Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Afganistanu,

–  ob upoštevanju dogovora o skupnih nadaljnjih ukrepih EU in Afganistana glede migracijskih vprašanj z dne 2. oktobra 2016,

–  ob upoštevanju Sporazuma o sodelovanju za partnerstvo in razvoj med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Islamsko republiko Afganistan na drugi strani, podpisanega 18. februarja 2017,

–  ob upoštevanju izjave Severnoatlantskega sveta z dne 9. decembra 2020 o mirovnih pogajanjih v Afganistanu,

–  ob upoštevanju izjave predsednika ZDA Joeja Bidna z dne 14. aprila 2021 o nadaljnjih korakih v Afganistanu,

–  ob upoštevanju okvira samozadostnosti na podlagi vzajemne odgovornosti, dogovorjenega na konferenci o Afganistanu, ki je potekala 4. in 5. oktobra 2016 v Bruslju,

–  ob upoštevanju mednarodne ministrske donatorske konference 2020 (konferenca v Afganistanu), ki je potekala 23. in 24. novembra 2020,

–  ob upoštevanju skupne izjave podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter indijskega ministra za zunanje zadeve z dne 4. maja 2021 o Afganistanu,

–  ob upoštevanju sporočila posebnih odposlancev in posebnih predstavnikov Evropske unije, Francije, Nemčije, Italije, zveze Nato, Norveške, Združenega kraljestva in Združenih držav Amerike z dne 7. maja 2021 o afganistanskem mirovnem procesu,

–  ob upoštevanju raziskave o opiju v Afganistanu 2020, ki sta jo aprila 2021 skupaj objavila afganistanski nacionalni organ za statistiko in obveščanje ter Urad Združenih narodov za droge in kriminal,

–  ob upoštevanju smernic EU o spodbujanju in varstvu otrokovih pravic, o otrocih v oboroženih konfliktih in o zagovornikih človekovih pravic,

–  ob upoštevanju resolucij Varnostnega sveta OZN o Afganistanu,

–  ob upoštevanju resolucij Sveta OZN za človekove pravice o Afganistanu,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic z dne 10. decembra 1948,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

–  ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju člena 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker so ZDA in talibani februarja 2020 podpisali sporazum, ki je utrl pot prvim neposrednim pogovorom med talibani in predstavniki Islamske republike Afganistan od leta 2001;

B.  ker je državni sekretar ZDA Anthony Blinken 14. aprila 2021 napovedal, da se bodo ameriške sile do 11. septembra 2021 popolnoma umaknile iz Afganistana; ker zavezniki Nata sledijo načelu skupnega izvajanja („in together, out together“) in se bodo prav tako umaknili do navedenega roka;

C.  ker so se mirovni pogovori med afganistansko vlado in talibani začeli leta 2020 v Dohi; ker se sporazum o premirju ni spoštoval in so mirovna pogajanja trenutno na mrtvi točki, saj talibani čakajo na umik zavezniških enot;

D.  ker je EU od leta 2001 dejavna v Afganistanu in mu pomaga pri socialnem in gospodarskem razvoju ter usklajevanju mednarodne pomoči; ker so mnoge države članice EU, partnerice zveze Nato in države zaveznice prispevale k stabilizaciji in razvoju Afganistana s svojimi vojaškimi in civilnimi enotami, pri tem pa so utrpele več žrtev in izgub; ker je stabilen in neodvisen Afganistan, ki bo lahko skrbel zase in ne bo nudil zatočišča terorističnim skupinam, še vedno med bistvenimi varnostnimi interesi EU, zveze NATO in držav članic;

E.  ker je bistvenega pomena, da se v Afganistanu ohrani napredek zadnjih dveh desetletij, zlasti kar zadeva človekove pravice in temeljne svoboščine;

F.  ker zastopanost žensk in njihovih pravic v afganistanskih mirovnih pogovorih ni sorazmerna in ker se od pogajalskih strani pričakuje več zavzetosti za ta vidik;

