Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. junija 2021 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pogojev za dostop do drugih informacijskih sistemov EU ter spremembi Uredbe (EU) 2018/1862 in Uredbe (EU) 2019/816 (COM(2019)0003 – C8-0025/2019 – 2019/0001A(COD))

P9_TA(2021)0263 A9-0254/2020

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2019)0003),

–  ob upoštevanju sklepa konference predsednikov z dne 11. februarja 2021 o pooblastilu Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, da prej navedeni predlog Komisije razdeli in na podlagi tega pripravi dve ločeni zakonodajni poročili,

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 82(1)(d) in 87(2)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0025/2019),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor na podlagi člena 74(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 31. marca 2021, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A9-0254/2020),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 8. junija 2021 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2021/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) 2018/1862 in (EU) 2019/818 glede določitve pogojev za dostop do drugih informacijskih sistemov EU za namene Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2021/1150.)

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. junija 2021 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pogojev za dostop do drugih informacijskih sistemov EU za namene ETIAS ter spremembi Uredbe (EU) 2018/1240, Uredbe (ES) št. 767/2008, Uredbe (EU) 2017/2226 in Uredbe (EU) 2018/1861 (COM(2019)0004 – C8-0024/2019 – 2019/0002(COD))

P9_TA(2021)0264 A9-0255/2020

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2019)0004),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 77(2)(a), (b) in (d) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0024/2019),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor na podlagi člena 74(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 31. marca 2021, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A9-0255/2020),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 8. junija 2021 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2021/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (ES) št. 767/2008, (EU) 2017/2226, (EU) 2018/1240, (EU) 2018/1860, (EU) 2018/1861 in (EU) 2019/817 glede določitve pogojev za dostop do drugih informacijskih sistemov EU za namene Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2021/1152.)

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. junija 2021 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji na podlagi vloge Nemčije – EGF/2020/003 DE/GMH Guss (COM(2021)0207 – C9-0156/2021 – 2021/0107(BUD))

P9_TA(2021)0265 A9-0189/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2021)0207 – C9-0156/2021),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006(1) (v nadaljnjem besedilu: uredba o ESPG),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027(2) in zlasti člena 8,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev(3), in zlasti točke 9,

–  ob upoštevanju mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter Odbora regionalni razvoj,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A9-0189/2021),

A.  ker je Unija vzpostavila zakonodajne in proračunske instrumente za dodatno podporo delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih ali svetovne finančne in gospodarske krize, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela; ker se ta pomoč zagotovi kot finančna podpora delavcem in podjetjem, za katera so delali;

B.  ker je Nemčija predložila vlogo EGF/2020/003 DE/GMH Guss za finančni prispevek iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) po odpustitvi 585 presežnih delavcev(4) v štirih hčerinskih družbah podjetja Guss GmbH, razvrščenih v oddelek 24 NACE Revizija 2 (Proizvodnja osnovnih kovin) na ravni NUTS 2 Düsseldorf (DEA1)(5) in Arnsberg (DEA5)(6) v referenčnem obdobju za predložitev vloge od 31. julija 2020 do 30. novembra 2020;

C.  ker se vloga nanaša na 585 delavcev, ki so postali presežni v štirih hčerinskih podjetjih GMH Guss GmbH v Nemčiji;

D.  ker vloga temelji na merilu za pomoč iz člena 4(1)(a) uredbe o ESPG, ki zahteva, da je v referenčnem obdobju štirih mesecev odpuščenih najmanj 500 presežnih delavcev podjetja v državi članici;

E.  ker se livarska industrija v Nemčiji sooča z velikimi izzivi, kot so spremembe v mednarodni trgovini z blagom in storitvami ter prekomerna proizvodnja na Kitajskem, zlasti v avtomobilski in strojni industriji, ter selitev dejavnosti v tretje države, vključno z državami kandidatkami za članstvo v EU, kjer se uporabljajo nižji okoljski standardi(7) in so industrije močno subvencionirane;

F.  ker so se težave podjetja GMH Guss začele, ko se je glavna stranka hčerinskega podjetja Walter Hundhausen GmbH, odgovorna za 60 % proizvodnje tega hčerinskega podjetja, odločila premestiti dele svoje dobavne verige v Turčijo;

G.  ker je tajvanski konkurent MEITA odprl dve livarni v Obrenovcu v Srbiji, ki proizvajata predvsem za evropsko avtomobilsko industrijo, podjetje MEITA pa je zaradi subvencij in nižjih stroškov dela lahko ponudilo precej nižje cene kot nemški konkurent GMH Guss;

H.  ker se je celotna livarska proizvodnja v Nemčiji med letoma 2018 in 2019(8) zmanjšala za 8,9 % zaradi izzivov, povezanih z globalizacijo, ki vplivajo zlasti na Severno Porenje-Vestfalijo, kjer se proizvede 25 % nemške ulite kovine;

1.  se strinja s Komisijo, da so pogoji iz člena 4(1)(a) uredbe o ESPG izpolnjeni in da je Nemčija na podlagi te uredbe upravičena do finančnega prispevka v znesku 1 081 706 EUR, kar je 60 % skupnih stroškov v znesku 1 802 845 EUR, pri tem odhodki za prilagojene storitve znašajo 1 730 731 EUR, odhodki za priprave, upravljanje, obveščanje in publiciteto, nadzor ter poročanje pa 72 114 EUR;

2.  ugotavlja, da so nemški organi vlogo predložili 15. decembra 2020, Komisija pa je na osnovi dodatnih informacij, ki jih je posredovala Nemčija, oceno te vloge dokončala 27. aprila 2021 in jo še istega dne posredovala Parlamentu;

3.  ugotavlja, da so bile izpolnjene vse postopkovne zahteve;

4.  ugotavlja, da se vloga nanaša na skupaj 585 delavcev, ki so bili odpuščeni v nemškem industrijskem sektorju; obžaluje, da Nemčija pričakuje, da bo v ukrepih izmed vseh upravičence (ciljni upravičenci) sodelovalo samo 476 oseb, pri čemer je 455 moških in 21 žensk, večina pa jih je starih med 30 in 54 let;

5.  poudarja, da se pričakuje, da bodo odpuščanja znatno vplivala na lokalno gospodarstvo, saj je do njih prišlo zaradi visoke stopnje brezposelnosti (10,7 % septembra 2020) v Porurju zaradi strukturnih izzivov od 60. let prejšnjega stoletja in zaradi posledic pandemije COVID-19;

6.  poudarja, da je večina delavcev, ki so postali presežni, v drugi polovici svoje poklicne poti ter ima nizko stopnjo formalne izobrazbe in pogosto slabo znanje nemščine; poudarja tudi, da je, kot je pojasnjeno v vlogi, veliko upravičencev moških s priseljenskim ozadjem in da bi njihovo uspešno ponovno vključitev na trg dela lahko olajšali tudi drugi člani njihovih gospodinjstev, ki imajo pogosto veliko boljše znanje nemščine kot nekdanji zaposlen;

