Sklep Evropskega parlamenta z dne 10. junija 2021 o osnutku uredbe Evropskega parlamenta o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic (Statut evropskega varuha človekovih pravic), in razveljavitvi Sklepa 94/262/ESPJ, ES, Euratom (2021/2053(INL) – 2019/0900(APP))(1) Osnutek uredbe Evropskega parlamenta o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic (Statut evropskega varuha človekovih pravic), in razveljavitvi Sklepa 94/262/ESPJ, ES, Euratom (2021/2053(INL) – 2019/0900(APP))

P9_TA(2021)0280 A9-0174/2021

EVROPSKI PARLAMENT JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 228(4) Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 106a(1) Pogodbe,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju odobritve Sveta Evropske unije(2),

ob upoštevanju mnenja Evropske komisije(3),

v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Pravila in splošne pogoje, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic, bi bilo treba določiti skladno z določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in zlasti s točko (d) člena 20(2) in členom 228 PDEU, Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za jedrsko energijo in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina).

(2)  Sklep 94/262/ESPJ, ES, Euratom Evropskega parlamenta(4) je bil nazadnje spremenjen leta 2008. Po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe 1. decembra 2009 bi bilo treba Sklep 94/262/ESPJ, ES, Euratom razveljaviti in nadomestiti z uredbo, sprejeto na podlagi člena 228(4) PDEU.

(3)  Člen 41 Listine priznava pravico do dobrega upravljanja kot temeljno pravico državljanov Unije. Člen 43 Listine priznava pravico obrniti se na evropskega varuha človekovih pravic glede nepravilnosti pri dejavnostih institucij, organov, uradov ali agencij Unije. Da bi zagotovili, da sta ti pravici učinkoviti, in da bi povečali sposobnost varuha človekovih pravic za opravljanje temeljitih in nepristranskih preiskav, s čimer bi podprli neodvisnost varuha človekovih pravic, od katere sta odvisni, bi mu bilo treba zagotoviti vsa potrebna orodja za uspešno opravljanje nalog varuha človekovih pravic iz Pogodb in te uredbe.

(4)  Določitev pogojev, pod katerimi se pritožba lahko vloži pri varuhu človekovih pravic, bi morala biti v skladu z načelom popolnega, prostega in enostavnega dostopa, ob ustreznem upoštevanju posebnih omejitev, ki izhajajo iz pravnih in upravnih postopkov.

(5)  Varuh človekovih pravic bi moral ukrepati ob ustreznem upoštevanju pristojnosti institucij, organov, uradov ali agencij Unije, ki so predmet njegovih preiskav.

(6)  Določiti je treba postopke za primere, ko se v preiskavah varuha človekovih pravic odkrijejo nepravilnosti. Varuh človekovih pravic bi moral Evropskemu parlamentu na koncu vsakega letnega zasedanja predložiti celovito poročilo. Varuh človekovih pravic bi moral tudi imeti pravico, da v navedeno letno poročilo vključi oceno skladnosti s priporočili.

(7)  Da bi okrepili vlogo varuha človekovih pravic in spodbujali upravne najboljše prakse v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije, je zaželeno, da se varuhu človekovih pravic brez poseganja v njegovo primarno nalogo, ki je obravnavati pritožbe, omogoči, da na lastno pobudo izvaja preiskave, kadar koli ugotovi razloge, in zlasti za ponavljajoče se, sistemske ali posebno resne nepravilnosti.

(8)  Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta(5), kakor je bila dopolnjena z Uredbo (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta(6), bi se morala uporabljati za zahteve za dostop javnosti do dokumentov varuha človekovih pravic, razen tistih, ki so bili pridobljeni med preiskavo, v tem primeru pa bi morala zahteve obravnavati institucija, organ, urad ali agencija Unije iz katere ti dokumenti izvirajo.

(9)  Varuh človekovih pravic bi moral imeti dostop do vseh sredstev, ki so potrebna za opravljanje njegovih nalog. V ta namen bi morale institucije, organi, uradi in agencije Unije varuhu človekovih pravic predložiti vse informacije, ki jih ta zahteva za namene preiskave. Kadar bi izvajanje nalog varuha človekovih pravic zahtevalo posredovanje tajnih podatkov, s katerimi razpolagajo institucije, organi, uradi in agencije Unije oziroma organi držav članic, varuhu človekovih pravic, bi moral varuh človekovih pravic imeti dostop do takih podatkov, pri čemer bi se moralo zagotoviti, da se upoštevajo pravila o njihovem varstvu.

(10)  Varuh človekovih pravic in njegovo osebje bi morali biti dolžni zaupno obravnavati vsako informacijo, ki so jo pridobili pri opravljanju svojih nalog brez poseganja v obveznost varuha človekovih pravic, da obvesti organe držav članic o dejstvih, ki se lahko nanašajo na kazniva dejanja in ki jih je opazil med preiskavo. Varuh človekovih pravic bi moral imeti tudi možnost, da zadevno institucijo, organ, urad ali agencijo Unije obvesti o dejstvih, zaradi katerih je ravnanje katerega od njihovih uslužbencev vprašljivo. Obveznost varuha človekovih pravic, da zaupno obravnava vse informacije, pridobljene med opravljanjem svojih nalog, ne bi smela posegati v obveznost varuha človekovih pravic, da v skladu s členom 15(1) PDEU svoje delo opravlja čim bolj javno. Da bi ustrezno izvajal svoje naloge in utemeljil svoje ugotovitve, bi moral varuh človekovih pravic imeti možnost, da v svojih poročilih navede vse informacije, ki so dostopne javnosti.

(11)  Kadar je potrebno za učinkovito opravljanje njegovih nalog, je treba varuhu človekovih pravic zagotoviti možnost sodelovanja in izmenjave informacij z organi držav članic v skladu z veljavnim nacionalnim pravom in pravom Unije ter z drugimi institucijami, organi, uradi ali agencijami Unije v skladu z veljavnim pravom Unije.

(12)  Varuha človekovih pravic bi moral izvoliti Evropski parlament na začetku parlamentarnega obdobja in za celotno trajanje tega obdobja, pri čemer ga izbere med osebami, ki so državljani Unije in imajo vsa potrebna zagotovila glede neodvisnosti in usposobljenosti. Določiti bi bilo treba tudi splošne pogoje, med drugim v zvezi s prenehanjem funkcije varuha človekovih pravic, z zamenjavo varuha človekovih pravic, nezdružljivostmi, plačilom varuha človekovih pravic ter privilegiji in imunitetami varuha človekovih pravic.

(13)  Navesti je treba, da je sedež varuha človekovih pravic sedež Evropskega parlamenta, kot je določen v točki (a) edinega člena Protokola št. 6 o določitvi sedežev institucij ter nekaterih organov, uradov, agencij in služb Evropske unije, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu: Protokol št. 6).

(14)  Varuh človekovih pravic bi moral uresničiti načelo enakosti spolov pri sestavi svojega sekretariata ob ustreznem upoštevanju člena 1d(2) Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, določenih v Uredbi Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68(7) (v nadaljnjem besedilu: kadrovski predpisi).

(15)  Izvedbene določbe za to uredbo sprejme varuh človekovih pravic po posvetovanju z Evropskim parlamentom, Svetom in Evropsko komisijo. Če varuh človekovih pravic v roku, ki ga je razumno vnaprej določil, ne prejme mnenja teh institucij, lahko sprejme zadevne izvedbene določbe. Za zagotovitev pravne varnosti in najvišjih standardov pri opravljanju nalog varuha človekovih pravic, bi bilo treba v tej uredbi določiti minimalno vsebino izvedbenih določb, ki naj se sprejmejo –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja in načela

1.  Ta uredba določa pravila in splošne pogoje, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic (v nadaljnjem besedilu: Statut evropskega varuha človekovih pravic).

2.  Varuh človekovih pravic je pri opravljanju svojih nalog popolnoma neodvisen in deluje brez predhodnega dovoljenja.

3.  Varuh človekovih pravic pomaga pri odkrivanju nepravilnosti pri dejavnostih institucij, organov, uradov in agencij Unije, razen Sodišča Evropske unije pri opravljanju njegove sodne funkcije, ob ustreznem upoštevanju točke (d) člena 20(2) in člena 228 PDEU ter člena 41 Listine o pravici do dobrega upravljanja.

Dejanja drugih organov ali oseb ne morejo biti predmet pritožbe pri varuhu človekovih pravic.

4.  Kadar je primerno, varuh človekovih pravic v zadevi pripravi priporočila, predloge rešitev in pobude za izboljšave.

5.  Varuh človekovih pravic pri opravljanju svojih nalog ne sme podvomiti v pravilnost odločitev sodišč ali pristojnost sodišča, da o zadevi razsodi.

Člen 2

Pritožbe

1.  Vsak državljan Unije ali vsaka fizična ali pravna oseba s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni izmed držav članic lahko pri varuhu človekovih pravic bodisi neposredno bodisi prek poslanca Evropskega parlamenta vloži pritožbo zaradi nepravilnosti.

2.  V pritožbi se jasno navede predmet pritožbe in identiteta pritožnika. Pritožnik lahko zahteva, da pritožba ali njeni deli ostanejo zaupni.

3.  Pritožba se vloži v roku dveh let od dne, ko se je pritožnik seznanil z dejstvi, na katerih pritožba temelji. Pred vložitvijo pritožbe mora pritožnik uporabiti ustrezna upravna sredstva pri zadevni instituciji, organu, uradu ali agenciji Unije.

4.  Varuh človekovih pravic pritožbo zavrže kot nedopustno, če ni v okviru pristojnosti varuha človekovih pravic ali če postopkovne zahteve iz odstavkov 2 in 3 niso izpolnjene. Kadar pritožba ni v okviru pristojnosti varuha človekovih pravic, lahko pritožniku svetuje, da jo naslovi na drug organ.

5.  Če varuh človekovih pravic ugotovi, da je pritožba očitno neutemeljena, zadevo zaključi in o tej ugotovitvi obvesti pritožnika. V primerih, kadar je pritožnik o pritožbi obvestil zadevno institucijo, organ, urad ali agencijo Unije, varuh človekovih pravic obvesti tudi zadevni organ.

6.  Pritožbe v zvezi z delovnimi razmerji med institucijami, organi, uradi ali agencijami Unije ter njihovim osebjem so dopustne le, če je zadevna oseba izkoristila že vse notranje upravne postopke, zlasti postopke iz člena 90 kadrovskih predpisov, ter če je pristojni organ institucije, organa, urada ali agencije Unije sprejel sklep oziroma je rok za odgovor potekel. Varuh človekovih pravic ima tudi pravico, da preveri ukrepe, ki jih je pristojni organ zadevne institucije, organa, urada ali agencije Unije sprejel za zagotovitev zaščite domnevnih žrtev nadlegovanja ter za ponovno vzpostavitev zdravega in varnega delovnega okolja, ki spoštuje dostojanstvo zadevnih oseb med potekom upravne preiskave, pod pogojem, da so zadevne osebe izčrpale notranje upravne postopke v zvezi s temi ukrepi.

7.  Varuh človekovih pravic obvesti zadevno institucijo, organ, urad ali agencijo Unije o evidentirani pritožbi takoj, ko je pritožba razglašena za dopustno in je bila sprejeta odločitev o začetku preiskave.

8.  Pritožbe, vložene pri varuhu človekovih pravic, ne vplivajo na roke za pritožbe v upravnih ali sodnih postopkih.

9.  Kadar zaradi tekočih ali zaključenih sodnih postopkov v zvezi z dejstvi, ki so mu bila predstavljena, varuh človekovih pravic pritožbo razglasi za nedopustno ali se odloči za prenehanje njene obravnave, se ugotovitve preiskav, ki jih je do tedaj opravil, arhivirajo in zadeva se zaključi.

10.  Varuh človekovih pravic čim prej obvesti pritožnika o ukrepih, ki jih je sprejel na podlagi pritožbe, in, če je mogoče, skupaj z zadevno institucijo, organom, uradom ali agencijo Unije poišče rešitev za odpravo nepravilnosti. Varuh človekovih pravic pritožnika obvesti o predlagani rešitvi in mu sporoči morebitne pripombe zadevne institucije, organa, urada ali agencije Unije. Pritožnik lahko kadar koli predloži pripombe ali dodatne informacije, ki ob vložitvi pritožbe niso bile znane.

