvozne ovire, in naj tudi lastni mehanizem za izvozna dovoljenja nadomesti z zahtevami za preglednost izvoza, ter vztraja, da je treba Parlamentu zagotoviti pravočasen in celovit dostop do podatkov v zvezi s tem; poziva Združene države Amerike in Združeno kraljestvo, naj nemudoma odpravijo prepoved izvoza cepiv in surovin, potrebnih za njihovo proizvodnjo; poziva k nujnemu povečanju mednarodnih naložb in usklajevanja za povečanje proizvodnje kritičnih cepiv, kot so izdelki za enkratno uporabo in aktivne farmacevtske učinkovine, da bi odpravili ozka grla v vrednostnih verigah cepiv;

5.  poudarja, da je treba svetovno proizvodnjo cepiv dolgoročno povečati, da bi zadostili svetovnemu povpraševanju, in da so zato potrebne naložbe v proizvodne zmogljivosti držav v razvoju, da bi postale bolj samozadostne; poudarja, da je za to potreben učinkovit prenos tehnologije in znanja; priznava, da bi moral biti glavni način za doseganje tega cilja spodbujanje prostovoljnih licenčnih pogodb ter prenosa tehnologije in znanja v države z že obstoječimi sektorji za proizvodnjo cepiv; vendar je pripravljen razpravljati o vseh učinkovitih in uporabnih rešitvah za nadaljnje povečanje svetovne proizvodnje cepiv in poziva Komisijo, naj v zvezi s tem zlasti sodeluje z ZDA in drugimi državami, kjer vlada podoben pristop;

6.  poudarja, da je varstvo intelektualne lastnine ključna spodbuda za inovacije in raziskave po vsem svetu; ugotavlja, da je takšno varstvo temelj za sporazume o prostovoljnem licenciranju ter prenos strokovnega znanja, zato spodbuja razpoložljivost cepiv in je ne ovira; opozarja, da bi se morala podjetja v okviru paradigme o neizvršljivosti za patente zateči k uporabi tajnosti ali ekskluzivnosti, da bi zaščitila svoje inovacije; svari, da bi lahko nejasna opustitev sporazuma TRIPS pomenila grožnjo za financiranje raziskav, zlasti za raziskovalce, vlagatelje, razvijalce in klinično preskušanje; poudarja, da je varstvo lastninskih pravic, tudi pravic intelektualne lastnine, ustavna obveznost Evropske unije in držav članic;

7.  je seznanjen z napovedjo Komisije, da je po potrebi pripravljena olajšati uporabo prisilnega licenciranja, da bi zagotovila hiter svetovni dostop do proizvodnje cepiv; poziva Komisijo, naj zagotovi objektivna merila o tem, ali bo uporabila prisilno licenciranje, kdaj in v katerih primerih; poudarja, da sporazum TRIPS ne navaja razlogov, s katerimi bi lahko utemeljili prisilno licenciranje; poudarja, da Deklaracija iz Dohe o sporazumu TRIPS in javnem zdravstvu potrjuje, da lahko države same določijo razloge za izdajanje prisilnih licenc in opredelijo, kaj so nacionalne izredne razmere; poudarja, da je za prisilno licenciranje potreben učinkovit pravni okvir in da bi to lahko povzročilo pravne težave v državah v razvoju; poziva Komisijo, naj preuči, ali in kako lahko zagotovi pravno podporo za prisilno licenciranje v najmanj razvitih državah; pozdravlja oceno Komisije, da sta sodelovanje in prostovoljno licenciranje najučinkovitejši orodji za spodbujanje povečanja proizvodnje;

8.  poudarja, da je treba okrepiti vezni steber zdravstvenih sistemov pospeševalnika dostopa do orodij za boj proti COVID-19 (ACT) in s tem povečati zmogljivosti za predelavo, shranjevanje, distribucijo in dostavo po vsem svetu, zlasti v ranljivih državah; poziva EU in njene države članice, naj okrepijo sodelovanje v STO in dajo prednost pospeševalniku ACT, ki je del globalnega odziva EU v vseh stebrih diagnostike, terapevtike, cepiv in krepitve zdravstvenih sistemov; poudarja, da je treba podpreti proizvodne zmogljivosti na afriški celini, in odločno pozdravlja napoved Ekipe Evropa, da bo z 1 milijardo EUR podprla pobudo za izboljšanje proizvodnje in dostopnosti cepiv, zdravil in zdravstvenih tehnologij; poudarja tudi pomen ustreznega regulativnega okvira za farmacevtske izdelke; poudarja, da je EU zdaj odgovorna za naložbe v regionalne distribucijske centre, zlasti v Afriki, in za podporo pri ustanovitvi afriške agencije za zdravila; v zvezi s tem jo poziva, naj podpre lokalne organe za izdajanje dovoljenj, pomaga pri usposabljanju kvalificiranega medicinskega in tehničnega osebja za izvajanje cepljenja, podpre dobavne verige za cepiva in pomaga pri odpravljanju ovir, npr. z dobavo hladilne infrastrukture, zagotavljanjem geografskega in socialno-ekonomskega dosega ter premagovanjem nezaupanja v cepljenje;