7.  poudarja in pozdravlja organizacijo manjših delovnih skupin, pri kateri se je upoštevalo osebni položaj prizadetih nekdanjih zaposlenih; poudarja, da je treba v ukrepe in pomoč v tem projektu ESPG vključiti nekdanje zaposlene, brez diskriminacije in ne glede na njihovo državljanstvo;

8.  meni, da je socialna odgovornost Unije, da tem delavcem, ki so postali presežni, zagotovi potrebne kvalifikacije za ekološko in pravično preoblikovanje industrije Unije v skladu z evropskim zelenim dogovorom, saj so delali v sektorju z visoko ogljično intenzivnostjo; zato pozdravlja prilagojene storitve iz ESPG za delavce, ki vključujejo ukrepe strokovnega izpopolnjevanja in tečaje nemščine, delavnice, poklicno usmerjanje, zaposlitveno svetovanje ter nadomestila za usposabljanje in svetovalno službo za ustanovitev podjetja, da bi to področje in splošni trg dela v prihodnje postala bolj trajnostna in odporna;

9.  ugotavlja, da je začela Nemčija prilagojene storitve za ciljne upravičence izvajati 1. avgusta 2020, zato bo obdobje upravičenosti do finančnega prispevka iz ESPG trajalo od 1. avgusta 2020 do 15. decembra 2022;

10.  ugotavlja, da so upravni odhodki Nemčije za izvajanje ESPG začeli teči 1. novembra 2020 in da so torej odhodki za priprave, upravljanje, obveščanje in publiciteto, nadzor in poročanje med 1. novembrom 2020 in 15. junijem 2023 upravičeni do finančnega prispevka iz ESPG;

11.  pozdravlja, da je Nemčija v posvetovanju s socialnimi partnerji pripravila usklajeni sveženj prilagojenih storitev in da je bil ustanovljen nadzorni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki ministrstva za delo in socialne zadeve, javnih zavodov za zaposlovanje, prehodnega podjetja, predstavniki socialnih partnerjev, predstavniki sindikata IG Metall, stečajni upravitelji podjetja, ki odpušča, in njegovih hčerinskih družb ter predstavniki svetov delavcev, da bi usmerjal pomoč, sofinancirano iz ESPG; poudarja, da so socialni partnerji zadevnih podjetij v mesecih in letih pred uporabo ESPG že sodelovali pri izboljšanju težkih gospodarskih pogojev in razmer, kar je vključevalo tudi precejšnje kompromise delavcev glede plač;

12.  ugotavlja, da so nemški organi potrdili, da upravičeni ukrepi ne nadomeščajo, ampak dopolnjujejo ukrepe, ki jih ponuja Evropski socialni sklad (ESS) prek operativnega programa ESS za Severno Porenje-Vestfalijo;

13.  ponavlja, da pomoč iz ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalnega prava ali kolektivnih pogodb;

14.  odobri sklep, priložen tej resoluciji;

15.  naroči svojemu predsedniku, naj podpiše ta sklep skupaj s predsedujočim Svetu ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

16.  naroči svojemu predsedniku, naj resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji na podlagi vloge Nemčije – EGF/2020/003 DE/GMH Guss

(Besedilo te priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu (EU) 2021/1021.)

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 855. (2) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 11. (3) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 28. (4) V smislu člena 3 uredbe o ESPG. (5) Hčerinski podjetji Friedrich Wilhelms-Hütte Eisenguss GmbH in Friedrich Wilhems-Hütte GmbH, ki se nahajata v mestu Mülheim an der Ruhr. (6) Hčerinsko podjetje Dieckerhoff Guss GmbH v Gevelsbergu in hčerinsko podjetje Walter Hundhausen GmbH (ter glavni sedež podjetja GMH Guss GmbH) v Schwerteju. (7) Deutsche Bank Research (2020): Automobilindustrie – Produktion in China überflügelt heimische Fertigung; Eurofound (2016): – ERM report 2016: Globalisation slowdown? Recent evidence of offshoring and reshoring in Europe; Eurofound (2020): ERM report 2020: Restructuring across borders. Merjeno v bruto registrski tonaži (BRT). (8) Stephen, Sophie (2020): Deutsche Gussproduktion 2019 und Ausblick 2020, v: GIESSEREI, 04/2020.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. junija 2021 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji na podlagi vloge Belgije EGF/2020/005 BE/Swissport (COM(2021)0212 – C9-0159/2021 – 2021/0109(BUD))

P9_TA(2021)0266 A9-0188/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2021)0212 – C9-0159/2021),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006(1) (v nadaljnjem besedilu: uredba o ESPG),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027(2) in, zlasti člena 8,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev(3), ter zlasti točke 9,

–  ob upoštevanju mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter Odbora za regionalni razvoj,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A9-0188/2021),

A.  ker je Unija vzpostavila zakonodajne in proračunske instrumente za dodatno podporo delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih ali svetovna finančna in gospodarska kriza, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela; ker se ta pomoč zagotovi v obliki finančne podpore delavcem in podjetjem, za katera so delali;

B.  ker je Belgija po odpustitvi 1468 presežnih delavcev(4) v podjetju Swissport Belgium v referenčnem obdobju za predložitev vloge od 9. junija 2020 do 9. oktobra 2020 predložila vlogo EGF/2020/005 BE/Swissport za finančni prispevek iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG);

C.  ker je Komisija 27. aprila 2021 sprejela predlog sklepa o uporabi sredstev ESPG v korist Belgije, da bi podprla ponovno vključitev 1468 ciljnih prejemnikov na trg dela;

D.  ker se vloga nanaša na 1468 delavcev, ki so postali presežni v podjetju Swissport Belgium;

E.  ker vloga temelji na merilu za pomoč iz člena 4(1)(a) uredbe o ESPG, v skladu s katerim mora biti odpuščenih najmanj 500 delavcev, ki so postali presežni, v referenčnem obdobju štirih mesecev v podjetju v državi članici, vključno z delavci, ki so postali presežni pri njegovih dobaviteljih ali proizvajalcih v poproizvodni fazi, in/ali samozaposlenimi osebami, ki so opustile dejavnost;

F.  ker sta pandemija COVID-19 in svetovna gospodarska kriza, ki ji je sledila, povzročili ogromen pretres v potovalni industriji v Belgiji, zlasti za letalske prevoznike in podjetja, ki poslujejo na bruseljskem letališču, kjer se je v prvem tednu ustavitve javnega življenja (16.–22. marec 2020) število letov v primerjavi z januarjem 2020 zmanjšalo za 58 %, potniški leti na letališču pa so bili v tednih, ki so sledili, skoraj v celoti ukinjeni;