Kadar je varuh človekovih pravic našel rešitev, ki sta jo sprejela pritožnik in zadevna institucija, organ, urad ali agencija Unije, lahko zadevo zaključi, ne da bi uporabil postopek iz člena 4.

Člen 3

Preiskave

1.  Varuh človekovih pravic v skladu s svojimi nalogami na lastno pobudo ali po prejemu pritožbe izvede preiskave, ki se mu zdijo utemeljene.

2.  Varuh človekovih pravic o takih preiskavah brez nepotrebnega odlašanja obvesti zadevno institucijo, organ, urad ali agencijo Unije. Brez poseganja v člen 5 lahko zadevna institucija, organ, urad ali agencija Unije na lastno pobudo ali na zahtevo varuha človekovih pravic posreduje morebitne koristne pripombe ali dokaze.

3.  Varuh človekovih pravic lahko opravlja preiskave na lastno pobudo, kadar koli ugotovi razloge, in zlasti za ponavljajoče se, sistemske ali posebno resne nepravilnosti, da bi obravnaval te primere kot vprašanje javnega interesa. V okviru teh preiskav lahko poda tudi predloge in pobude za spodbujanje upravnih najboljših praks v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije.

Člen 4

Interakcija med varuhom človekovih pravic in institucijami

1.  Kadar se po preiskavi odkrijejo nepravilnosti, varuh človekovih pravic o ugotovitvah preiskave brez nepotrebnega odlašanja obvesti zadevno institucijo, organ, urad ali agencijo Unije in po potrebi poda priporočila.

2.  Zadevna institucija, organ, urad ali agencija Unije varuhu človekovih pravic v roku treh mesecev pošlje podrobno mnenje. Varuh človekovih pravic lahko na utemeljeno zahtevo zadevne institucije, organa, urada ali agencije Unije odobri podaljšanje tega roka. To podaljšanje ni daljše od dveh mesecev. Kadar zadevna institucija, organ, urad ali agencija Unije v prvotnem roku treh mesecev ali v podaljšanem roku ne poda mnenja, lahko varuh človekovih pravic preiskavo zaključi brez tega mnenja.

3.  Varuh človekovih pravic ob zaključku preiskave posreduje poročilo zadevni instituciji, organu, uradu ali agenciji Unije in, kadar narava ali obseg odkritih nepravilnosti to zahtevajo, Evropskemu parlamentu. Varuh človekovih pravic lahko v poročilu poda priporočila. Varuh človekovih pravic pritožnika obvesti o izidu preiskave, o mnenju, ki ga je podala zadevna institucija, organ, urad ali agencija Unije, ter o vseh priporočilih, ki jih je podal v poročilu.

4.  Varuh človekovih pravic lahko, kadar je to primerno, v zvezi s preiskavo glede dejavnosti institucije, organa, urada ali agencije Unije na svojo pobudo ali na zahtevo Evropskega parlamenta poda izjave pred Evropskim parlamentom na primerni ravni.

5.  Varuh človekovih pravic Evropskemu parlamentu na koncu vsakega letnega zasedanja predloži poročilo o izidih preiskav, ki jih je opravil. Poročilo vključuje oceno skladnosti s priporočili varuha človekovih pravic, predloge rešitev in predloge za izboljšanje. Poročilo vključuje tudi, kadar je ustrezno, rezultate preiskav varuha človekovih pravic v zvezi z nadlegovanjem, prijavljanjem nepravilnosti in nasprotji interesov v institucijah, organih, uradih ali agencijah Unije.

Člen 5

Predložitev informacij varuhu človekovih pravic

1.  Za namene tega člena „predložitev informacij“ zajema vse fizične in elektronske poti, po katerih dobita varuh človekovih pravic in njegov sekretariat dostop do informacij, vključno z dokumenti, ne glede na njihovo obliko.

2.  „Tajni podatek EU“ pomeni vsak podatek ali material z oznako stopnje tajnosti EU, katerega nepooblaščeno razkritje bi lahko v različni meri škodovalo interesom Unije oziroma ene ali več držav članic.

3.  Institucije, organi, uradi in agencije Unije ter pristojni organi držav članic na zahtevo varuha človekovih pravic ali na lastno pobudo varuhu človekovih pravic brez nepotrebnega odlašanja in pod pogoji, določenimi v tem členu, predložijo vse informacije , ki jih je varuh človekovih pravic zahteval za namene preiskave.

4.  Varuh človekovih pravic prejme tajne podatke EU ob upoštevanju naslednjih načel in pogojev:

(a)  institucija, organ, urad ali agencija Unije, ki predloži tajni podatek EU, je morala zaključiti svoje ustrezne notranje postopke, kadar pa je vir informacij tretja stranka, mora ta dati svoje predhodno pisno soglasje;

(b)  ugotovljena je morala biti potreba po seznanitvi varuha človekovih pravic;

(c)  zagotoviti je treba, da se dostop do podatkov z oznako stopnje tajnosti CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL ali več omogoči le osebam, ki imajo dovoljenje za dostop do tajnih podatkov ustrezne stopnje tajnosti v skladu z nacionalnim pravom in z dovoljenjem pristojnega varnostnega organa.

5.  Zadevna institucija, organ, urad ali agencija Unije pred predložitvijo tajnih podatkov EU oceni, ali je varuh človekovih pravic sprejel ustrezna pravila o notranji varnosti ter fizične in postopkovne ukrepe za zaščito tajnih podatkov EU. V ta namen lahko varuh človekovih pravic in institucija, organ, urad ali agencija Unije skleneta tudi dogovor o vzpostavitvi splošnega okvira za predložitev tajnih podatkov EU.

6.  Dostop do tajnih podatkov EU se v skladu z odstavkoma 4 in 5 omogoči v prostorih zadevne institucije, organa, urada ali agencije Unije, razen če je bil z varuhom človekovih pravic sklenjen drugačen dogovor.

7.  Brez poseganja v odstavek 3 lahko pristojni organi držav članic zavrnejo predložitev informacij varuhu človekovih pravic, za katere velja nacionalno pravo o varstvu tajnih podatkov ali določbe, ki prepovedujejo sporočanje teh podatkov.

Ne glede na to lahko zadevna država članica varuhu človekovih pravic predloži take podatke ob upoštevanju pogojev, ki jih določi njen pristojni organ.

8.  Kadar nameravajo institucije, organi, uradi ali agencije Unije in organi držav članic varuhu človekovih pravic predložiti tajne podatke EU ali katere koli druge informacije, ki niso dostopne javnosti, o tem predhodno obvestijo varuha človekovih pravic.

Varuh človekovih pravic zagotovi, da so taki podatki ustrezno varovani, in jih zlasti ne razkrije pritožniku ali javnosti brez predhodnega soglasja zadevne institucije, organa, urada ali agencije Unije ali pristojnega organa države članice. V zvezi s tajnimi podatki EU se privolitev poda v pisni obliki.

9.  Institucije, organi, uradi ali agencije Unije, ki zavrnejo dostop do tajnih podatkov EU, varuhu človekovih pravic predložijo pisno utemeljitev, v kateri navedejo vsaj razloge za zavrnitev.

10.  Varuh človekovih pravic hrani podatke iz odstavka 8 le dokler preiskava ni dokončno zaključena.

Varuh človekovih pravic lahko od institucije, organa, urada ali agencije Unije ali države članice zahteva, da ta omenjene podatke hrani vsaj pet let.

11.  Če zahtevane pomoči ni, varuh človekovih pravic to lahko sporoči Evropskemu parlamentu, ki ustrezno ukrepa.

Člen 6

Dostop javnosti do dokumentov varuha človekovih pravic

Varuh človekovih pravic obravnava zahteve za dostop javnosti do dokumentov, razen dokumentov, pridobljenih med preiskavo in ki jih ima varuh človekovih pravic med to preiskavo ali po njenem zaključku, v skladu s pogoji in omejitvami iz Uredbe (ES) št. 1049/2001, kakor je bila dopolnjena z Uredbo (ES) št. 1367/2006.

Člen 7

Zaslišanja uradnikov in drugih uslužbencev

1.  Uradniki in drugi uslužbenci institucij, organov, uradov in agencij Unije na zahtevo varuha človekovih pravic pričajo o dejstvih, ki se nanašajo na tekočo preiskavo, ki jo vodi varuh človekovih pravic.

2.  Ti uradniki in drugi uslužbenci govorijo v imenu svoje institucije, organa, urada ali agencije. Še naprej jih vežejo obveznosti na podlagi pravil, ki veljajo zanje.

Člen 8

Preiskave v okviru žvižgaštva

1.  Varuh človekovih pravic lahko opravi preiskavo, da odkrije nepravilnosti pri ravnanju z informacijami, kot so opredeljene v členu 22a kadrovskih predpisov, ki mu jih je uradnik ali drug uslužbenec razkril v skladu z ustreznimi pravili, določenimi v kadrovskih predpisih.

2.  V teh primerih je uradnik ali drug uslužbenec upravičen do zaščite, ki jo zagotavljajo kadrovski predpisi, pred kakršnimi koli škodljivimi posledicami s strani institucije, organa, urada ali agencije Unije zaradi posredovanja informacij.

3.  Varuh človekovih pravic lahko tudi preišče, ali je zadevna institucija, organ, urad ali agencija Unije pri obravnavanju takega primera ravnala nepravilno, vključno pri zaščiti zadevnega uradnika ali drugega uslužbenca.

Člen 9

Poklicna skrivnost

1.  Varuh človekovih pravic in njegovo osebje ne smejo razkriti informacij ali dokumentov, ki jih pridobijo med preiskavo. Brez poseganja v odstavek 2 zlasti ne razkrijejo tajnih podatkov EU ali notranjih dokumentov institucij, organov, uradov ali agencij Unije, ki so bili posredovani varuhu človekovih pravic, ali dokumentov, ki spadajo na področje uporabe prava Unije o varstvu osebnih podatkov. Ne smejo razkriti tudi nobenih informacij, ki bi lahko škodile pravicam pritožnika ali katere koli druge vpletene osebe.

2.  Brez poseganja v splošno obveznost poročanja Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) v skladu s členom 8 Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(8), ki velja za vse institucije, organe, urade in agencije Unije, če bi dejstva, ugotovljena med preiskavo varuha človekovih pravic, lahko pomenila kaznivo dejanje ali bi lahko bila z njim povezana, varuh človekovih pravic poroča pristojnim organom držav članic in, če zadeva spada v njune pristojnosti, Evropskemu javnemu tožilstvu v skladu s členom 24 Uredbe Sveta (EU) 2017/1939(9) in OLAF.

3.  Po potrebi in s soglasjem Evropskega javnega tožilstva ali OLAF varuh človekovih pravic obvesti tudi institucijo, organ, urad ali agencijo Unije, ki je pristojna za zadevnega uradnika ali drugega uslužbenca in ki lahko sproži ustrezne postopke.

Člen 10

Sodelovanje z organi držav članic in z institucijami, organi, uradi in agencijami Unije

1.  Kadar je to potrebno za opravljanje njegovih nalog, lahko varuh človekovih pravic sodeluje z organi držav članic v skladu z veljavnim nacionalnim pravom in pravom Unije.

2.  V okviru svojih nalog lahko varuh človekovih pravic sodeluje tudi z drugimi institucijami, organi, uradi in agencijami Unije, zlasti s tistimi, ki so odgovorni za spodbujanje in varstvo temeljnih pravic. Varuh človekovih pravic se izogiba vsakršnemu prekrivanju ali podvajanju z dejavnostmi teh institucij, organov, uradov ali agencij Unije.

3.  Sporočila, naslovljena na organe držav članic za namene uporabe te uredbe, se pošljejo prek njihovih stalnih predstavništev pri Uniji, razen če se zadevno stalno predstavništvo strinja, da lahko sekretariat varuha človekovih pravic neposredno stopi v stik z zadevnimi organi države članice.