G.  ker bodo neuspela afganistanska mirovna pogajanja in poskusi vojaškega reševanja konflikta najbolj prizadeli ženske, otroke in etnične manjšine; ker so afganistanske ženske že začele omejevati svoje gibanje, da bi zmanjšale tveganje, in ker nasilje ogroža dostop otrok do izobraževanja in igre;

H.  ker se varnostne razmere v Afganistanu postopoma slabšajo in ker narašča število napadov na afganistanske sile, pa tudi ciljno usmerjenih umorov afganistanskih aktivistov, medijskih delavcev, učiteljev, zdravnikov, sodnikov in vladnih uradnikov; ker se je od začetka afganistanskih mirovnih pogajanj znatno povečalo število talibanskih napadov v želji po prevzemu nadzora nad ozemlji pod vladnim nadzorom; ker se je Afganistan po svetovnem indeksu terorizma za leto 2020 uvrstil med najbolj prizadete države na svetu; ker je od 36 milijonov prebivalcev štiri milijone razseljenih oseb; ker je skoraj 3 milijone oseb notranje razseljenih zaradi nasilja, milijon pa zaradi naravnih nesreč; ker je 2,5 milijona Afganistancev že pobegnilo iz države, da bi poiskalo zatočišče, pri čemer ga je večina našla v Iranu in Pakistanu;

I.  ker je Afganistan največja država upravičenka na svetu, ki ji EU namenja največ razvojne pomoči; ker je prispevek EU v zadnjih dvajsetih letih Afganistanu prinesel znatne koristi, kot so daljša pričakovana življenjska doba, večja pismenost, manjša umrljivost mater in otrok ter več pravic žensk; ker je EU za obdobje 2002–2020 zagotovila več kot 4 milijarde EUR, za obdobje 2021–2025 pa je obljubila 1,2 milijarde EUR dolgoročne in nujne pomoči; ker je to zavezo spremljalo sporočilo EU in držav, ki skupaj namenijo približno 80 % celotne uradne razvojne pomoči Afganistanu, v katerem so poudarjeni ključni elementi, ki so pogoj, da bo država še naprej prejemala pomoč, in ki vključujejo nadaljnjo zavezanost demokraciji, pravni državi in človekovim pravicam;

J.  ker v Afganistanu zelo pogosto nihče ne odgovarja za napade in umore; ker so članice Varnostnega sveta OZN 12. marca 2021 obsodile zaskrbljujoče število napadov v Afganistanu, katerih tarča so bili civilisti;

K.  ker se je nedavni porast nasilja zgodil zaradi dolgotrajnih kršitev človekovih pravic v državi, ki so jih zagrešili teroristi, oborožene skupine in varnostne sile, vključno z nezakonitimi usmrtitvami, mučenjem in spolnim nasiljem; ker je po ocenah v dvajsetletni vojni umrlo okoli 150 000 ljudi, od tega 35 000 civilistov;

L.  ker je bil od leta 2001 v Afganistanu dosežen viden napredek na področju pravic žensk in deklet, in sicer pri dostopu do izobraževanja, zdravstvenega varstva ter pri sodelovanju v državljanskem in političnem življenju; ker so te izboljšave verjetno najuspešnejši dosežek nedavnega razvoja države; ker je ta delni napredek zdaj ogrožen in ga je nujno treba zaščiti in okrepiti;

M.  ker se ženske in dekleta kljub tem izboljšavam še vedno vsakodnevno soočajo z resnimi grožnjami, vključno s težavami pri dostopu do osnovnih storitev in z napadi, kot so nasilje v družini, spolno nasilje in nasilje na podlagi spola; ker se je Afganistan po indeksu o ženskah, miru in varnosti za obdobje 2019–2020 uvrstil na drugo mesto najslabših držav za ženske; ker je v bombnem napadu pred dekliško šolo Sajed Al Šuhade v Kabulu 8. maja 2021 umrlo najmanj 85 ljudi, 147 ljudi pa je bilo ranjenih, večinoma so bile to šolarke; ker so bile 2. marca 2021 v Džalalabadu ubite tri novinarke;