G.  ker se je v letu 2020 mednarodni potniški promet v primerjavi z letom 2019 zmanjšal za 60 % (s 4,5 milijarde na 1,8 milijarde potnikov) in je 50 % vseh letal na svetu bilo prizemljenih; ker je bilo podjetje Swissport Belgium, eden od dveh izvajalcev storitev zemeljske oskrbe na bruseljskem letališču, odgovorno za 60 % storitev zemeljske oskrbe in čiščenja na omenjenem letališču;

H.  ker je bil 9. junija 2020, po tem, ko se storitve zemeljske oskrbe na bruseljskem letališču več tednov skoraj niso izvajale, razglašen stečaj podjetja Swissport Belgium zaradi pomanjkanja likvidnosti, kar je privedlo do zadevnih odpustov;

I.  ker je podjetje Swissport Belgium pred izbruhom pandemije uspešno izvajalo sanacijski načrt in predvidelo, da bo izgube v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 zmanjšalo za 37 %, 9. junija 2020 pa je sodišče v Bruslju razglasilo njegov stečaj;

J.  ker zaradi velike negotovosti glede tega, ali bo sektor letalskega potniškega prometa kratkoročno okreval, nobeno podjetje ni pokazalo zanimanja za prevzem dejavnosti zemeljske oskrbe podjetja Swissport Belgium;

K.  ker obstaja realno tveganje, da bi lahko v letu 2021 med izvajalci storitev zemeljske oskrbe prišlo do še več stečajev;

L.  ker je to ena prvih uporab sredstev ESPG zaradi krize zaradi COVID-19, po tem, ko je Evropski parlament sprejel svojo resolucijo z dne 18. junija 2020 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (EGF/2020/000 TA 2020 – tehnična pomoč na pobudo Komisije)(5), v kateri je navedeno, da bi se lahko ESPG uporabil za podporo trajno odpuščenim delavcem in samozaposlenim v okviru svetovne krize, ki jo je povzročil COVID-19, brez spremembe Uredbe (EU) št. 1309/2013;

M.  ker je Komisija izjavila, da je zdravstvena kriza povzročila gospodarsko krizo, določila načrt za okrevanje gospodarstva in poudarila vlogo ESPG kot orodja za ukrepanje v izrednih razmerah(6);

1.  se strinja s Komisijo, da so pogoji iz člena 4(1), točka (a), uredbe o ESPG izpolnjeni in da je Belgija na podlagi navedene uredbe upravičena do finančnega prispevka v znesku 3 719 224 EUR, kar je 60 % skupnih stroškov v znesku 6 198 708 EUR, od česar stroški posameznikom prilagojenih storitev znašajo 5 977 108 EUR, stroški dejavnosti priprave, upravljanja, informiranja in obveščanja javnosti ter nadzora in poročanja pa 221 600 EUR;

2.  ugotavlja, da so belgijski organi vlogo predložili 22. decembra 2020, Komisija pa je na osnovi dodatnih informacij, ki jih je posredovala Belgija, oceno te vloge dokončala 27. aprila 2021 in jo še istega dne posredovala Parlamentu;

3.  ugotavlja, da so bile izpolnjene vse postopkovne zahteve;

4.  ugotavlja, da se vloga nanaša na skupaj 1468 delavcev, ki so postali presežni v podjetju Swissport Belgium, od tega je 1086 moških, 382 pa žensk; pozdravlja, da naj bi bili v ukrepe vključeni vsi presežni delavci;

5.  opozarja, da je nenadno zaprtje nekaterih ključnih sektorjev v Belgiji (gostinstvo, turizem, kultura itd.) povzročilo, da se je brezposelnost v tretjem četrtletju leta 2020(7) povečala na 15 %, in da je velik delež nekdanje delovne sile podjetja Swissport Belgium pripadnikov prikrajšanih skupin, saj gre večinoma za nizko- in polkvalificirane delavce, pri čemer je približno tretjina (32,5 %) starejših od 50 let;

6.  poudarja, da je treba v ukrepe in pomoč z uporabo ESPG vključiti vse zaposlene, brez diskriminacije in ne glede na njihovo državljanstvo;

7.  ugotavlja, da je začela Belgija posameznikom prilagojene storitve za ciljne prejemnike izvajati 9. junija 2020, zato bo obdobje upravičenosti do finančnega prispevka iz ESPG trajalo od 9. junija 2020 do 22. decembra 2022;

8.  opozarja, da posameznikom prilagojene storitve, ki bodo zagotovljene delavcem in samozaposlenim osebam, vključujejo naslednje ukrepe: obveščanje, pomoč pri iskanju zaposlitve in poklicno usmerjanje, usposabljanje, podpora pri ustanavljanju podjetja, prispevek za ustanovitev podjetja ter spodbude in pomoči; pozdravlja, da bodo delavci manj zastopanega spola, ki se odločijo za poklicno usposabljanje za poklice, v katerih sta spola izrazito neuravnoteženo zastopana(8), prejeli dodaten bonus v višini 700 EUR; ponovno poudarja, da je vključevanje vidika enakosti spolov pomemben element proračuna Unije, in meni, da bi ga bilo treba spodbujati v vseh fazah črpanja finančnega prispevka iz ESPG;

9.  ugotavlja, da so upravni izdatki Belgije za izvajanje ESPG začeli nastajati 10. junija 2020 in da so torej izdatki za pripravo, upravljanje, informiranje in obveščanje javnosti ter nadzor in poročanje med 10. junijem 2020 in 22. junijem 2023 upravičeni do finančnega prispevka iz ESPG;

10.  pozdravlja, da je Belgija v posvetovanju s predstavniki delavcev in socialnimi partnerji ter zaposlitvenim centrom, specializiranim za letalski sektor, pripravila usklajeni sveženj posameznikom prilagojenih storitev;

11.  poudarja, da so belgijski organi potrdili, da se za upravičene ukrepe ne črpa pomoč iz drugih skladov ali finančnih instrumentov Unije in da bosta pri dostopu do predlaganih ukrepov in njihovem izvajanju spoštovani načeli enake obravnave in nediskriminacije;

12.  opozarja, da bi bilo treba finančno podporo iz ESPG zagotoviti čim hitreje in učinkoviteje; poudarja, da mora Komisija čim bolj skrajšati čas, potreben za oceno vlog;

13.  ponavlja, da pomoč iz ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so v skladu z nacionalnim pravom ali kolektivnimi pogodbami odgovorna podjetja;

14.  je seznanjen z nedavnim povečanjem števila vlog za finančno pomoč iz ESPG; izraža zaskrbljenost, ker je učinek svetovne gospodarske krize, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, na zaposlovanje še vedno občuten, pa tudi glede tega, ali bodo sredstva ESPG zadostovala za obravnavanje vseh prihodnjih potreb;

15.  odločno podpira, da bo ESPG v obdobju 2021–2027 še naprej izkazoval solidarnost in hkrati preusmerjal pozornost z razlogov za prestrukturiranje na njegove posledice; pozdravlja, da bo po novih pravilih tudi razogljičenje razlog za upravičenost prošenj do podpore;

16.  odobri sklep, priložen tej resoluciji;

17.  naroči svojemu predsedniku, da podpiše ta sklep skupaj s predsedujočim Svetu ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

18.  naroči svojemu predsedniku, naj resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji na podlagi vloge Belgije – EGF/2020/005 BE/Swissport)

(Besedilo te priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu (EU) 2021/1020.)