Člen 11

Izvolitev varuha človekovih pravic

1.  Varuh človekovih pravic je v skladu s členom 228(2) PDEU izvoljen in lahko ponovno imenovan izmed kandidatov, izbranih po preglednem postopku.

2.  Po objavi razpisa za kandidature v Uradnem listu Evropske unije je varuh človekovih pravic izbran med osebami, ki:

–  so državljani Unije,

–  imajo polne državljanske in politične pravice,

–  imajo vsa potrebna zagotovila neodvisnosti,

–  izpolnjujejo pogoje za opravljanje najvišje sodniške funkcije v svoji državi ali imajo priznano znanje in izkušnje za opravljanje nalog varuha človekovih pravic ter

–  niso bili člani nacionalnih vlad ali poslanci Evropskega parlamenta, Evropskega sveta ali Evropske komisije v dveh letih pred datumom objave razpisa za kandidature.

Člen 12

Prenehanje opravljanja nalog varuha človekovih pravic

1.  Varuh človekovih pravic bodisi ob koncu svojega mandata bodisi z odstopom ali razrešitvijo preneha opravljati svoje naloge.

2.  Varuh človekovih pravic ostane na svojem položaju do imenovanja novega varuha človekovih pravic, razen v primeru razrešitve.

3.  V primeru predčasnega prenehanja funkcije se novi varuh človekovih pravic v roku treh mesecev od sprostitve funkcije izvoli za preostanek mandatnega obdobja Evropskega parlamenta. Do izvolitve novega varuha človekovih pravic je odgovorna oseba iz člena 16(2) pristojna za nujne zadeve, ki so v pristojnosti varuha človekovih pravic.

Člen 13

Razrešitev

Kadar namerava Evropski parlament v skladu s členom 228(2) PDEU zahtevati razrešitev varuha človekovih pravic, ga pred vložitvijo take zahteve zasliši.

Člen 14

Opravljanje nalog varuha človekovih pravic

1.  Varuh človekovih pravic pri opravljanju svojih nalog ravna v skladu s členom 228(3) PDEU. Varuh človekovih pravic se vzdrži vsakega dejanja, ki je nezdružljivo z naravo teh nalog.

2.  Varuh človekovih pravic ob prevzemu svoje funkcije poda slovesno zaobljubo pred Sodiščem, da bo naloge iz Pogodb in te uredbe opravljal popolnoma neodvisno in nepristransko ter bo v času svojega mandata in po njem spoštoval iz tega izhajajoče obveznosti. Slovesna zaobljuba zlasti vključuje dolžnost, da bo po izteku mandata pri sprejemanju nekaterih imenovanj ali ugodnosti ravnal pošteno in diskretno.

3.  Varuh človekovih pravic med trajanjem mandata ne sme opravljati nobenih drugih političnih ali upravnih nalog ali druge plačane ali neplačane zaposlitve.

Člen 15

Plačilo, privilegiji in imunitete

1.  Varuh človekovih pravic ima glede plačila, nadomestil in pokojnine enak položaj kot sodnik Sodišča.

2.  Za varuha človekovih pravic ter uradnike in druge uslužbence sekretariata varuha človekovih pravic se uporabljajo členi 11 do 14 in člen 17 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

Člen 16

Sekretariat varuha človekovih pravic

1.  Varuhu človekovih pravic se dodeli ustrezen proračun, ki zadostuje za to, da se mu zagotovi neodvisnost in opravljanje njegovih nalog.

2.  Varuhu človekovih pravic pomaga sekretariat. Varuh človekovih pravic imenuje odgovorno osebo sekretariata.

3.  Za uradnike in druge uslužbence sekretariata varuha človekovih pravic veljajo kadrovski predpisi. Število uslužbencev sekretariata se vsako leto določi v okviru proračunskega postopka.

4.  Kadar so uradniki Unije napoteni v sekretariat varuha človekovih pravic, se ta napotitev šteje za napotitev v interesu službe v skladu s točko (a) prvega odstavka člena 37 in členom 38 kadrovskih predpisov.

Člen 17

Sedež varuha človekovih pravic

Sedež varuha človekovih pravic je sedež Evropskega parlamenta, kot je določen v točki (a) edinega člena Protokola št. 6.

Člen 18

Izvedbene določbe

Varuh človekovih pravic sprejme izvedbene določbe za to uredbo po posvetovanju z Evropskim parlamentom, Svetom in Evropsko komisijo. Te so v skladu s to uredbo in vključujejo vsaj določbe o:

(a)  postopkovnih pravicah pritožnika ter zadevne institucije, organa, urada ali agencije Unije;

(b)  prejemu, obdelavi in zaključku pritožb;

(c)  preiskavah na lastno pobudo ter

(d)  nadaljnjih preiskavah, ki se nanašajo na predhodne preiskave.

Člen 19

Končne določbe

1.  Sklep 94/262/ESPJ, ES, Euratom se razveljavi.

2.  Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

3.  Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

(1) Na podlagi člena 46, tretji odstavek, Poslovnika se je Parlament odločil preložiti glasovanje o predlogu resolucije do tedaj, ko bosta Svet in Komisija sporočila svoje stališče o spodaj navedenem osnutku uredbe v skladu s členom 228(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije (A9-0174/2021). (2) Odobritev z dne ... (še ni objavljena v Uradnem listu). (3) Mnenje z dne ... (še ni objavljeno v Uradnem listu). (4) Sklep 94/262/ESPJ, ES, Euratom Evropskega parlamenta z dne 9. marca 1994 o predpisih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic (UL L 113, 4.5.1994, str. 15). (5) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43). (6) Uredba (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti (UL L 264, 25.9.2006, str. 13). (7) UL L 56, 4.3.1968, str. 1. (8) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1). (9) Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) ((UL L 283 31.10.2017, str. 1).

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. junija 2021 o predlogu uredbe Evropskega Parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2016/1628 v zvezi s prehodnimi določbami za nekatero mehanizacijo, opremljeno z motorji v razponu moči med 56 kW in 130 kW ter z močjo nad 300 kW, za obravnavo posledic krize zaradi COVID-19 (COM(2021)0254 – C9-0185/2021 – 2021/0129(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2021)0254),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9-0185/2021),

—  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 9. junija 2021(1),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 2. junija 2021, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 59 in 163 Poslovnika,

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 10. junija 2021 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2021/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2016/1628 v zvezi z njenimi prehodnimi določbami za nekatero mehanizacijo, opremljeno z motorji v razponu moči večji ali enaki 56 kW in manjši od 130 kW ter z močjo večjo ali enako 300 kW, za obravnavo posledic krize zaradi COVID-19

Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2021/1068.)

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. junija 2021 o nasprotju interesov pri češkem predsedniku vlade (2021/2671(RSP))

P9_TA(2021)0282 B9-0303/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 310(6) in 325(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 61 Uredbe (EU, Euratom) št. 2018/1046 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije(1) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba),

–  ob upoštevanju Obvestila Komisije – Smernice o izogibanju in obvladovanju nasprotja interesov v skladu s finančno uredbo(2),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih sklepov in resolucij o razrešnici Komisiji za leta 2014, 2015, 2016, 2017, 2018 in 2019,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2018 o nasprotju interesov in zaščiti proračuna EU v Češki republiki(3) in svoje resolucije z dne 19. junija 2020 o nadaljevanju kazenskega pregona proti ministrskemu predsedniku Češke republike zaradi poneverbe sredstev EU in morebitnega nasprotja interesov(4),

–  ob upoštevanju misij za ugotavljanje dejstev v Češki republiki, ki ju je Odbor za proračunski nadzor opravil 26. in 27. marca 2014 in od 26. do 28. februarja 2020,

–  ob upoštevanju končnega poročila iz novembra 2019 o reviziji delovanja sistemov upravljanja in nadzora, vzpostavljenih za preprečevanje nasprotja interesov na Češkem, ki sta ga izvedla generalna direktorata Komisije za regionalno in mestno politiko (REGIO) ter za zaposlovanje, vključevanje in socialne zadeve (EMPL), ki je bilo objavljeno 23. aprila 2021,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije(5),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o pravni državi za leto 2020, zlasti poglavja o stanju pravne države na Češkem (SWD(2020)0302),

–  ob upoštevanju vmesnega ocenjevalnega poročila o skladnosti iz četrtega kroga ocenjevanja skupine držav proti korupciji (GRECO) o Češki republiki, ki ga je skupina GRECO sprejela na 84. plenarnem zasedanju decembra 2019,

–  ob upoštevanju poročila o Češki 2020 z dne 26. februarja 2020 (SWD(2020)0502), ki je priloženo sporočilu Komisije z naslovom Evropski semester 2020: ocena napredka pri strukturnih reformah in preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij ter rezultati poglobljenih pregledov v skladu z Uredbo (EU) št. 1176/2011 (COM(2020)0150),

–  ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za proračunski nadzor,

A.  ker člena 61 in 63 finančne uredbe, člen 24 Direktive 2014/24/EU o pravilih za preprečevanje nasprotij interesov pri javnem naročanju, člena 144 in 145 uredbe o skupnih določbah za sklade z deljenim upravljanjem, Uredba (EU) št. 1303/2013, sodna praksa Sodišča in češki zakon št. 159/2006 o nasprotju interesov, kakor je bil spremenjen 29. novembra 2016, določajo posebne obveznosti in zagotavljajo orodja za učinkovito obravnavanje primerov nasprotja interesov;

B.  ker je predsednik češke vlade Andrej Babiš ustanovil konglomerat Agrofert, ki ga sestavlja več kot 230 podjetij; ker je bilo razkrito, da je predsednik vlade Andrej Babiš eden od dejanskih lastnikov družbe Agrofert, ki prek skrbniških skladov AB Private Trust I in AB Private Trust II (kjer je prav tako dejanski lastnik) nadzoruje skupino Agrofert, med drugim tudi več pomembnih čeških medijskih hiš;

C.  ker je januarja in februarja 2019 več služb Komisije (GD REGIO/GD EMPL, GD AGRI (pridruženi generalni direktorat)) izvedlo usklajeno in celovito revizijo uporabe zakonodaje EU in nacionalne zakonodaje; ker bodo v okviru revizije, ki jo izvaja GD AGRI, preučena domnevna nasprotja interesov pri izvajanju skupne kmetijske politike na Češkem;

D.  ker je Komisija aprila 2021 objavila ustrezno redigirano različico končnega revizijskega poročila o pravnem izvajanju evropskih strukturnih in investicijskih skladov, ki sta jo preverila GD EMPL in GD REGIO; ker drugo revizijsko poročilo GD AGRI še vedno ni bilo objavljeno;

E.  ker objavljeno revizijsko poročilo opozarja na hude pomanjkljivosti v sistemu upravljanja in nadzora(6) v Češki republiki ter na napake, ki jih je treba odpraviti s finančnimi popravki;

F.  ker je GD REGIO v revizijskem poročilu odkril tri primere, ko je bila dodelitev nepovratnih sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v nasprotju s češko zakonodajo in uredbo EU o skupnih določbah;

G.  ker še vedno poteka kazenska preiskava predsednika vlade Babiša, ki se je začela zaradi poročila Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) o nepravilni uporabi subvencij EU za mala podjetja, ki je bila končana in nato ponovno odprta ter je bila o njej objavljena resolucija Parlamenta z dne 19. junija 2020;

H.  ker Komisija po enem letu še vedno ni zagotovila izčrpnega odgovora na zahtevo Parlamenta, da opredeli višino skupnega zneska subvencij, ki so jih prejeli subjekti skupine Agrofert;

I.  ker po resolucijah Parlamenta iz decembra 2018 in junija 2020 o nasprotju interesov predsednika vlade Babiša in več kot dve leti po začetku revizij Komisije to nasprotje interesov še vedno ni razjasnjeno;

J.  ker lahko države članice zagotovijo dobro finančno poslovodenje le, če javni organi delujejo v skladu z zakonodajo, tako na nacionalni ravni kot na ravni EU, in če preiskovalni organi in tožilstvo učinkovito preganjajo kazniva dejanja, do katerih je prišlo zaradi primerov nasprotja interesov, ki niso bili ustrezno obravnavani;