N.  ker je pandemija covida-19 dramatično povečala stopnjo revščine v Afganistanu; ker imajo prebivalci Afganistana zaradi ukrepov, povezanih s covidom-19, in vse slabših varnostnih razmer omejen dostop do humanitarne pomoči;

O.  ker se v Afganistanu 5,5 milijona ljudi sooča z izredno neustrezno prehransko varnostjo in ker se v letu 2021 pričakuje suša, zaradi česar bo dodatnih 17,6 milijona ljudi izkusilo akutno neustrezno prehransko varnost;

P.  ker so gospodarski stroški terorizma v Afganistanu leta 2018 sestavljali skoraj 20 % BDP, kar afganistanskim otrokom omejuje možnosti v prihodnosti ter možnosti za izobraževanje, stabilno zaposlitev in uporabo storitev, kot je zdravstveno varstvo, ki ga zagotavlja država;

Q.  ker afganistanska podjetja trpijo zaradi izsiljevanja talibanov, ki kmete silijo v pridelavo opija in nezakonito rudarjenje;

1.  meni, da je Afganistan v kritičnem trenutku, saj sovpadajo nestabilne domače razmere, slabše varnostne razmere, mrtva točka v mirovnih pogajanjih med afganistanskimi udeleženci ter odločitve o umiku ameriških in Natovih sil do 11. septembra 2021, kar lahko prinese novo negotovost, manjšo stabilnost, nevarnost zaostritve notranjih konfliktov in praznino, ki bi jo lahko v najslabšem primeru zapolnili talibani; izraža zaskrbljenost, saj bi bila to zelo skrb vzbujajoča perspektiva za državo ter za trajnost socialno-političnih dosežkov in napredka v zadnjih 20 letih;

2.  izraža globoko zaskrbljenost in najostreje obsoja skrb vzbujajoč porast nasilja v Afganistanu, vključno z načrtnimi uboji otrok, strokovnjakinj, novinarjev, medijskih delavcev, učiteljev, zagovornikov človekovih pravic, civilne družbe, aktivistov, zdravnikov, vladnih uradnikov in članov sodstva; poziva vse strani, naj se nemudoma dogovorijo o ukrepih za izvajanje trajnega in celovitega premirja;

3.  je zaskrbljen zaradi krhkosti in nestabilnosti afganistanske vlade ter njenega pomanjkanja nadzora v precejšnjem delu države, kar povečuje posledice nasilja za civilno prebivalstvo; poziva talibane, naj takoj prenehajo izvajati napade na civiliste in nacionalne sile ter naj začnejo v celoti spoštovati mednarodno humanitarno pravo; izraža najgloblje sožalje in podporo žrtvam terorističnih napadov in njihovim družinam;

4.  poudarja, da je treba preprečiti scenarij „propadle države“, in ponovno poudarja svojo zavezanost mirovnemu procesu pod vodstvom in pristojnostjo Afganistana ter pokonfliktni obnovi kot edini verodostojni poti k vključujočemu, dolgoročnemu miru, varnosti in razvoju; poudarja, da je to pomembneje kot kdaj koli prej, saj se datum, ko se bodo sile ZDA in Nata umaknile, hitro približuje; poziva Svet, Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj čim prej pripravijo in Parlamentu predstavijo celovito strategijo za prihodnje sodelovanje z Afganistanom po umiku enot zaveznic Nata, ter poziva EU in njene države članice, Nato in ZDA, naj si še naprej prizadevajo za uresničitev tega cilja;

5.  v zvezi s tem podpira takojšnjo obnovitev mirovnih pogajanj v Dohi, da bi dosegli politično rešitev konflikta in trajno prekinitev ognja po vsej državi; poudarja, da le politična rešitev ponuja upanje za trajen mir, in priporoča, naj strani zaprosijo za pomoč posrednika, kot je Organizacija združenih narodov, da bi se dogovorili o političnem načrtu za uspešen Afganistan; spodbuja Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj odločneje pozoveta obe strani za pogajalsko mizo ter na željo Afganistancev ponudita pomoč ali mediacijo;