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 855. (2) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 11. (3) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 28. (4) V smislu člena 3 uredbe o ESPG. (5) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0141. (6) COM(2020)0442. (7) https://statbel.fgov.be/fr/themes/emploi-formation/marche-du-travail/emploi-et-chomage (8) Poklici, pri katerih je vsaj 75 % delavcev oziroma delavk istega spola.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. junija 2021 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji na podlagi vloge Nizozemske – EGF/2020/004 NL/KLM (COM(2021)0226 – C9-0161/2021 – 2021/0115(BUD))

P9_TA(2021)0267 A9-0187/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2021)0226 – C9-0161/2021),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006(1) (v nadaljnjem besedilu: uredba o ESPG),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–-2027(2) in zlasti člena 8,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za njihovo uvedbo(3), ter zlasti točke 9,

–  ob upoštevanju pisem Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter Odbora za regionalni razvoj,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A9-0187/2021),

A.  ker je Unija vzpostavila zakonodajne in proračunske instrumente za dodatno podporo delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih ali svetovna finančna in gospodarska kriza, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela; ker se ta pomoč zagotovi kot finančna podpora delavcem in podjetjem, za katera so delali;

B.  ker je Nizozemska predložila vlogo EGF/2020/004 NL/KLM za finančni prispevek iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) po odpustitvi 1851 presežnih delavcev(4) v družbi KLM Royal Dutch Airlines v nizozemski regiji Noord-Holland (NL32) na ravni NUTS 2 v referenčnem obdobju za predložitev vloge od 15. avgusta 2020 do 15. decembra 2020;

C.  ker se vloga nanaša na 1851 presežnih delavcev v družbi KLM Royal Dutch Airlines, od katerih jih je bilo 650 odpuščenih v referenčnem obdobju, 1201 pa pred ali po njem, ter obstaja jasna vzročna povezava z dogodkom, ki je povzročil odpuščanje presežnih delavcev v referenčnem obdobju;

D.  ker vloga temelji na merilu za pomoč iz člena 4(1), točka (a), uredbe o ESPG, ki zahteva, da je v referenčnem obdobju štirih mesecev odpuščenih najmanj 500 presežnih delavcev podjetja v državi članici;

E.  ker je Komisija priznala, da je zdravstvena kriza zaradi COVID-19 sprožila gospodarsko krizo, in si je prizadevala za sprejetje načrta za okrevanje Next Generation EU, v katerem ima ESPG ključno vlogo pri pomoči presežnim delavcem;

F.  ker je bila pandemija COVID-19 zaradi omejitev potovanja hud pretres za letalsko industrijo, saj se je mednarodni letalski promet med aprilom 2019 in aprilom 2020 zmanjšal za 98,9 %, kar 64 % letal po vsem svetu pa je bilo prizemljenih;

G.  ker se je mednarodno povpraševanje potnikov v letu 2020 zmanjšalo za 75,6 % v primerjavi z letom 2019; ker Mednarodno združenje letalskih prevoznikov v svetovni napovedi o potnikih navaja, da bodo potrebna 3 do 4 leta, da bo panoga letalstva okrevala na raven pred krizo;

H.  ker je to eden od prvih primerov uporabe sredstev ESPG zaradi krize zaradi COVID-19, po tem ko je Evropski parlament sprejel svojo resolucijo z dne 18. junija 2020 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (EGF/2020/000 TA 2020 – tehnična pomoč na pobudo Komisije)(5), v kateri je navedeno, da bi se lahko ESPG uporabil za podporo trajno odpuščenim delavcem in samozaposlenim v okviru svetovne krize zaradi pandemije COVID-19 brez spremembe Uredbe (EU) št. 1309/2013;

I.  ker se je pred začetkom pandemije finančna uspešnost družbe KLM med letoma 2015 in 2019 postopoma izboljševala, saj se je njen neto dobiček s 54 milijonov EUR v finančnem letu 2015 povečal na 449 milijonov EUR v finančnem letu 2019;

J.  ker se je število potnikov družbe KLM v letu 2020 glede na leto 2019 zmanjšalo za 68 %, prihodki pa za 53,8 %, zaradi česar je družba v letu 2020 ustvarila izgubo iz poslovanja v višini 1154 milijonov EUR, v primerjavi z dobičkom v višini 714 milijonov EUR v letu 2019(6), njeno vodstvo pa je napovedalo načrt prestrukturiranja, po katerem naj bi se delovna sila zmanjšala za približno 5000 ekvivalentov polnega delovnega časa(7);

K.  ker je Komisija izjavila, da je zdravstvena kriza povzročila gospodarsko krizo, pripravila načrt za okrevanje gospodarstva in poudarila vlogo ESPG kot orodja za ukrepanje v izrednih razmerah(8);

1.  se strinja s Komisijo, da so pogoji iz člena 4(1), točka (a), uredbe o ESPG izpolnjeni in da je Nizozemska na podlagi te uredbe upravičena do finančnega prispevka v znesku 5 019 218 EUR, kar je 60 % skupnih stroškov v znesku 8 365 364 EUR, od česar stroški prilagojenih storitev znašajo 8 030 750 EUR, stroški priprav, upravljanja, informiranja in obveščanja javnosti ter nadzora in poročanja pa 334 614 EUR;

2.  ugotavlja, da so nizozemski organi vlogo predložili 22. decembra 2020, Komisija pa je na osnovi dodatnih informacij, ki jih je posredovala Nizozemska, oceno te vloge dokončala 6. maja 2021 in jo še istega dne posredovala Parlamentu;

3.  obžaluje, da postopek ocenjevanja v tako težkih okoliščinah traja toliko časa, ter poziva Komisijo, naj ga pospeši in zagotovi, da bodo lahko odpuščeni delavci pravočasno prejeli podporo Unije;

4.  ugotavlja, da se vloga nanaša na skupaj 1851 delavcev, ki so bili odpuščeni v družbi KLM Royal Dutch Airlines; je seznanjen, da Nizozemska pričakuje, da bo v ukrepih izmed vseh upravičencev (ciljni upravičenci) sodelovala samo 1201 oseba;