K.  ker lahko v skladu s členom 3(b) Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 neuspešno preprečevanje nasprotja interesov kaže na kršenje načel pravne države;

L.  ker so vzpostavljene podrobne politike in pravila za preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov in zaznanih nasprotij interesov bistven del dobrega upravljanja in dobrega finančnega poslovodenja;

M.  ker so bile v misiji Odbora za proračunski nadzor februarja 2020 odkrite zaskrbljujoče omejitve pravnega okvira, ki ovirajo učinkovito in uspešno delo češkega vrhovnega revizijskega urada, saj mu preprečujejo preverjanje pravilnosti in rezultatov porabe javnih sredstev na regionalni in lokalni ravni ali preverbe končnih upravičencev na kraju samem;

1.  pozdravlja objavo končnega revizijskega poročila GD REGIO in GD EMPL o delovanju sistemov upravljanja in nadzora, vzpostavljenih za preprečevanje nasprotja interesov na Češkem, po večkratnih pozivih Parlamenta, v katerem je potrjeno nasprotje interesov predsednika vlade Babiša v zvezi s konglomeratom Agrofert in s tem tudi stališče Parlamenta, izraženo v prejšnjih resolucijah in poročilih o razrešnici;

2.  pozdravlja, da GD REGIO in GD EMPL priznavata, da je pomemben javni interes za preglednost in obveščanje o teh izrednih razmerah dovolj upravičen razlog za objavo; kljub temu obžaluje, da so bile ugotovitve objavljene šele aprila 2021, čeprav je bilo končno revizijsko poročilo češkim organom poslano že novembra 2019 in je Komisija prejela odgovore maja 2020; poziva GD AGRI, naj pospeši revizijski postopek in nadaljnje ukrepanje ter brez nepotrebnega odlašanja objavi svoje končno revizijsko poročilo; poziva, naj se posebna pozornost nameni plačilom podjetjem, ki so neposredno ali posredno v lasti predsednika vlade Babiša ali drugih članov češke vlade;

3.  obžaluje, da revizijski in razčiščevalni postopki ter postopki za uporabo finančnega popravka trajajo že več let; poziva Komisijo, naj revidira pravila za revizijo in postopke finančnih popravkov, da bi se omogočili hitrejši sklepi in izterjava neupravičeno izplačanih sredstev EU; ponovno poziva Komisijo, naj objavi vse dokumente, povezane s tem primerom nasprotja interesov češkega predsednika vlade;

4.  je zelo zaskrbljen zaradi ugotovitev revizijskega poročila, ki kažejo, da:

5.  ugotavlja, da je od 1. junija 2021 s češkim zakonom št. 37/2021 Sb. o registraciji dejanskih lastnikov končno prenesena v nacionalno zakonodajo peta direktiva o preprečevanju pranja denarja, v skladu s katero je treba vzpostaviti javno dostopne registre za družbe, sklade in druge pravne ureditve; opominja, da je rok za prenos te direktive potekel 10. januarja 2020; ostro kritizira dejstvo, da je Češka peto direktivo o preprečevanju pranja denarja prenesla s tako veliko zamudo; ugotavlja, da je predsednik vlade Andrej Babiš od 1. junija 2021 vpisan v češki register lastnikov kot posredni dejanski lastnik družbe Agrofert; ostro kritizira izjavo, v kateri češko ministrstvo za pravosodje navaja, da se Agrofertu lahko še naprej izplačujejo subvencije, čeprav je Andrej Babiš naveden kot dejanski lastnik Agroferta na Češkem;

6.  vztraja, da nasprotja interesov na najvišji ravni vlade države članice, ki je bilo potrjeno z objavo končnega poročila Komisije dne 23. aprila 2021 o reviziji delovanja sistemov upravljanja in nadzora, vzpostavljenih za preprečevanje nasprotja interesov v Češki republiki, ni mogoče dopustiti in ga je treba v celoti obravnavati, tako da:

7.  pozdravlja napoved, da bo Evropsko javno tožilstvo izvedlo nepristransko in na dejstvih temelječo preiskavo nasprotja interesov; je seznanjen z izjavo pristojnega tožilstva, po kateri zadeva „v skladu z ustrezno uredbo Evropske unije izpolnjuje pogoje obvezne pristojnosti novoustanovljenega Evropskega javnega tožilstva, kateremu jo je treba nemudoma posredovati“;

8.  obžaluje, da ugotovitve revizije potrjujejo hude sistemske pomanjkljivosti v delovanju sistema upravljanja in nadzora ter zlasti pri odkrivanju nasprotij interesov; obžaluje, da neučinkoviti navzkrižni pregledi ter nejasni postopki in strukture ovirajo zanesljivo preprečevanje in odkrivanje nasprotij interesov v Češki republiki;

9.  je zelo zaskrbljen, ker pomanjkljivosti v sistemih upravljanja in nadzora v zvezi s preprečevanjem nasprotja interesov tudi po začetku veljavnosti členov 61 in 63 finančne uredbe leta 2018 še vedno niso odpravljene in ker češki organi ne sprejmejo zadostnih ukrepov, da bi zagotovili skladnost;

10.  obžaluje domnevne poskuse češke vlade, da bi z zakonom, ki je bil predlagan v začetku koronavirusne krize marca 2020, legalizirala nasprotje interesov predsednika vlade Andreja Babiša, namesto da bi ga odpravila;

11.  pričakuje, da bodo državni organi izvajali vsa zahtevana priporočila, katerih cilj je med drugim izboljšanje sistema upravljanja in nadzora ter preverjanje vseh nepovratnih sredstev, dodeljenih po 9. februarju 2017, s katerimi bi se lahko kršil zakon o nasprotju interesov;

12.  prosi Komisijo, naj obvesti Parlament o tem, kako češka vlada izvaja revizijska priporočila, zlasti v zvezi z nadzorom vseh sredstev, dodeljenih skupini Agrofert, ki niso bila zajeta v revizijskem vzorcu;

13.  je zelo zaskrbljen zaradi pomanjkljivosti splošnega regulativnega okvira, zaradi katerih je težko sistematično opredeliti dejanske lastnike subjektov, ki prejemajo sredstva EU; opozarja, da je Komisija potrdila, da je v okviru skupne kmetijske politike izvedla plačila podjetjem iz skupine Agrofert in drugim podjetjem v več drugih državah članicah, katerih dejanski lastnik je predsednik vlade Andrej Babiš, da pa ne more izčrpno opredeliti vseh teh gospodarskih subjektov; vztraja, da naj bi Komisija organu za podelitev razrešnice zagotovila popoln in zanesljiv pregled vseh plačil, ki so jih prejela podjetja skupine Agrofert in podjetja z istim dejanskim lastnikom v vseh državah članicah za proračunski leti 2018 in 2019; poziva Komisijo, naj vključi tudi informacije za leto 2020; meni, da to kaže, da je nujno potrebno, da Komisija v sodelovanju z nacionalnimi agencijami poišče standardizirano in javno dostopno obliko za razkritje končnih upravičencev do izplačil v okviru skupne kmetijske politike;

14.  opozarja na nedavni popravek v evidenci registra dejanskih lastnikov podjetij (Transparenzregister), ki zdaj navaja predsednika vlade Andreja Babiša kot upravičenca in delničarja hčerinskega podjetja Agroferta v Nemčiji; ponavlja, da je predsednik vlade Andrej Babiš naveden kot ena od šestih aktivnih oseb, ki imajo pomemben vpliv ali nadzor nad skrbniki sklada, povezanega s hčerinskim podjetjem Agroferta GreenChem Solutions Ltd. v Združenem kraljestvu; poziva vse države članice, v katerih so aktivna podjetja Agroferta, naj v zvezi s tem pregledajo register dejanskih lastnikov;

15.  obžaluje, da subjekti skupine Agrofert še naprej prejemajo plačila v okviru prvega stebra skupne kmetijske politike; opozarja, da češki zakon o nasprotju interesov prepoveduje dodeljevanje subvencij, vključno z neposrednimi plačili skupne kmetijske politike, podjetjem, v katerih ima javni uslužbenec ali subjekt pod nadzorom javnega uslužbenca 25-odstotni ali večji delež; poudarja, da obstajajo resni dvomi o neodvisnosti čeških organov, ki odločajo o upravičenosti in nadzoru neposrednih kmetijskih plačil; med dejavniki tveganja opredeljuje dejstvo, da podjetja, ki so del skupine Agrofert, še naprej prejemajo ta sredstva v nasprotju s češkim zakonom o nasprotju interesov;

16.  ugotavlja, da so v sedanji češki zakonodaji o nasprotju interesov, ki velja od leta 2006, velike vrzeli in pomanjkljivosti pri izvajanju, kar je omogočilo vzpostavitev in rast globokih oligarhičnih struktur; obžaluje, da je misija Odbora Parlamenta za proračunski nadzor februarja 2020 razkrila resne pomanjkljivosti v sistemih za preprečevanje, odkrivanje in odpravo nasprotij interesov na Češkem;

17.  je presenečen nad na videz različnimi pristopi GD REGIO in GD EMPL ter GD AGRI do podobnih kršitev češkega zakona o nasprotju interesov in člena 61 finančne uredbe; po mnenju GD REGIO in GD EMPL je kršitev češkega zakona o nasprotju interesov kršitev člena 61(2) finančne uredbe, GD AGRI pa se s tem ne strinja; poleg tega poudarja, da preverjanje upravičenosti plačil na podlagi pravic (neposredna plačila) vključuje tudi element odločanja; poudarja, da lahko nasprotje interesov vpliva tudi na to odločitev o preverjanju; poziva Komisijo, naj Parlamentu zagotovi podrobno pravno razlago različnih učinkov kršitev nacionalne zakonodaje o nasprotju interesov in člena 61 finančne uredbe ter naj vključi podrobno pojasnilo o tem, kako Komisija zagotavlja, da na odločitve o preverjanju plačil na podlagi pravic ni vplivalo nasprotje interesov;

18.  je presenečen nad oceno Komisije, češ da češki minister za kmetijstvo ni v nasprotju interesov, čeprav njegovi sorodniki prejemajo precejšnje kmetijske subvencije, medtem ko je on odgovoren za načrtovanje in izvajanje kmetijskih programov v okviru skupne kmetijske politike; poziva Komisijo, naj to oceno posreduje Parlamentu; poziva Komisijo, naj zagotovi enotno razlago in uporabo člena 61 finančne uredbe;

19.  poziva Komisijo, naj oceni učinkovitost člena 61 finančne uredbe pri preprečevanju ali odkrivanju in odpravljanju morebitnih primerov nasprotja interesov in po potrebi v okviru naslednje revizije finančne uredbe pripravi predloge za nadaljnjo okrepitev pravil, ki urejajo nasprotja interesov, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti opredelitvam, področju uporabe (kdo je zajet), opredelitvi občutljivih funkcij ali tveganih dejavnosti, primerom, ki jih je objektivno mogoče razumeti kot nasprotje interesov, in obveznostim v tem primeru; opozarja, da člen 61 finančne uredbe ne razlikuje med različnimi vrstami plačil iz proračuna EU in da je zadosten pokazatelj že možnost uporabe položaja, ki izhaja iz nasprotja interesov;

20.  je zaskrbljen zaradi ozke razlage člena 61 finančne uredbe s strani češke plačilne agencije za kmetijstvo (državni kmetijski intervencijski sklad), ki meni, da se ne uporablja za člane vlade; ponovno izraža zaskrbljenost Parlamenta glede več pomanjkljivosti, ugotovljenih pri upravljanju češke plačilne agencije za kmetijstvo, zlasti premajhne neodvisnosti nadzornega sveta, kot je poudarjeno v poročilu Parlamenta o misiji v Češki republiki februarja 2020(7); poziva Komisijo, naj začne revizijski postopek, da bi zagotovila dobro upravljanje agencije;