6.  ponovno poudarja, da mora s pogajanji dosežena politična rešitev, ki bo privedla do miru, temeljiti na gospodarskih, socialnih in političnih dosežkih zadnjih dvajsetih let; poudarja, da bo dolgoročni razvoj v Afganistanu odvisen od odgovornosti, dobrega upravljanja, trajnostnega zagotavljanja varnosti ljudi, vključno z zmanjšanjem revščine in ustvarjanjem zaposlitvenih možnosti, pa tudi od dostopa do socialnih in zdravstvenih storitev, izobraževanja ter varstva temeljnih svoboščin in človekovih pravic;

7.  poziva afganistansko vlado, naj v vse ustrezne procese dejavno vključi afganistanski parlament, odpravi vse ukrepe, ki preprečujejo učinkovito sodelovanje med vlado in parlamentom, ter okrepi pravice parlamenta do nadzora, pri čemer bi moral afganistanski parlament odražati raznoliko afganistansko prebivalstvo; poudarja, da je treba še naprej podpirati izvedbo svobodnih in poštenih volitev v skladu z mednarodnimi standardi, misije za opazovanje volitev v državi ter povečanje preglednosti javnofinančnih odhodkov, da bo afganistanska vlada v celoti odgovorna svojim državljanom;

8.  poudarja, da bi se morala afganistanska država, če želi graditi na dosežkih zadnjih dvajsetih let, resnično zavezati boju proti terorizmu in oboroženim skupinam ter njihovemu preprečevanju in proti proizvodnji drog in trgovini z njimi ter se posvetiti obravnavanju temeljnih razlogov za nedovoljene in prisilne migracije in njihovemu upravljanju, odpravi nestabilnosti v regiji, izkoreninjenju revščine, preprečevanju radikalizacije, ki vodi v nasilni ekstremizem, ter boju proti nekaznovanju kršitev človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava;

9.  obžaluje, da Komisija Parlamentu ni predložila skupne izjave o sodelovanju na področju migracij pred njenim podpisom in da Parlament ni imel možnosti izraziti svojega mnenja; poziva Komisijo, naj za skupno izjavo o sodelovanju na področju migracij pripravi oceno učinka na človekove pravice;

10.  izraža zaskrbljenost zaradi nevarnosti, ki jo terorizem pomeni za Afganistan in regijo, zlasti zaradi stalne prisotnosti Islamske države Iraka in Levanta ter povezanih subjektov, zlasti Islamske države province Horasan in Al Kaide; opozarja, da teroristična dejanja v Afganistanu izvaja več akterjev, med njimi talibani, Al Kaida in tako imenovana Islamska država; poudarja, da se z umikom vojaških sil ZDA in Nata dejansko povečuje tveganje za večjo nestabilnost in nasilje; zato ponovno poudarja, da se mora EU nujno usklajevati z deležniki, ki vključujejo afganistansko vlado in varnostne sile, ZDA, Nato in OZN, da bi zagotovila čim bolj nemoten prehod;

11.  obsoja vse teroristične dejavnosti in vse teroristične napade v Afganistanu; poudarja, kako pomembna sta učinkovit boj proti financiranju terorizma in razbitje finančnih mrež, ki podpirajo terorizem; je zelo zaskrbljen, ker je skupina OZN za spremljanje v svojem poročilu navedla, da se je odnos med talibani in Al Kaido poglobil, in opozorila, da bodo talibani nasprotovali mirovnim pogajanjem in se zavzemali za vojaški prevzem, poleg tega pa je seznanjen s poročili, ki kažejo, da se talibani dejavno pripravljajo na vojaške operacije v letu 2021;

12.  ponovno poudarja, da trajnostni razvoj brez varnosti ni možen in obratno; v zvezi s tem ugotavlja, da mora mednarodna podpora Afganistanu po umiku vojaških enot zagotoviti celosten pristop za nadaljnjo finančno in tehnično podporo varnosti, vključno z afganistanskimi nacionalnimi obrambnimi in varnostnimi silami, ter nadaljnje gospodarske in razvojne reforme, s posebnim poudarkom na krepitvi demokracije, pravne države in človekovih pravic, zlasti za ženske, mlade in manjšine;