5.  ugotavlja, da se je Nizozemska odločila, da odpuščenim delavcem ne bo nudila dohodkovne podpore prek ESPG; je seznanjen, da je nizozemska vlada za vsa podjetja, ki so zaradi krize zaradi COVID-19 utrpela več kot 20-odstotni padec prihodka, uvedla splošno subvencijo za plače in da je skupina KLM zaprosila za subvencijo iz programa NOW (program NOW – Noodmaatregel Overbrugging voor Werkgelegenheid); je seznanjen, da je skupina KLM za subvencijo iz programa NOW zaprosila za celotno obdobje, zajeto v programu, in je že prejela predplačila v višini 683 milijonov EUR ter naj bi prejela še 488 milijonov EUR;

6.  ugotavlja, da mora država članica odločiti, koliko upravičenih delavcev naj bi prejelo podporo; poziva Nizozemsko, naj brez kakršne koli diskriminacije zagotovi vključitev najbolj ranljivih posameznikov, ki se bodo verjetno soočali z največjimi težavami na trgu dela; poudarja, da bi bilo koristno, če bi vsem odpuščenim delavcem, za katere je to najboljša možnost, omogočili, da se vključijo v podporne ukrepe, vključene v ta projekt ESPG;

7.  poudarja, da bodo socialne posledice odpuščanj velike, saj je KLM drugi največji zasebni nizozemski delodajalec in je imel v letu 2019 več kot 33 000 zaposlenih(9); opozarja, da je do odpuščanja presežnih delavcev prišlo prav v času, ko se je stopnja brezposelnosti v pokrajini Noord-Holland v četrtem četrtletju leta 2020 povečala za 1,5 odstotne točke glede na isto četrtletje leta 2019 in je znašala 4,8 %;

8.  ugotavlja, da je začela Nizozemska prilagojene storitve za ciljne upravičence izvajati 1. februarja 2021, zato bo obdobje upravičenosti do finančnega prispevka iz ESPG trajalo od 1. februarja 2021 do 1. februarja 2023;

9.  opozarja, da prilagojene storitve, ki bodo zagotovljene delavcem, vključujejo naslednje ukrepe: poklicno usmerjanje, podpora pri iskanju dela v namenskih sektorjih, usposabljanje, mentorstvo in/ali izobraževanje in finančno svetovanje; pozdravlja dejstvo, da so se organi usmerili v preusposabljanje, da bi delavcem olajšali prehod v sektorje, kjer primanjkuje delovne sile, kot so izobraževanje, zdravstvena nega, logistika, tehnologije in informacijsko upravljanje;

10.  ugotavlja, da so upravni odhodki Nizozemske za izvajanje ESPG začeli teči 1. februarja 2021 in da so torej odhodki za priprave, upravljanje, informiranje in obveščanje javnosti ter nadzor in poročanje med 1. februarjem 2021 in 1. avgustom 2023 upravičeni do finančnega prispevka iz ESPG;

11.  pozdravlja dejstvo, da je Nizozemska usklajeni sveženj prilagojenih storitev pripravila v posvetovanju z deležniki in socialnimi partnerji, med drugim osmimi sindikati, in v tesnem sodelovanju z ustreznimi sveti delavcev, ustanovljena pa je bila tudi podporna skupina za usklajevanje teh storitev;

12.  poudarja, da nizozemske oblasti potrjujejo, da se za upravičene ukrepe ne črpa pomoč iz drugih skladov ali finančnih instrumentov Unije(10);

13.  poziva k nadaljnjemu zmanjševanju upravnega bremena v celotnem procesu;

14.  poziva k dodatnim prizadevanjem za obveščanje o ukrepih, ki se podpirajo iz proračuna Unije prek ESPG; poudarja, kako pomembno je razširjati informacije o dodani vrednosti Unije in podpori ranljivim sektorjem in delavcem, zlasti pri spopadanju s posledicami pandemije COVID-19;

15.  ponavlja, da pomoč iz ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalnega prava ali kolektivnih pogodb;

16.  je seznanjen z navedbo Komisije, da so bile izpolnjene vse postopkovne zahteve;

17.  odločno podpira, da bo ESPG v obdobju 2021–2027 še naprej izkazoval solidarnost in hkrati preusmerjal pozornost z razlogov za prestrukturiranje na njegove posledice; pozdravlja, da bo po novih pravilih tudi razogljičenje razlog za upravičenost prošenj za podporo;

18.  odobri sklep, priložen tej resoluciji;

19.  naroči svojemu predsedniku, da podpiše ta sklep skupaj s predsedujočim Svetu ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

20.  naroči svojemu predsedniku, naj resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji na podlagi vloge Nizozemske – EGF/2020/004 NL/KLM

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu (EU) 2021/1022.)

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 855. (2) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 11. (3) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 28. (4) V smislu člena 3 uredbe o ESPG. (5) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0141. (6) https://www.airfranceklm.com/sites/default/files/q4_2020_press_release_en_final.pdf (7) Novinarsko središče KLM: https://news.klm.com/klm-adapts-organisation-further-due-to-covid-19-crisis/ (8) COM(2020)0442. (9) Letno poročilo KLM za leto 2019: https://www.klm.com/travel/nl_nl/images/KLM-Jaarverslag-2019_tcm541-1063986.pdf (10) Evropska komisija je 13. julija 2020 na podlagi pravil EU o državni pomoči odobrila 3,4 milijarde EUR vreden nizozemski ukrep državne pomoči, ki ga sestavljata državno jamstvo za posojila in podrejeno državno posojilo KLM za zagotovitev nujne likvidnosti podjetju po izbruhu koronavirusa. https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_20_1333

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. junija 2021 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji na podlagi vloge Finske – EGF/2020/007 FI/Finnair (COM(2021)0227 – C9-0162/2021 – 2021/0116(BUD))

P9_TA(2021)0268 A9-0186/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2021)0227 – C9-0162/2021),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006(1) (v nadaljevanju: uredba o ESPG),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027(2) in zlasti člena 8,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za njihovo uvedbo(3) (v nadaljnjem besedilu: medinstitucionalni sporazum z dne 16. decembra 2020), in zlasti točke 9,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A9-0186/2021),

A.  ker je Unija vzpostavila zakonodajne in proračunske instrumente za dodatno podporo delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih ali svetovne finančne in gospodarske krize, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela; ker se ta pomoč zagotovi kot finančna podpora delavcem in podjetjem, za katera so delali;

B.  ker je Finska predložila vlogo EGF/2020/007 FI/Finnair za finančni prispevek iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) po odpustitvi 508 presežnih delavcev(4) v družbi Finnair Oyj in njenem podizvajalcu(5) v finski regiji Helsinki-Uusimaa (FI1B) na ravni NUTS 2 v referenčnem obdobju za predložitev vloge od 25. avgusta 2020 do 25. decembra 2020;