21.  meni, da so smernice Komisije o izogibanju in obvladovanju nasprotij interesov v skladu s finančno uredbo pomembno orodje za nadaljnjo krepitev ukrepov za zaščito proračuna EU pred goljufijami in nepravilnostmi; poziva Komisijo, naj ozavešča in spodbuja enotno razlago in uporabo pravil o preprečevanju nasprotij interesov, vključno z neposrednimi plačili v okviru prvega stebra skupne kmetijske politike, ter naj spremlja neodvisno delovanje plačilnih agencij in revizijskih struktur v zvezi s tem; poziva Komisijo, naj ustreznim organom držav članic posreduje dodatne praktične primere, predloge in priporočila, da bi jim pomagala pri preprečevanju nasprotij interesov;

22.  poudarja, da češki državljani in davkoplačevalci ne bi smeli plačevati zaradi nasprotja interesov predsednika vlade Andreja Babiša ali občutiti posledic tega nasprotja interesov ter da bi morala podjetja, ki pripadajo skupini Agrofert, vrniti vse subvencije, ki so jih nezakonito prejele iz proračuna EU ali češkega nacionalnega proračuna; poziva češke oblasti, naj izterjajo vse subvencije, ki so bile neupravičeno izplačane kateremu koli subjektu skupine Agrofert;

23.  vztraja, da je treba ustaviti nadaljnje izplačevanje sredstev iz proračuna EU ali češkega nacionalnega proračuna podjetjem, ki so pod končnim nadzorom predsednika vlade Andreja Babiša ali članov češke vlade, dokler se ti primeri nasprotja interesov v celoti ne razrešijo;

24.  poziva češko vlado, naj poskrbi za večjo splošno pravičnost pri razdeljevanju subvencij EU in naj vzpostavi sistem, ki bo zagotavljal, da bodo sredstva EU razdeljena popolnoma pregledno; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da glede na informacije, ki jih ima na voljo Komisija, od vzpostavitve češkega sistema neposrednih plačil leta 2014 ni bila sprejeta nobena odločitev o njegovi spremembi in o vzpostavitvi učinkovitega mehanizma za preprečevanje nasprotja interesov;

25.  opozarja, da je skupina Agrofert v okviru projekta „Štorkljino gnezdo“ umetno ustanovila srednje veliko podjetje pod svojim nadzorom, da bi pridobilo sredstva za mala in srednja podjetja v skupnem znesku približno 2 milijona EUR; meni, da je nesprejemljivo, da so češke oblasti po odkritju hudih nepravilnosti v preiskavah projekta „Štorkljino gnezdo“ tega umaknile iz financiranja EU, da bi ga financirale iz nacionalnega proračuna in prenesle finančno breme na češke davkoplačevalce; meni, da to potrjuje, da češke oblasti niso prepričale Komisije o zakonitosti in pravilnosti teh plačil; obžaluje, ker to pomeni, da urad OLAF nima več pravice do preiskave in da lahko tožbo vloži le državno tožilstvo; je resno zaskrbljen, ker je češki tožilec začasno zaključil postopek in zadevo pozneje ponovno odprl; poziva češke organe, naj institucije EU čim prej obvestijo o izidu preiskave projekta „Štorkljino gnezdo“;

26.  ugotavlja, da je češka policija že drugič priporočila, naj se predsednik vlade Andrej Babiš obtoži domnevne goljufije v višini približno 2 milijona EUR v zvezi s preiskavami „Štorkljino gnezdo“; ugotavlja, da je nadzorujoči tožilec Jaroslav Šaroch, ki se je septembra 2019 prvotno odločil, da zadevo opusti, pristojen za odločanje o predlogu obtožnice; opozarja, da je Pavel Zeman, ki je pred kratkim odstopil s funkcije generalnega tožilca, 4. decembra 2019 odredil ponovno obravnavo zadeve, pri čemer je navedel pomanjkljivosti v pravni presoji tožilca Jaroslava Šarocha;

27.  je zelo zaskrbljen zaradi političnega pritiska na neodvisne medije in neodvisne institucije v Češki republiki, na kar je z odstopom nedavno opozoril generalni državni tožilec, ki je kot razlog za odstop navedel pritisk pravosodne ministrice;

28.  poziva Komisijo, naj preuči vrzeli v češkem pravosodnem sistemu in sprejme potrebne ukrepe; poziva Komisijo, naj skrbno preuči in analizira, ali so bili morebiti zaradi pritiska umaknjeni ali predčasno zaključeni tudi drugi primeri, v katere so vpleteni člani češke vlade; poziva Komisijo, naj Parlament brez nepotrebnega odlašanja obvešča o svojih ugotovitvah in sklepih;

29.  je zaskrbljen zaradi poročil, da je češka vlada v tem revizijskem obdobju Agrofertu že plačala več kot 150 milijonov CZK iz češkega državnega proračuna(8); ker lahko to pomeni nezakonito državno pomoč in ogrozi pošteno konkurenco na enotnem trgu EU, pa tudi njegovo celovitost, poziva Komisijo, naj v natančno razišče te primere financiranja iz nacionalnega proračuna ter Parlament obvesti o ugotovitvah preiskave in sprejetih ukrepih;

30.  obsoja, da se je odpravilo financiranje projektov iz sredstev EU, da bi jih po tem, ko sta Komisija ali Evropsko računsko sodišče odkrila nepravilnosti, financirali iz nacionalnega proračuna; poziva Komisijo, naj v teh primerih pozorno spremlja in opravi skrbno pravno analizo, pri čemer naj posebno pozornost nameni morebitnim kršitvam pravil o državni pomoči;

31.  obžaluje javne komentarje predsednika vlade Andreja Babiša po objavi končnega revizijskega poročila GD REGIO in GD EMPL(9); meni, da je nesprejemljivo, da član Evropskega sveta revizorje Komisije zmerja z mafijo;

32.  obsoja žaljive izjave predsednika vlade Andreja Babiša, uperjene proti novinarskim organizacijam, ki poročajo o njegovem nasprotju interesov in poslovanju njegovih podjetij; v zvezi s tem opozarja na njegove negativne pripombe o časniku Denik Referendum v češkem parlamentu novembra 2020;

33.  je zelo zaskrbljen zaradi nizke stopnje skladnosti s priporočili Skupine držav proti korupciji iz poročila o četrtem krogu ocenjevanja – zadovoljivo je bilo izvedeno le eno od štirinajstih priporočil, sedem jih je bilo delno izvedenih, preostalih šest priporočil pa sploh ne;

34.  poziva vse države članice, naj v novem večletnem finančnem okviru prepovedo plačila subvencij posameznim fizičnim osebam v višini več kot 100 milijonov EUR in naj se približajo stališču Parlamenta o zagotavljanju popolne preglednosti in možnosti združevanja plačil ter digitalnih postopkov za spremljanje in revizijo prek meja držav članic v programih v okviru deljenega upravljanja;

35.  poziva Svet, naj v aktualnih pogajanjih o uredbi o skupni kmetijski politiki ustrezno upošteva proračunsko učinkovitost ter pravičnejšo in preglednejšo porazdelitev neposrednih plačil, naj se približa stališču Parlamenta o določitvi posebnih omejitev na posameznika v obeh stebrih skupne kmetijske politike ter o degresivnosti, obvezni omejitvi in prerazporeditvenih plačilih, da se zagotovi pozitivno mnenje državljanov EU o skupni kmetijski politiki na splošno; poudarja, da nasprotja interesov ne smejo vplivati na pogajanja v Svetu in da noben minister, član ali predstavnik nacionalne vlade ne sme sodelovati v pogajanjih, če je zanj ugotovljeno nasprotje interesov; meni, da je nesprejemljivo, da je predsednik vlade Andrej Babiš, ki je dejanski lastnik skupine Agrofert, sodeloval v pogajanjih o skupni kmetijski politiki in se boril proti omejevanju subvencij; odločno poudarja, da je treba omejitve na fizično osebo v prvem in drugem stebru skupne kmetijske politike uporabljati enotno, tudi za člane nacionalnih vlad, da se jim preprečijo pogajanja v Svetu v lastno korist;

36.  odločno nasprotuje oligarhičnim strukturam, ki črpajo iz kmetijskih in kohezijskih skladov EU, ko le majhna manjšina upravičencev prejme veliko večino sredstev EU, ter poziva Komisijo, Svet in Evropski svet, naj preprečijo spodbujanje razvoja teh struktur, zaradi katerih se zmanjšuje konkurenčnost malih in srednjih kmetov ter družinskih kmetij, ki bi morali biti glavni upravičenci skupne kmetijske politike;

37.  je zelo zaskrbljen, ker je predsednik vlade Andrej Babiš kljub nasprotju interesov sodeloval pri odločanju o uskladitvi skupne kmetijske politike s splošnimi cilji evropske podnebne politike, saj bi lahko poslovni interesi skupine Agrofert prevladali nad javnim interesom za podpiranje bolj trajnostnega kmetijstva in omejevanje negativnih učinkov podnebnih sprememb;

38.  meni, da neukrepanje češke vlade pri obravnavanju nasprotja interesov predsednika vlade Andreja Babiša negativno vpliva na delovanje čeških državnih organov, vključno z organi kazenskega pregona ter sistemi upravljanja in nadzora, ter na skladnost z zakonodajo EU;

39.  poziva Komisijo, naj oceni te razmere skupaj z vplivom predsednika vlade Andreja Babiša na češke medije in pravosodni sistem, da bi opredelila kršitve načela pravne države, in naj na podlagi svojih ugotovitev, če bodo potrjene, pravočasno aktivira mehanizem pogojenosti za zaščito proračuna Unije;

40.  je še vedno zaskrbljen zaradi vse višje koncentracije lastništva medijev v rokah peščice oligarhov(10);

41.  ugotavlja, da na nacionalni in evropski ravni potekajo preiskave in revizije morebitnih nasprotij interesov in uporabe sredstev EU; je zaskrbljen zaradi pomislekov, izraženih v poročilu Komisije o pravni državi za leto 2020, da se primeri korupcije na visoki ravni obravnavajo nezadostno in da so bile ugotovljene vrzeli v okvirih celovitosti, ki veljajo za poslance;

42.  poziva Svet in Evropski svet, naj v skladu s členom 61(1) finančne uredbe sprejmeta vse potrebne in ustrezne ukrepe za preprečevanje nasprotja interesov; izraža zaskrbljenost, da je češki predsednik vlade bil in je še vedno dejavno vključen v pogajanja o proračunu EU in programih EU, hkrati pa je v nasprotju interesov; poziva Svet in Evropski svet, naj Parlamentu pojasnita, kako nameravata upoštevati sodelovanje predsednika vlade Andreja Babiša pri odločanju v zvezi s skupno kmetijsko politiko in proračunom EU na podlagi ugotovitve iz revizijskih poročil Komisije ter ukrepati v zvezi s tem;

43.  meni , da primer navzkrižja interesov predsednika vlade Andreja Babiša potrjuje tudi, da je treba nujno vzpostaviti interoperabilen digitalni sistem poročanja in spremljanja financ EU; globoko obžaluje, da sozakonodajalca nista dosegla zadovoljivega dogovora o določbah, ki vzpostavljajo interoperabilnost informacijskih sistemov, kar bi omogočilo standardizirano in enotno poročanje ter spodbudilo sodelovanje; poziva vse zadevne akterje, naj si prizadevajo za enako učinkovite rešitve za večjo odgovornost;

44.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo določbe finančne uredbe o nasprotju interesov, tudi v primeru nasprotja interesov predsednika vlade Andreja Babiša, v celoti uporabljale pri izvajanju večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 in instrumenta Next Generation EU, tako da ne bo izvršeno nobeno plačilo podjetjem, ki so v neposredni ali posredni lasti predsednika vlade Andreja Babiša(11); poziva k nadaljnjemu nadzoru morebitnih nasprotij interesov in drugih elementov pravne države v nacionalnih načrtih za oživitev gospodarstva;

45.  odločno poudarja, da mora biti poslancem Evropskega parlamenta omogočeno, da opravljajo delo brez groženj, in da so nacionalne vlade odgovorne, da zagotovijo njihovo zaščito v matičnih državah;

46.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu ter vladi in obema domovoma parlamenta Češke republike.