13.  priznava delo lokalnih in mednarodnih nevladnih organizacij, ki kljub varnostnim tveganjem zagotavljajo storitve, podporo in pomoč prebivalcem Afganistana; je zaskrbljen zaradi nevarnega okolja, v katerem delujejo organizacije civilne družbe, vključno z novinarji in zagovorniki človekovih pravic; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, Komisijo in države članice, naj še naprej zagotavljajo znatno podporo civilni družbi in nadaljujejo dialog z afganistansko vlado, da bi čim prej zmanjšali ovire za dejavnosti nevladnih organizacij; poziva afganistanske oblasti, talibane in vse druge pomembne akterje, naj zagotovijo varnost lokalnih in mednarodnih organizacij civilne družbe, nevladnih organizacij in humanitarnih organizacij;

14.  poziva, naj se pod okriljem OZN izvede verodostojna in pregledna preiskava nedavnega napada na dekliško šolo, v katerem je bilo ubitih 85 ljudi, večinoma deklic med 11. in 17. letom starosti, in napada 12. maja 2020 na porodniški oddelek bolnišnice Dašt-e Barči v Kabulu, ki jo podpirajo Zdravniki brez meja; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, Komisijo in države članice, naj razmislijo o tem, da bi Svet OZN za človekove pravice pozvale, naj ustanovi preiskovalno komisijo za hude kršitve mednarodnega humanitarnega prava v Afganistanu;

15.  poudarja, da sta nekaznovanje in korupcija resna ovira za izboljšanje usklajevanja varnosti, zagotavljanje javnih storitev in gospodarske reforme; pozdravlja ustanovitev protikorupcijske komisije v Afganistanu novembra 2020 za izvajanje nedavno sprejete protikorupcijske strategije ter poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj ohranita visoko raven podpore EU za boj proti korupciji v državi;

16.  poudarja, da je evropska podpora odvisna od ohranjanja dosežkov v zadnjih dvajsetih letih in njihove nadgradnje, dejanskega izboljšanja vključujočega in odgovornega upravljanja, krepitve institucij, demokratičnega pluralizma, načela pravne države, boja proti korupciji, krepitve neodvisnih medijev, človekovih pravic in temeljnih svoboščin za vse Afganistance, zlasti za ženske, otroke ter vse pripadnike manjšin in ogroženih skupin; poudarja, da bi morala biti pravica deklet do izobraževanja, kar je velik dosežek zadnjih dvajsetih let, nesporna; poudarja, da so potrebna jasna merila in mehanizmi spremljanja za merjenje doseženega napredka ter učinkovite in pregledne uporabe evropskih sredstev;

17.  poudarja, da je nujno treba ohraniti napredek na področju pravic žensk v Afganistanu, ki se je zgodil v zadnjih dvajsetih letih; opozarja, da morajo v mirovnih pogovorih na strani afganistanske vlade sodelovati tudi ženske, in vztraja, da v mirovnem procesu pravice žensk ne smejo biti predmet kompromisa; poudarja, da je treba v pogajanjih obravnavati tudi napredek na področju pravic žensk na območjih v državi, ki niso pod vladnim nadzorom; poziva k večji zastopanosti ženskih organizacij in posvetovanju z njimi v vseh pogovorih; poudarja, da je polno sodelovanje žensk v fazi po obnovi ter v političnem in državljanskem življenju v Afganistanu temeljni pogoj za vzpostavitev trajnega miru, varnosti in razvoja; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, Komisijo in države članice, naj še naprej podpirajo krepitev vloge žensk kot ključni pogoj za stalno finančno podporo državi;

18.  globoko obžaluje, da se ženske in dekleta še vedno soočajo z velikimi izzivi, ki vključujejo nasilje v družini, spolno nasilje in nasilje na podlagi spola, prisilne poroke in omejen dostop do zdravstvenega varstva; vztraja, da mora napredek na teh področjih ostati pomembna prednostna naloga EU; pozdravlja projekte, ki jih financira EU in ki podpirajo krepitev vloge žensk in njihovo udeležbo pri odločanju;