C.  ker je Komisija 6. maja 2021 sprejela predlog sklepa o uporabi sredstev ESPG, da bi podprla ponovno vključitev 500 ciljnih upravičencev, ki so postali presežni v gospodarskem sektorju iz oddelka 51 NACE po reviziji 2 (zračni promet), na trg dela;

D.  ker se vloga nanaša na 504 delavce, ki so postali presežni v podjetju Finnair Oyj, in štiri delavce enega podizvajalca;

E.  ker vloga temelji na merilu za pomoč iz člena 4(1) uredbe o ESPG, ki zahteva, da je v referenčnem obdobju štirih mesecev odpuščenih najmanj 500 presežnih delavcev podjetja v državi članici;

F.  ker je Komisija priznala, da je zdravstvena kriza zaradi COVID-19 sprožila gospodarsko krizo in privedla do načrta za okrevanje Next Generation EU, v katerem ima ESPG ključno vlogo pri pomoči presežnim delavcem;

G.  ker je bila pandemija COVID-19 zaradi omejitev potovanja hud pretres za letalsko industrijo, saj se je mednarodni letalski promet med aprilom 2019 in aprilom 2020(6) zmanjšal za 98,9 %, dohodki od opravljenih potniških kilometrov pa so se junija 2020 v celotni panogi skrčili za 86,5 % v primerjavi z junijem 2019(7);

H.  ker se je mednarodno povpraševanje potnikov v letu 2020 zmanjšalo za 75,6 % v primerjavi z letom 2019; ker Mednarodno združenje letalskih prevoznikov v svetovni napovedi o potnikih navaja, da bodo potrebna 3 do 4 leta, da bo panoga letalstva okrevala na raven pred krizo;

I.  ker je to prva uporaba sredstev ESPG zaradi krize zaradi COVID-19 , potem ko je bila v resolucijo Evropskega parlamenta z dne 18. junija 2020 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (EGF/2020/000 TA 2020 – tehnična pomoč na pobudo Komisije)(8) vključena navedba, da bi se lahko sredstva iz ESPG uporabila za podporo trajno odpuščenim delavcem in samozaposlenim v svetovni krizi zaradi pandemije COVID-19 brez spremembe Uredbe (EU) št. 1309/2013;

J.  ker je družba Finnair pred izbruhom pandemije dosegala dobre poslovne rezultate, saj se je v letu 2019 število prepeljanih potnikov povečalo za 10,3 %, prihodki pa za 9,2 %, in sicer so dosegli 3 097 milijonov EUR v primerjavi z 2 836 milijoni EUR v letu 2018;

K.  ker so omejitve, ki so veljale na Finskem in tudi v drugih ciljnih državah, močno vplivale na poslovanje družbe Finnair, zlasti kar zadeva mednarodne in medcelinske lete; ker je zračni promet pomemben način prevoza, ki oddaljena območja, kot je Finska, povezuje s svetom;

L.  ker je helsinško letališče pomembno potovalno vozlišče, Finnair pa pomemben letalski prevoznik med Evropo in Azijo, in ker se je število potnikov na Kitajsko v januarju 2020 povečalo za 58 % glede na januar 2019; ker je februarja 2020 število potnikov zaradi epidemije močno upadlo za 73 %;

M.  ker se je v letu 2020 glede na leto prej število potnikov, ki jih je prepeljala družba Finnair, zmanjšalo za 76,2 %, prihodki pa za 73,2 %, zaradi česar je družba v letu 2020 ustvarila izgubo iz poslovanja v znesku 464,5 milijona EUR (9); ker je morala družba Finnair zaradi krize zmanjšati stroške, ustvarila pa je tudi prihranke pri nepremičninah, zakupih zrakoplovov, informacijski tehnologiji (z digitalizacijo in avtomatizacijo procesov s strankami), stroških prodaje in distribucije ter upravnih stroških in strukturah nagrajevanja; ker se je zato število delovnih mest zmanjšalo za 700(10), večina delavcev pa je bila med letom nekaj časa na čakanju, kar se je nadaljevalo tudi v letu 2021;

N.  ker je dolgoročni cilj družbe Finnair doseči ogljično nevtralnost do leta 2045 s 50-odstotnim zmanjšanjem neto emisij do leta 2025 glede na leto 2019(11) in ker je družba sporočila, da se je za trajnostnost prizadevala tudi med pandemijo z naložbami v trajnostna biogoriva;

O.  ker je prispevek letalske industrije k finskemu gospodarstvu pomemben, saj predstavlja 3,2 % celotnega BDP(12), in ker je imelo odpuščanje presežnih delavcev v največjem letalskem prevozniku v državi hude posledice za regijo Helsinki-Uusimaa in gospodarstvo celotne države;

P.  ker je finski letalski sektor leta 2020 zaposloval 42 000 oseb (23 000 neposrednih in 19 000 posrednih delovnih mest), zaradi česar bo odpuščanje presežnih delavcev resno vplivalo na gospodarstvo države; ker se je število brezposelnih iskalcev zaposlitve v regiji Helsinki-Uusimaa, kjer je prišlo do odpuščanja, povečalo za 0,8 odstotne točke, in sicer s 6,4 % leta 2019 na 7,2 % leta 2020;

Q.  ker bo zaradi naraščajoče brezposelnosti, ki je posledica krize, ponovno zaposlovanje nekdanjih delavcev Finnaira težavno;

R.  ker je Komisija izjavila, da je zdravstvena kriza povzročila gospodarsko krizo, pripravila načrt za okrevanje gospodarstva in poudarila vlogo ESPG kot orodja za ukrepanje v izrednih razmerah(13);

1.  se strinja s Komisijo, da so pogoji iz člena 4(2) uredbe o ESPG izpolnjeni in da je Finska na podlagi te uredbe upravičena do finančnega prispevka v znesku 1 752 360 EUR, kar je 60 % skupnih stroškov v znesku 2 920 600 EUR, od česar stroški prilagojenih storitev znašajo 2 730 600 EUR, stroški priprav, upravljanja, obveščanja in publicitete, nadzora in poročanja pa 190 000 EUR;

2.  ugotavlja, da so finski organi vlogo predložili 30. decembra 2020, Komisija pa je njeno oceno dokončala 6. maja 2021 in jo še istega dne posredovala Parlamentu; obžaluje, da je v sedanjih okoliščinah za oceno potrebovala tako veliko časa;

3.  ugotavlja, da so bile izpolnjene vse postopkovne zahteve;

4.  ugotavlja, da se vloga nanaša na skupaj 508 delavcev, ki so bili odpuščeni v družbi Finnair Oyj in enem podizvajalcu; je seznanjen, da naj bi po pričakovanjih Finske v ukrepih sodelovalo 500 ciljnih upravičencev;