(1) UL L 193, 30.7.2018, str. 1. (2) UL C 121, 9.4.2021, str. 1. (3) UL C 388, 13.11.2020, str. 157. (4) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0164. (5) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 1. (6) V končnem revizijskem poročilu so bile ugotovljene hude pomanjkljivosti pri zasnovi sistema nadzora za preprečevanje nasprotja interesov, kar je razvidno iz sedmih kršitev člena 4c češkega zakona o nasprotju interesov in visoke stopnje napake v revidiranem vzorcu, ki je znašala 96,7 %. (7) Poročilo o misiji za ugotavljanje dejstev Odbora za proračunski nadzor (CONT) v Češki republiki od 26. do 28. februarja 2020. (8) iROZHLAS, Penam, Lovochemie, Cerea. Česko vyplatilo Agrofertu podle Bruselu na dotacích neoprávněně 155 milionů (Penam, Lovochemie, Cerea. Češka po navedbah Bruslja Agrofertu izplačala za 155 milijonov subvencij), 27. april 2021. (9) Euractiv, Czech PM slams EU Commission auditors as ‘mafia’ (Češki predsednik vlade revizorje Komisije ozmerjal z mafijo), 26. april 2021. (10) Novinarji brez meja, Czech Republic (Češka republika), https://rsf.org/en/czech-republic [dostop 2.6.2021]. (11) Seznam podjetij in projektov, ki jih je češka vlada odobrila za financiranje iz Sklada za pravični prehod, vključuje več kot 6 milijard CZK za podjetje Lovochemie, ki je del skupine Agrofert, ki jo je prej vodil sedanji češki minister za okolje Richard Brabec.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. junija 2021 o obravnavanju globalnega izziva, ki ga predstavlja COVID-19: učinki opustitve sporazuma TRIPS Svetovne trgovinske organizacije na cepiva proti COVID-19, zdravljenje, opremo in proizvodno zmogljivost v državah v razvoju (2021/2692(RSP))

P9_TA(2021)0283 RC-B9-0306/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporazuma Svetovne trgovinske organizacije (STO) o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS), zlasti člena 31a,

–  ob upoštevanju deklaracije iz Dohe z dne 14. novembra 2001 o sporazumu TRIPS in javnem zdravju,

–  ob upoštevanju sklepa sveta STO za trgovinske vidike pravic intelektualne lastnine z dne 6. novembra 2015 v zvezi z zahtevo najmanj razvitih držav članic STO za podaljšanje njihovega izvzetja v zvezi z izvajanjem nekaterih obveznosti sporazuma TRIPS glede farmacevtskih izdelkov,

–  ob upoštevanju sporočila o opustitvi nekaterih določb sporazuma TRIPS za preprečevanje, obvladovanje in zdravljenje covida-19, ki sta ga 2. oktobra 2020 objavili Indija in Južna Afrika, podprli pa so ga Esvatini, Kenija, Mozambik in Pakistan ter še 100 drugih držav,

–  ob upoštevanju revidiranega predloga za opustitev določb sporazuma TRIPS, ki ga je 21. maja 2021 sporočilo 62 članic STO,

–  ob upoštevanju odprtega pisma o reševanju svetovnih izzivov neustrezne ponudbe in nepravičnega dostopa do medicinskih izdelkov za covid-19, zlasti cepiv, ki ga je 13. aprila 2021 243 organizacij civilne družbe poslalo generalni direktorici STO,

–  ob upoštevanju izjave trgovinske predstavnice Združenih držav Amerike z dne 5. maja 2021, v kateri je izrazila podporo začasni opustitvi sporazuma TRIPS,

–  ob upoštevanju odprtega pisma predsednika Republike Kostarike in generalnega direktorja Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) z dne 27. maja 2021, v katerem sta vse države članice te organizacije ponovno pozvala, naj dejavno podprejo enotno tehnološko točko za COVID-19 (C-TAP),

–  ob upoštevanju Rimske izjave, sprejete na svetovnem vrhu o zdravju 21. maja 2021,

–  ob upoštevanju pisma generalnega direktorja SZO, generalne direktorice STO, generalne direktorice Mednarodnega denarnega sklada (MDS) in predsednika Skupine Svetovne banke z dne 31. maja 2021, v katerem so pozvali k ponovni zavezi za pravično razdelitev cepiv in odpravo pandemije,

–  ob upoštevanju skupne izjave generalnih direktorjev STO in Svetovne zdravstvene organizacije z dne 20. aprila 2020, v kateri sta podprla prizadevanja za nemoten čezmejni pretok nujne medicinske opreme ter drugega blaga in storitev,

–  ob upoštevanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja,

–  ob upoštevanju člena 132(2) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker je bilo po vsem svetu približno 172 milijonov okužb s covidom-19 in več kot 3,7 milijona smrtnih žrtev, kar je povzročilo trpljenje, stisko in finančne izgube več milijonov ljudi; ker posledice dolgega covida prizadenejo 10 % bolnikov po svetu in vodijo v izgubo delovnih mest, revščino in močno socialno-ekonomsko ranljivost;

B.  ker sedanja svetovna pandemija zahteva globalno strategijo za cepiva, diagnostiko, zdravljenje ter proizvodnjo in distribucijo opreme; ker reševanje zdravstvenih izzivov, povezanih s pandemijo, zahteva celosten, znanstven in na dejstvih temelječ pristop; ker je presečni pristop, ki upošteva vidik spola, ključen za doseganje enakosti na vseh stopnjah procesa cepljenja, od razvoja do uvedbe cepiv;

C.  ker so cepiva šolski primer in jih je treba zaradi ogromnih pozitivnih zunanjih učinkov obravnavati kot svetovno javno dobrino in jih zagotoviti brezplačno; ker so v razvitih državah vsi državljani deležni brezplačnega cepiva; ker bi bilo etično nesprejemljivo, če se to načelo ne bi uporabljalo za veliko revnejše ljudi v državah v razvoju;

D.  ker deklaracija o sporazumu o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (sporazum TRIPS) in javnem zdravju, sprejeta 14. novembra 2001 v Dohi, navaja, da bi bilo treba ta sporazum izvajati in razlagati tako, da bo koristil javnemu zdravju, torej da bo spodbujal dostop do že obstoječih zdravil in razvoj novih; ker je Svet STO za sporazum TRIPS 6. novembra 2015 sklenil podaljšati izvzetje zdravil iz patentih pravic za najmanj razvite države do januarja 2033;

E.  ker je v državah z nizkimi in srednjimi dohodki izjemno pomembno zagotoviti cenovno dostopno cepljenje najranljivejših skupin prebivalstva; ker so se cepiva na osnovi mRNA izkazala za najučinkovitejša, a tudi najdražja;

F.  ker je bilo od junija 2021 po vsem svetu uporabljenih približno 1,6 milijarde odmerkov cepiva, velika večina v industrializiranih državah in državah proizvajalkah cepiv; ker je bilo v 29 najrevnejših državah, v katerih živi približno 9 % svetovnega prebivalstva, uporabljenih le 0,3 % vseh odmerkov cepiva; ker Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bi s pospešeno distribucijo cepiv lahko svetovni BDP povečali za več kot 7 bilijonov EUR, če bi virus ohranili pod nadzorom; ker je EU v državah članicah razdelila več kot 260 milijonov cepiv in v tretje države izvozila več kot 226 milijonov cepiv, od tega le 10 % v najmanj razvite države;

G.  ker se pojavljajo zaskrbljujoče nove različice virusa SARS-CoV-2, ki so bolj prenosljive, bolj smrtonosne in manj dovzetne za cepiva, zaradi česar bodo morda potrebni dodatni odmerki cepiva, in sicer precej več kot 11 milijard odmerkov, kot je bilo prvotno ocenjeno; ker je za svetovno precepljenost bistveno povečati proizvodnjo cepiv; ker je to povečanje proizvodnje prednostna naloga na svetovni ravni; ker svetovnih dobavnih verig za surovine ne smejo ovirati protekcionistični ukrepi ali netarifne trgovinske omejitve; ker je večina držav, v katerih se cepiva proizvajajo, žal prepovedala izvoz cepiv in sestavin zanje, zaradi česar se svetovna proizvodnja ni mogla povečati, v dobavnih verigah pa so nastala ozka grla;

H.  ker so bile za raziskave in razvoj, klinična preskušanja in javna naročila namenjene ogromne naložbe iz zasebnih in javnih virov, da bi na odprt in pregleden način razvili cepiva in zdravljenje covida-19; ker so raziskovalci v zasebnem in javnem sektorju, zdravstvene ustanove, zdravstveni delavci na terenu, znanstveniki in bolniki zbirali informacije o virusu, ki so jih potem farmacevtske družbe uporabile;

I.  ker bi moralo biti prostovoljno izdajanje licenc najučinkovitejši način za spodbujanje povečanja proizvodnje in izmenjave strokovnega znanja; ker v pobudi za enotno tehnološko točko za covid-19 (C-TAP), v okviru katere so farmacevtska podjetja pozvana, naj se zavežejo k preglednemu in neizključujočemu prostovoljnemu izdajanju licenc na svetovni ravni, ni sodelovalo nobeno zasebno podjetje; ker je po podatkih SZO 19 proizvajalcev iz več kot ducata držav v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki izrazilo pripravljenost, da povečajo proizvodnjo cepiv na osnovi mRNK; ker se doslej le 40 % svetovnih proizvodnih zmogljivosti uporablja za proizvodnjo cepiv proti covidu-19;

J.  ker številne države v razvoju, ki imajo omejene proizvodne zmogljivosti oziroma jih sploh nimajo, še vedno občutijo precejšnji politični pritisk in so naletele na pravne težave, zaradi katerih ne morejo uporabiti prožnosti sporazuma TRIPS, zlasti člena 31a, ter kompleksnega in dolgotrajnega postopka za uvoz in izvoz farmacevtskih izdelkov;

K.  ker je s patenti in drugimi oblikami zaščite intelektualne lastnine zagotovljeno varstvo pri prevzemanju podjetniškega tveganja, večstranski pravni okvir o pravicah intelektualne lastnine pa zagotavlja spodbude, ki so ključne za pripravljenost na prihodnje pandemije; ker bo mogoče svetovne posledice pandemije za javno zdravje in gospodarstvo ublažiti zgolj s pravičnim dostopom do cenovno dostopnih cepiv, diagnostike in zdravljenja; ker začasna opustitev mednarodnih obveznosti glede varstva intelektualne lastnine za zdravila, medicinske pripomočke in drugo zdravstveno tehnologijo, povezana s covidom-19, pomembno prispeva k temu cilju;

L.  ker je indijska vlada zaradi doslej najhujših in skrb vzbujajočih epidemioloških razmer v državi prepovedala izvoz cepiv, kar je povzročilo motnje v svetovni oskrbi in delovanju instrumenta COVAX; ker je Evropska unija vodilna pri prispevanju k temu instrumentu; ker se je EU v okviru Ekipa Evropa zavezala, da bo do konca leta 2021 vsaj 100 milijonov odmerkov cepiv podarila državam z nizkimi in srednjimi dohodki;

M.  ker je prišlo cepivo proti otroški paralizi na trge brez patenta in so bolezen zdaj na številnih območjih sveta izkoreninili; ker je bila južnoafriška vlada pod vodstvom Nelsona Mandele prisiljena uporabiti prisilno licenciranje za uporabo dostopnih in kakovostnih generičnih ekvivalentov, da bi se izognila plačilu pretiranih cen večnacionalnim farmacevtskim družbam, ki uporabljajo patente za zdravljenje aidsa;

N.  ker je treba izboljšati dobavne verige v državah v razvoju; ker bi lahko število cepljenih oseb na svetovni ravni povečali s povečanjem lokalne proizvodnje, ozaveščenostjo prebivalstva in večjo pomočjo pri distribuciji v državah v razvoju; ker za financiranje pospeševalnika dostopa do orodij za boj proti covidu-19 (pospeševalnika ACT) primanjkuje 18,5 milijarde USD, kar je zelo zaskrbljujoče;