9.  ponovno potrjuje, da podpira pobudo STO za vzpostavitev enotne tehnološke točke za covid-19 (C-TAP) in vozlišča za prenos tehnologije cepiv na osnovi mRNA; obžaluje, da se farmacevtska podjetja doslej niso odločila za sodelovanje v pobudi C-TAP; poziva Komisijo, naj farmacevtska podjetja spodbuja k izmenjavi svojih tehnologij in znanja prek točke C-TAP, ter naj v prihodnje sporazume EU o predhodnih nakupih vključi zaveze o partnerstvu za prenos tehnologije s tretjimi stranmi, zlasti z državami v razvoju; poziva Komisijo, naj na naslednjih pogajanjih za sklenitev pogodb o naslednji generaciji protikovidnih cepivih v celoti izkoristi svoj vpliv, da bi razvijalci omogočili prenos svoje tehnologije v države z nizkimi in srednjimi dohodki po nizki ceni; poziva, da je treba dejavno evidentirati podjetja, vključno s podizvajalci, ki imajo potrebno znanje in izkušnje za prenos tehnologije, ter jih povezati s podjetji z neizkoriščenimi proizvodnimi zmogljivostmi;

10.  poziva EU, naj zagotovi, da bodo sporazumi EU o predhodnih nakupih v prihodnje v celoti objavljeni, zlasti za nakup naslednje generacije cepiv; poziva EU, naj vanje vključi zaveze za neizključno globalno licenciranje ter glede poslovnih skrivnosti, lastniških podatkov in prenosa tehnologije, pa tudi zahteve glede preglednosti za dobavitelje, vključno z analizo stroškov in dobička za posamezen proizvod; poudarja, da te zahteve glede preglednosti Komisije ne bi smele ovirati, da po potrebi deluje v vlogi konkurenčnega ponudnika; ponovno poudarja, da je treba pri pogajanjih o pogodbah za nakup protikovidnih cepiv zagotoviti čim večjo preglednosti tudi z neposrednim vključevanjem poslancev Evropskega parlamenta prek kontaktne skupine za cepiva v pogodbene postopke odločanja; pričakuje, da bo Evropski parlament redno prejemal celovito in podrobno analizo proizvodnje, uvoza, izvoza in načrtovanja glede cepiv, vključno z informacijami o državi izvoza iz EU ter izvoru uvoza cepiv in njihovih sestavin;

11.  priznava, da olajšanje trgovine in ukrepi proti omejitvam izvoza, razširitev proizvodnje, tudi z zavezami proizvajalcev in razvijalcev cepiv, ter omogočanje prožnosti sporazuma TRIPS glede prisilnih licenc vsi prispevajo k večji svetovni precepljenosti; pozdravlja prizadevanja generalne direktorice STO, da bi članice spodbudila k iskanju rešitve na podlagi dialoga; je seznanjen s sporočili Evropske unije svetu STO in svetu TRIPS o nujnem odzivu trgovinske politike na krizo zaradi covida-19, ki mora vključevati tri dopolnjujoče se stebre, in sicer olajšanje trgovine, ukrepi proti izvoznim omejitvam in povečanje proizvodnje; pričakuje, da si bo Komisija na 12. ministrski konferenci STO novembra 2021 še bolj prizadevala za sklenitev pobude STO na področju trgovine in zdravja, poziva tudi, naj se na 12. ministrski konferenci Svetovne trgovinske organizacije ustanovi odbor za trgovino in zdravje, da bi lahko uporabili izkušnje, pridobljene med pandemijo, da bi pripravili predloge za boljši odziv organizacije v času mednarodnih zdravstvenih kriz in pripravili trgovinsko podlago za mednarodno pandemsko pogodbo, da bi odpravili motnje v dobavnih verigah, povečali proizvodne zmogljivosti, ukrepali proti cenovnim špekulacijam in na podlagi izkušenj revidirali pravni okvir Svetovne trgovinske organizacije;

12.  poudarja, da mora EU zavzeti vodilno vlogo in še naprej sodelovati v večstranskih in svetovnih prizadevanjih na področju razdeljevanja, usklajevanja in večletnega načrtovanja v zvezi s cepivi na prihodnjih sejah sveta TRIPS 8. junija in 14. oktobra 2021, na vrhu skupine G7 11. in 13. junija 2021, na vrhu skupine G20 leta 2021, vrhu EU-ZDA leta 2021, v generalni skupščini Združenih narodov leta 2021, generalni skupščini Svetovne zdravstvene organizacije leta 2021 ter na dvanajsti ministrski konferenci Svetovne trgovinske organizacije in pozneje;

13.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Evropski službi za zunanje delovanje, generalnemu direktorju Svetovne zdravstvene organizacije, generalni direktorici Svetovne trgovinske organizacije, vladam držav G20, Mednarodnemu denarnemu skladu, Svetovni banki, generalnemu sekretarju OZN ter članicam generalne skupščine OZN.