5.  spominja, da naj bi bile socialne posledice odpuščanja presežnih delavcev v regiji Helsinki-Uusimaa, kjer ima Finnair svoje operativno središče, po pričakovanjih precejšnje, saj se je tam število iskalcev zaposlitve med februarjem in aprilom 2020 povečalo za 22,5 % oziroma med letoma 2019 in 2020 za 0,8 odstotne točke(14), zaradi česar so se obeti za ponovno zaposlitev odpuščenih delavcev zelo poslabšali; zato meni, da bi odpuščenim delavcem koristila prilagojeno usmerjanje in podpora pri iskanju zaposlitve ter prilagojeno izpopolnjevanje in preusposabljanje, da bi izboljšali svoje možnosti za ponovno zaposlitev;

6.  poudarja, da je treba v ukrepe in pomoč v tem projektu ESPG vključiti vse zaposlene, brez diskriminacije in ne glede na njihovo državljanstvo;

7.  poudarja, da je več kot 44 % upravičencev žensk, najbolj prizadeta starostna skupina pa so osebe, stare med 30 in 54 let; ugotavlja, da so druga največja starostna skupina osebe, stare od 55 do 64 let (28,20 %), ki bi se lahko pri ponovnem vstopanju na trg dela soočale z dodatnimi izzivi;

8.  ugotavlja, da je začela Finska prilagojene storitve za ciljne upravičence izvajati 21. oktobra 2020, zato bo obdobje upravičenosti do finančnega prispevka iz ESPG trajalo od 21. oktobra 2020 do 30. decembra 2022;

9.  spominja, da prilagojene storitve, ki bodo zagotovljene delavcem in samozaposlenim osebam, vključujejo naslednje ukrepe: mentorstvo in drugi pripravljalni ukrepi, zaposlitvene in poslovne storitve, usposabljanje, subvencioniranje plač, nepovratna sredstva za zagon podjetja ter nadomestila za potne stroške, nastanitve in selitve; pozdravlja, da bodo imeli upravičenci na voljo usposabljanje za poklicne kvalifikacije, med drugim tečaje o umetni inteligenci, digitalni varnosti in robotiki; pozdravlja tudi subvencije za plače, ki jih izplačuje Finska, da bi zmanjšala stroške plač upravičencev, in nepovratna sredstva za ustanavljanje novih podjetij, poudarja pa, da morajo biti ti ukrepi pogojeni s tem, da upravičenci dejavno iščejo zaposlitev oziroma se usposabljajo;

10.  ugotavlja, da so upravni odhodki Finske za izvajanje ESPG začeli teči 21. oktobra 2020 in da so torej odhodki za priprave, upravljanje, obveščanje in publiciteto, nadzor in poročanje med 21. oktobrom 2020 in 30. junijem 2023 upravičeni do finančnega prispevka iz ESPG;

11.  pozdravlja dejstvo, da je Finska usklajeni sveženj prilagojenih storitev pripravila v posvetovanju z delovno skupino; poudarja, da so pripravljalne dejavnosti vključevale sestanke s predstavniki središč za gospodarski razvoj, promet in okolje, urada za gospodarski razvoj regije Uusimaa, družbe Finnair in sindikatov, in sicer Ilmailualan Unioni (IAU), Finnairin insinöörit ja ylemmät toimihenkilöt (FINTO), Auto ja Kuljetusalan Työntekijäliitto ry (AKT) in Trade Union Pro;

12.  poudarja, da finske oblasti potrjujejo, da se za upravičene ukrepe ne črpa pomoč iz drugih skladov ali finančnih instrumentov Unije;

13.  ponavlja, da pomoč iz ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalnega prava ali kolektivnih pogodb;

14.  odločno podpira dejstvo, da bo ESPG v obdobju 2021–2027 še naprej izkazoval solidarnost in hkrati preusmerjal pozornost z razlogov za prestrukturiranje na njegove posledice; pozdravlja, da bo po novih pravilih tudi razogljičenje razlog za upravičenost prošenj do podpore;

15.  odobri sklep, priložen tej resoluciji;

16.  naroči svojemu predsedniku, da podpiše ta sklep skupaj s predsedujočim Svetu ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

17.  naroči svojemu predsedniku, naj resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji na podlagi vloge Finske – EGF/2020/007 FI/Finnair

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu (EU) 2021/1023.)

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 855. (2) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 11. (3) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 28. (4) V smislu člena 3 uredbe o ESPG. (5) Hub Logistics Finland Oy v regiji Helsinki-Uusimaa. (6) Poročilo organizacije Air Transport Action Group (ATAG): Aviation benefits beyond borders (Koristi letalstva, ki presegajo meje), 2020: https://aviationbenefits.org/media/167186/abbb2020_full.pdf (7) IATA: analiza trga letalskih potnikov za junij 2020: https://www.iata.org/en/iata-repository/publications/economic-reports/air-passenger-monthly-analysis---june-20202/ (8) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0141. (9) https://company.finnair.com/en/media/all-releases/news?id=3801600 (10) Novice | Finnair (11) Novice | Finnair (12) ATAG, Koristi letalstva, ki presegajo meje: https://aviationbenefits.org/downloads/aviation-benefits-beyond-borders-2020/. (13) COM(2020)0442. (14) Finska statistična podatkovna zbirka https://pxnet2.stat.fi/PXWeb/pxweb/en/StatFin/

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. junija 2021 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) 2019/816 in (EU) 2019/818 o določitvi pogojev za dostop do drugih informacijskih sistemov EU za namene Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (COM(2019)0003 – C8-0025/2019 – 2019/0001B(COD))

P9_TA(2021)0269 A9-0083/2021

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2019)0003),

–  ob upoštevanju sklepa konference predsednikov z dne 11. februarja 2021 o pooblastilu Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, da prej navedeni predlog Komisije razdeli in na podlagi tega pripravi dve ločeni zakonodajni poročili,

–  ob upoštevanju člena 294(2) in točka (d) člena 82(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0025/2019),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor na podlagi člena 74(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 31. marca 2021, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A9‑0083/2021),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 8. junija 2021 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2021/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) 2019/816 in (EU) 2019/818 glede določitve pogojev za dostop do drugih informacijskih sistemov EU za namene Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2021/1151.)