O.  ker bi morala biti prednostna naloga EU po vsem svetu zagotoviti pravičen dostop do cepiv, diagnostike, terapevtike in drugih rešitev glede medicinske opreme, pri čemer bi morala EU z vsemi razpoložljivimi sredstvi skrbeti, da bi dobavne verige ostale odprte;

P.  ker za najmanj razvite države že velja opustitev, odobrena za obdobje do 1. januarja 2033, v zvezi z izvajanjem določb sporazuma TRIPS o farmacevtskih izdelkih ter opustitev, odobrena za obdobje do 1. julija 2021 – trenutno pa se razpravlja o njenem podaljšanju –, na podlagi katere so te države izvzete iz vseh obveznosti, ki izhajajo iz sporazuma TRIPS, razen tistih iz členov 3, 4 in 5;

1.  je globoko zaskrbljen zaradi razvoja pandemije, zlasti v državah z nizkimi in srednjimi dohodki; opozarja, da pandemija covida-19 še ni končana in da bo treba za boj proti mutacijam razviti nova cepiva; poudarja, da mora mednarodna skupnost storiti vse, kar je potrebno, da bi pandemijo obvladali, in da izredne razmere zahtevajo tudi izredne rešitve; zato poudarja, da je potreben celosten pristop, pri katerem bodo pomembni predvsem razpoložljivost in cenovna dostopnost protikovidnih zdravstvenih izdelkov, povečanje proizvodnje protikovidnih cepiv in porazdelitev proizvodnih zmogljivosti povsod po v svetu; poudarja, da mora imeti mednarodna trgovinska politika proaktivno vlogo pri teh prizadevanjih, in sicer s spodbujanjem trgovine s surovinami, zdravstvenimi in medicinskimi izdelki, zmanjševanjem pomanjkanja usposobljenega in izkušenega osebja, reševanjem težav v dobavni verigi in ponovnim pregledom globalnega okvira za pravice intelektualne lastnine za prihodnje pandemije; poziva, da se podprejo proaktivna, konstruktivna in na besedilu osnovana pogajanja za začasno opustitev sporazuma TRIPS Svetovne trgovinske organizacije, da bi izboljšali globalni dostop do cenovno dostopnih medicinskih izdelkov, povezanih s covidom-19, ter odpravili svetovne omejitve proizvodnje in pomanjkanje ponudbe;

2.  poudarja, da Deklaracija iz Dohe o sporazumu TRIPS in javnem zdravju potrjuje, da ta sporazum članicam ne preprečuje in ne bi smel preprečevati, da sprejmejo ukrepe za varovanje javnega zdravja;

3.  poudarja, da je za cepljenje 70 % svetovnega prebivalstva potrebnih 11 milijard odmerkov, proizveden pa je bil le majhen del te količine; poudarja, da pristop, pri katerem se obljubljajo neporabljeni odmerki cepiva, ne zadostuje; opozarja, da v instrumentu COVAX primanjkuje 190 milijonov odmerkov, kar je povezano s trenutnimi razmerami zaradi covida-19 v Indiji, in v bližnji prihodnosti ne bo izpolnil zastavljenih ciljev glede oskrbe s cepivom; se zaveda, da je EU pomembna donatorica v instrument COVAX v smislu financiranja in razdeljevanja cepiv, tako v okviru instrumenta COVAX kot na podlagi dvostranskih sporazumov; vseeno poziva EU in njene partnerje, naj znatno povečajo finančne in nefinančne prispevke v ta instrument; v zvezi s tem pozdravlja zavezo nekaterih proizvajalcev, da bodo dobavili 1,3 milijarde odmerkov cepiva po proizvodni ali nižji ceni, in zavezo Ekipe Evropa, da bo do konca leta darovala 100 milijonov odmerkov cepiva državam z nizkimi in srednjimi dohodki, pri čemer opozarja, da bodo imele države članice EU v letu 2021 na voljo najmanj 400 milijonov neporabljenih odmerkov cepiv; pozdravlja podporo pri razdeljevanju cepiv in pomožnega materiala, ki ga zagotavlja mehanizem Unije na področju civilne zaščite; poudarja, da se je treba pri zagotavljanju pomoči usmeriti predvsem v COVAX; obžaluje, da Združeno kraljestvo in Združene države Amerike razvijajo sekundarni trg za prodajo neporabljenih cepiv drugim industrializiranim državam;

4.  poudarja, da bi se morali na globalne izredne zdravstvene razmere v prihodnosti po eni strani odzvati s pristopom, pri katerem bi na strani povpraševanja upoštevali potrebe ter zagotovili skupno financiranje in globalno usklajene vnaprejšnje nakupe, po drugi strani pa s celovito strategijo na strani ponudbe, s katero bi povečali proizvodnjo vzdolž vse vrednostne verige; meni, da so za svetovno distribucijo cepiv potrebni povečana svetovna proizvodnja cepiv, boljše usklajevanje zalog ter okrepljene, diverzificirane in odporne vrednostne verige za cepiva; poziva Komisijo, naj sodeluje z državami, ki proizvajajo cepiva, da bi hitro odpravile izvozne ovire, in naj tudi lastni mehanizem za izvozna dovoljenja nadomesti z zahtevami za preglednost izvoza, ter vztraja, da je treba Parlamentu zagotoviti pravočasen in celovit dostop do podatkov v zvezi s tem; poziva Združene države Amerike in Združeno kraljestvo, naj nemudoma odpravijo prepoved izvoza cepiv in surovin, potrebnih za njihovo proizvodnjo; poziva k nujnemu povečanju mednarodnih naložb in usklajevanja za povečanje proizvodnje kritičnih cepiv, kot so izdelki za enkratno uporabo in aktivne farmacevtske učinkovine, da bi odpravili ozka grla v vrednostnih verigah cepiv;

5.  poudarja, da je treba svetovno proizvodnjo cepiv dolgoročno povečati, da bi zadostili svetovnemu povpraševanju, in da so zato potrebne naložbe v proizvodne zmogljivosti držav v razvoju, da bi postale bolj samozadostne; poudarja, da je za to potreben učinkovit prenos tehnologije in znanja; priznava, da bi moral biti glavni način za doseganje tega cilja spodbujanje prostovoljnih licenčnih pogodb ter prenosa tehnologije in znanja v države z že obstoječimi sektorji za proizvodnjo cepiv; vendar je pripravljen razpravljati o vseh učinkovitih in uporabnih rešitvah za nadaljnje povečanje svetovne proizvodnje cepiv in poziva Komisijo, naj v zvezi s tem zlasti sodeluje z ZDA in drugimi državami, kjer vlada podoben pristop;

6.  poudarja, da je varstvo intelektualne lastnine ključna spodbuda za inovacije in raziskave po vsem svetu; ugotavlja, da je takšno varstvo temelj za sporazume o prostovoljnem licenciranju ter prenos strokovnega znanja, zato spodbuja razpoložljivost cepiv in je ne ovira; opozarja, da bi se morala podjetja v okviru paradigme o neizvršljivosti za patente zateči k uporabi tajnosti ali ekskluzivnosti, da bi zaščitila svoje inovacije; svari, da bi lahko nejasna opustitev sporazuma TRIPS pomenila grožnjo za financiranje raziskav, zlasti za raziskovalce, vlagatelje, razvijalce in klinično preskušanje; poudarja, da je varstvo lastninskih pravic, tudi pravic intelektualne lastnine, ustavna obveznost Evropske unije in držav članic;

7.  je seznanjen z napovedjo Komisije, da je po potrebi pripravljena olajšati uporabo prisilnega licenciranja, da bi zagotovila hiter svetovni dostop do proizvodnje cepiv; poziva Komisijo, naj zagotovi objektivna merila o tem, ali bo uporabila prisilno licenciranje, kdaj in v katerih primerih; poudarja, da sporazum TRIPS ne navaja razlogov, s katerimi bi lahko utemeljili prisilno licenciranje; poudarja, da Deklaracija iz Dohe o sporazumu TRIPS in javnem zdravstvu potrjuje, da lahko države same določijo razloge za izdajanje prisilnih licenc in opredelijo, kaj so nacionalne izredne razmere; poudarja, da je za prisilno licenciranje potreben učinkovit pravni okvir in da bi to lahko povzročilo pravne težave v državah v razvoju; poziva Komisijo, naj preuči, ali in kako lahko zagotovi pravno podporo za prisilno licenciranje v najmanj razvitih državah; pozdravlja oceno Komisije, da sta sodelovanje in prostovoljno licenciranje najučinkovitejši orodji za spodbujanje povečanja proizvodnje;

8.  poudarja, da je treba okrepiti vezni steber zdravstvenih sistemov pospeševalnika dostopa do orodij za boj proti COVID-19 (ACT) in s tem povečati zmogljivosti za predelavo, shranjevanje, distribucijo in dostavo po vsem svetu, zlasti v ranljivih državah; poziva EU in njene države članice, naj okrepijo sodelovanje v STO in dajo prednost pospeševalniku ACT, ki je del globalnega odziva EU v vseh stebrih diagnostike, terapevtike, cepiv in krepitve zdravstvenih sistemov; poudarja, da je treba podpreti proizvodne zmogljivosti na afriški celini, in odločno pozdravlja napoved Ekipe Evropa, da bo z 1 milijardo EUR podprla pobudo za izboljšanje proizvodnje in dostopnosti cepiv, zdravil in zdravstvenih tehnologij; poudarja tudi pomen ustreznega regulativnega okvira za farmacevtske izdelke; poudarja, da je EU zdaj odgovorna za naložbe v regionalne distribucijske centre, zlasti v Afriki, in za podporo pri ustanovitvi afriške agencije za zdravila; v zvezi s tem jo poziva, naj podpre lokalne organe za izdajanje dovoljenj, pomaga pri usposabljanju kvalificiranega medicinskega in tehničnega osebja za izvajanje cepljenja, podpre dobavne verige za cepiva in pomaga pri odpravljanju ovir, npr. z dobavo hladilne infrastrukture, zagotavljanjem geografskega in socialno-ekonomskega dosega ter premagovanjem nezaupanja v cepljenje;

9.  ponovno potrjuje, da podpira pobudo STO za vzpostavitev enotne tehnološke točke za covid-19 (C-TAP) in vozlišča za prenos tehnologije cepiv na osnovi mRNA; obžaluje, da se farmacevtska podjetja doslej niso odločila za sodelovanje v pobudi C-TAP; poziva Komisijo, naj farmacevtska podjetja spodbuja k izmenjavi svojih tehnologij in znanja prek točke C-TAP, ter naj v prihodnje sporazume EU o predhodnih nakupih vključi zaveze o partnerstvu za prenos tehnologije s tretjimi stranmi, zlasti z državami v razvoju; poziva Komisijo, naj na naslednjih pogajanjih za sklenitev pogodb o naslednji generaciji protikovidnih cepivih v celoti izkoristi svoj vpliv, da bi razvijalci omogočili prenos svoje tehnologije v države z nizkimi in srednjimi dohodki po nizki ceni; poziva, da je treba dejavno evidentirati podjetja, vključno s podizvajalci, ki imajo potrebno znanje in izkušnje za prenos tehnologije, ter jih povezati s podjetji z neizkoriščenimi proizvodnimi zmogljivostmi;

10.  poziva EU, naj zagotovi, da bodo sporazumi EU o predhodnih nakupih v prihodnje v celoti objavljeni, zlasti za nakup naslednje generacije cepiv; poziva EU, naj vanje vključi zaveze za neizključno globalno licenciranje ter glede poslovnih skrivnosti, lastniških podatkov in prenosa tehnologije, pa tudi zahteve glede preglednosti za dobavitelje, vključno z analizo stroškov in dobička za posamezen proizvod; poudarja, da te zahteve glede preglednosti Komisije ne bi smele ovirati, da po potrebi deluje v vlogi konkurenčnega ponudnika; ponovno poudarja, da je treba pri pogajanjih o pogodbah za nakup protikovidnih cepiv zagotoviti čim večjo preglednosti tudi z neposrednim vključevanjem poslancev Evropskega parlamenta prek kontaktne skupine za cepiva v pogodbene postopke odločanja; pričakuje, da bo Evropski parlament redno prejemal celovito in podrobno analizo proizvodnje, uvoza, izvoza in načrtovanja glede cepiv, vključno z informacijami o državi izvoza iz EU ter izvoru uvoza cepiv in njihovih sestavin;