19.  ponovno poudarja, da mora EU stalno podpirati Afganistan v boju proti pandemiji covida-19, Afganistancem zagotoviti cepivo in pomagati pri organizaciji prizadevanj za cepljenje;

20.  poudarja, da je treba obravnavati nujne grožnje za prehransko varnost, ki so posledica podnebnih sprememb, suš in pandemije covida-19; poziva EU, naj vztraja pri svoji zavezi, ki jo je dala na donatorski konferenci o Afganistanu leta 2020, ter poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in generalni direktorat Komisije za evropsko civilno zaščito in evropske operacije humanitarne pomoči, naj prevzameta vodilno vlogo in odpravita razkorak pri financiranju, da bi zagotovili pravočasno mobilizacijo in usklajevanje pomoči v hrani ter odpravili vse večjo neustrezno prehransko varnost; poziva vse donatorje, naj ohranijo obseg humanitarne pomoči ali ga povečajo, zlasti glede podpore za afganistanski zdravstveni sistem in večjo dostopnost zdravstvenega varstva za afganistanske ženske in dekleta;

21.  poudarja, da učinek, ki ga ima gojenje maka za pridelavo opija, presega afganistanske meje ter vpliva na sosednje države in Evropo, ki je glavni cilj za heroin, proizveden v Afganistanu; poudarja, da mora afganistanska vlada okrepiti prizadevanja za boj proti tej grožnji in da sta potrebna dolgoročni razvoj kmetijstva in pomoč za ustvarjanje zanesljivih delovnih mest in prihodkov, ki izhajajo iz alternativ pridelavi opija; ugotavlja, da je to nujen korak v boju proti trgovini s prepovedanimi drogami, pranju denarja in financiranju terorizma;

22.  opozarja na možnosti za gospodarsko rast, ki bi jo Afganistan lahko dosegel s trajnostnim koriščenjem svojih naravnih virov; poudarja, da bi evropska pomoč za razvoj infrastrukture lahko koristila prebivalcem Afganistana, tako da bi zagotovila delovna mesta in vire za ključne javne storitve ter varstvo okolja;

23.  poudarja, da je treba evropska sredstva uporabiti za naložbe v izboljšanje regionalne povezljivosti, ki bo olajšala trgovino in tranzit, kar bi Afganistanu omogočilo gospodarsko rast;

24.  opozarja, da je Afganistan celinska država, ki leži na stičišču med Azijo in Bližnjim vzhodom, ter ugotavlja, da sta podpora in pozitivno sodelovanje s sosednjimi srednjeazijskimi državami in regionalnimi silami, zlasti Kitajsko, Iranom, Indijo, Rusijo in Pakistanom, bistvenega pomena za stabilizacijo, razvoj in ekonomsko uspešnost Afganistana; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj okrepijo dialog s sosednjimi državami Afganistana; poudarja temeljno vlogo teh držav za stabilizacijo Afganistana in ne sme se dopustiti, da bi država zašla v kaos, ko jo bodo zapustile tuje sile; poudarja, da je treba okrepiti usklajevanje med EU in ZDA glede Afganistana, da bi v največji možni meri ohranile pomembno vlogo v Afganistanu;

25.  ponovno poudarja, da so vlade držav, ki umikajo svoje vojaške sile iz Afganistana, odgovorne, da zaščitijo lokalno osebje, mu po potrebi odobrijo vizume in ga vrnejo v domovino, zlasti prevajalce, ki so podpirali njihova prizadevanja in katerih življenja so zdaj morda ogrožena; poziva, naj se pred tem opravi temeljita individualna ocena, ki bo v celoti upoštevala vse vidike upravičenosti in varnosti;

26.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, Komisijo in države članice, naj poskrbijo za varnost evropskih sil in osebja v Afganistanu, pa tudi lokalnega osebja, ki dela ali je delalo pri predstavništvih držav članic ali delegaciji EU v državi; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj prispevata sredstva za območje z okrepljeno varnostjo in tako poskrbita za diplomatsko navzočnost po umiku vojaških enot;

27.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu odposlancu EU za Afganistan, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Islamske republike Afganistan.