Sklep Evropskega parlamenta, da ne nasprotuje delegirani uredbi Komisije z dne 6. maja 2021 o podaljšanju prehodnega obdobja iz prvega pododstavka člena 89(1) Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (C(2021)3114 – 2021/2680(DEA))

P9_TA(2021)0270 B9-0315/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije (C(2021)3114),

–  ob upoštevanju pisma Komisije z dne 12. maja 2021, v katerem prosi Parlament, naj izjavi, da delegirani uredbi ne bo nasprotoval,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za ekonomske in monetarne zadeve predsedniku konference predsednikov odborov z dne 3. junija 2021,

–  ob upoštevanju člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov(1) ter zlasti členov 85(2) in 82(6) Uredbe,

–  ob upoštevanju člena 111(6) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za sklep Odbora za ekonomske in monetarne zadeve,

–  ob upoštevanju, da v roku iz tretje in četrte alinee člena 111(6) Poslovnika, ki se je iztekel 8. junija 2021, ni bilo izraženo nobeno nasprotovanje,

A.  ker člen 89(1) Uredbe (EU) št. 648/2012 določa, da se za pogodbe o izvedenih o finančnih instrumentih OTC, ki objektivno merljivo zmanjšujejo investicijska tveganja, ki so neposredno povezana s finančno solventnostjo pokojninskih shem, in za subjekte, ustanovljene za zagotavljanje nadomestil članom teh pokojninskih shem v primeru neizpolnjevanja obveznosti, za prehodno obdobje do 18. junija 2021 ne uporablja obveznost kliringa iz člena 4 navedene uredbe; ker je bilo to prehodno obdobje uvedeno, da bi se izognili negativnemu učinku centralnega kliringa pogodb o izvedenih finančnih instrumentih na pokojnine bodočih upokojencev in da bi se pridobil čas za razvoj izvedljivih tehničnih rešitev za prenos zavarovanja z denarnimi in nedenarnimi sredstvi kot gibljivega kritja v okviru pokojninskih shem;

B.  ker je Komisija v skladu s tretjim pododstavkom člena 85(2) Uredbe (EU) št. 648/2012 pooblaščena, da navedeno prehodno obdobje dvakrat podaljša, vsakič za eno leto, če ugotovi, da izvedljive tehnične rešitve še niso bile razvite in da negativni učinek centralnega kliringa pogodb o izvedenih finančnih instrumentih na pokojnine bodočih upokojencev ostaja nespremenjen;

C.  ker je Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) v svojem poročilu iz decembra 2020 Komisiji priporočil, naj izvzetje podaljša za eno leto in tako centralnim nasprotnim strankam zagotovi več časa za izboljšanje svojih modelov dostopa, tako da bodo širše dostopni pokojninskim shemam ter da se ne bi zgodilo, da bi bila po tržni dinamiki zaradi covida-19 uvedena obveznost kliringa za pokojninske sheme;

D.  ker Komisija ob upoštevanju poročila ESMA meni, da je prehodno obdobje res treba podaljšati za eno leto, da se omogoči dodelava in izpopolnitev predvidenih rešitev;

E.  ker je Komisija zato sprejela delegirano uredbo, ki prehodno obdobje podaljša do 18. junija 2022;

F.  ker bi morala delegirana uredba začeti veljati čim prej, zato da se pokojninskim shemam Unije zagotovi gotovost, ki jo potrebujejo v zvezi z izvzetjem iz centralnega kliringa;

1.  izjavlja, da ne nasprotuje delegirani uredbi;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 201, 27.7.2012, str. 1.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. junija 2021 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo za opremo za carinske kontrole v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja (07234/1/2021 – C9-0196/2021 – 2018/0258(COD))

P9_TA(2021)0271 A9-0196/2021

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (07234/1/2021 – C9-0196/2021),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2018(1),

–  ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi(2) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0474),

–  ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 74(4) Poslovnika,

–  ob upoštevanju člena 67 Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A9-0196/2021),

1.  odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

2.  ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše akt na podlagi člena 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

4.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj, potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 67. (2) UL C 158, 30.4.2021, str. 133.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. junija 2021 o stališču Sveta v prvi obravnavi za sprejetje uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Evropskega socialnega sklada plus (ESS+) in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1296/2013 (06980/2/2021 – C9-0195/2021 – 2018/0206(COD))	P9_TA(2021)0272 A9-0197/2021
POPRAVKI COR01

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (06980/2/2021 – C9-0195/2021),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 5. decembra 2018(2),

–  ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi(3) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0382),

–  ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije (COM(2020)0447),

–  ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 74(4) Poslovnika,

–  ob upoštevanju člena 67 Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A9-0197/2021),

1.  odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

2.  se seznanja z izjavama Komisije, priloženima tej resoluciji;

3.  ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše akt na podlagi člena 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

5.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj, potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

6.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Izjava Komisije o naložbah ESS+ za boj proti revščini otrok

Leta 2019 sta revščina in socialna izključenost ogrožali 18 milijonov otrok v EU in v nekaterih državah članicah so bile te številke še posebej visoke. Izbruh COVID-19 in njegove socialno-ekonomske posledice so povečale neenakosti in revščino, pri čemer so bili še izraziteje prizadeti otroci. Revščina otrok je stalno prisotna v vseh državah članicah in je še vedno večja kot pri delovno sposobnih odraslih.

Komisija zato pozdravlja uravnotežen dogovor, da bo ESS+ odločilno orodje za reševanje problematike revščine otrok. Dogovor priznava nujnost vlaganja v otroke v vseh državah članicah.

Komisija je 24. marca 2021 sprejela predlog priporočila Sveta o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke, da bi se strukturno spoprijeli s tem izzivom. Komisija bo pri načrtovanju programov ESS+ storila vse, kar je v njeni moči, da bi države članice namenile ustrezna sredstva ESS+ in s tem prispevale k izvajanju evropskega jamstva za otroke. Poleg tega bo spodbudila države članice, da uporabijo tudi druge instrumente financiranja EU in nacionalne vire, ki so na voljo, da bi se podprle ustrezne naložbe na tem področju.

Izjava Komisije o naložbah ESS+ v zaposlovanje mladih

Komisija poudarja, da je socialno-ekonomska kriza po izbruhu COVID-19 nesorazmerno prizadela mlade. Od decembra 2019 do decembra 2020 se je brezposelnost mladih v EU povečala za 3 odstotne točke, s čimer je število brezposelnih mladih preseglo 3,1 milijona. Komisija opozarja tudi, da je bila brezposelnost mladih stalno in znatno višja od brezposelnosti odraslega prebivalstva, pri čemer najnovejši podatki kažejo razliko za več kot 10 odstotnih točk (17,8 % v primerjavi s 6,6 % decembra 2020).

Komisija pozdravlja dogovor, ki sta ga dosegla sozakonodajalca in iz katerega je razvidno, da se s tem izzivom spopadajo vse države članice. ESS+ je najpomembnejši instrument financiranja EU za izvajanje nedavno sprejetega okrepljenega jamstva za mlade, pa tudi drugih ustreznih ukrepov v okviru pobude za podporo zaposlovanju mladih.

Komisija bo pri načrtovanju programov ESS+ storila vse, kar je v njeni moči, da bi države članice namenile ustrezna sredstva ESS+ za izvajanje okrepljenega jamstva za otroke. Poleg tega bo spodbudila države članice, da uporabijo tudi druge instrumente financiranja EU in nacionalne vire, ki so na voljo, da bi se podprle ustrezne naložbe na tem področju.

(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 165. (2) UL C 86, 7.3.2019, str. 84. (3) Sprejeta besedila, 4.4.2019, P8_TA(2019)0350.