11.  priznava, da olajšanje trgovine in ukrepi proti omejitvam izvoza, razširitev proizvodnje, tudi z zavezami proizvajalcev in razvijalcev cepiv, ter omogočanje prožnosti sporazuma TRIPS glede prisilnih licenc vsi prispevajo k večji svetovni precepljenosti; pozdravlja prizadevanja generalne direktorice STO, da bi članice spodbudila k iskanju rešitve na podlagi dialoga; je seznanjen s sporočili Evropske unije svetu STO in svetu TRIPS o nujnem odzivu trgovinske politike na krizo zaradi covida-19, ki mora vključevati tri dopolnjujoče se stebre, in sicer olajšanje trgovine, ukrepi proti izvoznim omejitvam in povečanje proizvodnje; pričakuje, da si bo Komisija na 12. ministrski konferenci STO novembra 2021 še bolj prizadevala za sklenitev pobude STO na področju trgovine in zdravja, poziva tudi, naj se na 12. ministrski konferenci Svetovne trgovinske organizacije ustanovi odbor za trgovino in zdravje, da bi lahko uporabili izkušnje, pridobljene med pandemijo, da bi pripravili predloge za boljši odziv organizacije v času mednarodnih zdravstvenih kriz in pripravili trgovinsko podlago za mednarodno pandemsko pogodbo, da bi odpravili motnje v dobavnih verigah, povečali proizvodne zmogljivosti, ukrepali proti cenovnim špekulacijam in na podlagi izkušenj revidirali pravni okvir Svetovne trgovinske organizacije;

12.  poudarja, da mora EU zavzeti vodilno vlogo in še naprej sodelovati v večstranskih in svetovnih prizadevanjih na področju razdeljevanja, usklajevanja in večletnega načrtovanja v zvezi s cepivi na prihodnjih sejah sveta TRIPS 8. junija in 14. oktobra 2021, na vrhu skupine G7 11. in 13. junija 2021, na vrhu skupine G20 leta 2021, vrhu EU-ZDA leta 2021, v generalni skupščini Združenih narodov leta 2021, generalni skupščini Svetovne zdravstvene organizacije leta 2021 ter na dvanajsti ministrski konferenci Svetovne trgovinske organizacije in pozneje;

13.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Evropski službi za zunanje delovanje, generalnemu direktorju Svetovne zdravstvene organizacije, generalni direktorici Svetovne trgovinske organizacije, vladam držav G20, Mednarodnemu denarnemu skladu, Svetovni banki, generalnemu sekretarju OZN ter članicam generalne skupščine OZN.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. junija 2021 o Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/621 z dne 15. aprila 2021 o spremembi Uredbe (EU) št. 37/2010 za razvrstitev snovi imidakloprid glede mejne vrednosti ostankov v živilih živalskega izvora (2021/2705(RSP))

P9_TA(2021)0284 B9-0313/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/621 z dne 15. aprila 2021 o spremembi Uredbe (EU) št. 37/2010 za razvrstitev snovi imidakloprid glede mejne vrednosti ostankov v živilih živalskega izvora(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 470/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o določitvi postopkov Skupnosti za določitev mejnih vrednosti ostankov farmakološko aktivnih snovi v živilih živalskega izvora in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 2377/90 in spremembi Direktive 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta(2) ter zlasti njenih členov 14 in 17,

–  ob upoštevanju mnenja, ki ga je 20. aprila 2021 podal Stalni odbor za zdravila za uporabo v veterinarski medicini,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju členov 13 in 191 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(3),

–  ob upoštevanju člena 112(2) in (3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

A.  ker Uredba (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta(4) določa, da nobeno zdravilo za uporabo v veterinarski medicini ne bi smelo biti dano na trg Unije, če nima dovoljenja in če ni dokazana njegova kakovost, varnost in učinkovitost, ter priznava, da boljši dostop do informacij javnosti omogoča, da izrazi svoje ugotovitve, organom pa, da jih upošteva;

B.  ker Uredba (EU) 2019/1381 Evropskega parlamenta in Sveta(5) določa, da bi bilo treba zagotoviti informacije o tem, kako so bile sprejete odločitve o obvladovanju tveganja in o dejavnikih, ki niso rezultati ocene tveganja, ter kako so bili ti dejavniki tehtani, in da bi moralo obveščanje o tveganju prispevati k participativnemu in odprtemu dialogu med vsemi zainteresiranimi stranmi, da bi zagotovili, da se bo v postopku analize tveganja upošteval predvsem javni interes, pa tudi točnost, celovitost, preglednost, doslednost in odgovornost;

C.  ker poročilo Evropske agencije za kemikalije (ECHA) o oceni z dne 18. februarja 2011 z naslovom Imidacloprid, vrsta proizvodov 18 (insekticidi, akaricidi in proizvodi za nadzor drugih členonožcev) (Imidacloprid, Product-type 18 (Insecticides, Acaricides and Products to control other Arthropods))(6) razvršča pomembne podatke o strupenosti za vodne in neciljne vrste;

D.  ker Direktiva 2013/39/EU Evropskega parlamenta in Sveta(7) določa, da „onesnaževanje voda in tal s farmacevtskimi ostanki postaja vse večji okoljski problem. Pri sedanjem ocenjevanju in nadzoru tveganja za vodno okolje ali tveganja, ki se prenaša po vodnem okolju, zaradi zdravil bi bilo treba nameniti ustrezno pozornost okoljskim ciljem Unije. Za obravnavo tega problema bi morala Komisija preučiti nevarnost okoljskih vplivov zdravil in oceniti ustreznost in učinkovitost veljavnega zakonodajnega okvira za varovanje vodnega okolja in zdravja ljudi prek vodnega okolja.“;

E.  ker so v Uredbi Komisije (EU) št. 283/2013(8) določene minimalne zahteve, vključno z informacijami o morebitnih škodljivih učinkih aktivne snovi, njenih metabolitov in nečistoč na zdravje ljudi in živali ali na podtalnico, okolje in neciljne vrste (flora in favna);

F.  ker Uredba Komisije (EU) št. 284/2013(9) vsebuje „vse informacije o možnih nesprejemljivih učinkih fitofarmacevtskega sredstva na okolje, rastline in rastlinske proizvode ter o znanih in pričakovanih kumulativnih in sinergijskih učinkih“;

G.  ker Direktiva 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta(10) določa, da „morajo ostale podrobnosti ter dokumentacija, ki morajo biti priloženi vlogi za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom, dokazovati, da so koristi zaradi učinkovitosti večje od možnih tveganj. Če takih dokazov ni, se vloga zavrne.“;

H.  ker je bila pri Evropski agenciji za zdravila (v nadaljnjem besedilu: EMA) vložena vloga za določitev najvišje mejne vrednosti ostankov (MRL) za imidakloprid pri salmonidih;

I.  ker je EMA na podlagi mnenja Odbora za zdravila za uporabo v veterinarski medicini z dne 9. septembra 2020(11) priporočila določitev MRL za imidakloprid za vse ribe na 0,6 mg/kg (600 µg/kg);

J.  ker Codex Alimentarius(12) ne določa MRL za vodno uporabo; ker sta Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo in Svetovna zdravstvena organizacija na skupnem sestanku o ostankih pesticidov leta 2008 priporočili določitev največjega dopustnega dnevnega vnosa od ostankov kmetijskih pridelkov na 0,06 mg/kg(13);

K.  ker je mnenje Odbora za zdravila za uporabo v veterinarski medicini, na katerem temelji priporočilo EMA, na voljo le v povzetku in bo po mnenju Komisije v celoti na voljo šele po določitvi MRL;

L.  ker bi moralo biti mnenje v zvezi z določitvijo MRL v skladu s pravom Unije na voljo javnosti in lahko dostopno;

M.  ker zagotavljanje preglednosti postopka ocenjevanja spodbuja razumevanje javnosti, prispeva k večji legitimnosti EMA v očeh potrošnikov in širše javnosti ter zagotavlja večjo odgovornost do državljanov Unije v demokratičnem sistemu(14);

N.  ker je imidakloprid neonikotinoidna biocidna aktivna snov, ki se je tržila za splošno uporabo za tretiranje pridelkov in živine zaradi strupenosti za širok spekter škodljivih organizmov; ker imidakloprid deluje kot antagonist nikotinskih acetilholinskih receptorjev v osrednjem živčnem sistemu ter tako ovira prenos sinaptičnih signalov, s tem pa povzroča smrtonosno hiperaktivnost živcev in mišic pri živalih, vretenčarjih in nevretenčarjih, kar nepopravljivo blokira nAChR in povzroča paralizo in smrt(15);

O.  ker Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/783(16) prepoveduje uporabo imidakloprida na vseh kmetijskih rastlinah, gojenih na prostem, zaradi njegovih škodljivih učinkov na opraševalce;

P.  ker se nevarne kemikalije, ki se uporabljajo za zdravljenje okužb morskih uši na podlagi veterinarskega recepta, v končni fazi sprostijo v vodno okolje; to lahko negativno vpliva na občutljive neciljne organizme, prav tako pa je izpust teh snovi opredeljen kot pomemben okoljski problem(17) zaradi velike mobilnosti imidakloprida v tleh in posledične onesnaženosti podtalnih in površinskih voda(18);

Q.  ker obstaja vse več dokazov, da ima uporaba imidakloprida uničujoč učinek na biotsko raznovrstnost, predvsem v rekah in vodnih poteh(19), kar vpliva na rake(20), mehkužce(21) in neciljne vrste (žuželke), pa tudi na organizme v tleh(22), prav tako pa povzroča zmanjševanje populacij ptic(23); ker obstaja vse večja zaskrbljenost zaradi zastajanja in kopičenja ostankov pesticidov in njihovih metabolitov v tleh ter zaradi njihovega potenciala za povzročanje zakisanosti tal; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je uporaba imidakloprida na Japonskem povzročila dramatično izčrpanje staležev rib, ki se niso obnovili(24);

R.  ker je v skladu z usklajeno razvrstitvijo in označitvijo iz Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta(25) imidakloprid razvrščen kot „zdravju škodljiv pri zaužitju“, „škodljiv okolju“ in „zelo strupen za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki“(26);

S.  ker je bila v študiji o izpostavljenosti krapov (Cyprinua carpio L.) imidaklopridu poleg histopatoloških sprememb (lesij), aktivacije biomarkerjev in spremembe ravni izražanja genov ugotovljena tudi degeneracija v možganih, škrgah in očeh(27); v študiji je bilo ugotovljeno, da izpostavljenost imidaklopridu povzroča vnetja in oksidativni stres;

T.  ker se lahko pri ljudeh zaradi ponavljajočega vnosa onesnažene hrane pojavi bioakumulacija metabolita NN, saj je bila v študiji na živalih(28) ugotovljena bioakumulacija imidakloprida po izpostavljenosti majhnemu odmerku;

U.  ker so številne znanstvene študije pri preskusih na živalih pokazale, da imidakloprid deluje kot strupen za razmnoževanje inendokrini motilec, ki lahko škodljivo vpliva na srce, ledvice, ščitnico in možgane ter lahko povzroči nevrološke simptome, tudi odpoved dihal in smrt(29);

V.  ker eksperimentalni dokazi kažejo, da se toksičnost imidakloprida povečuje s časom izpostavljenosti ter z odmerkom, kar se opiše kot „časovna toksičnost“, zato bi morali toksičnost imidakloprida razumeti v smislu akutne smrtnosti, pa tudi v smislu kroničnosti(30);

W.  ker Uredba (EU) št. 283/2013 zahteva izvedbo študij o dolgoročni toksičnosti;

X.  ker Uredba (ES) št. 396/2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora določa, da je treba „upoštevati poznane kumulativne in sinergijske učinke, ko so na voljo metode za oceno takih učinkov“;

Y.  ker Uredba (EU) št. 284/2013 trenutno zahteva toksikološke študije o izpostavljenosti operaterjev, opazovalcev, prebivalcev in delavcev, več študij dolgoročne in kronične strupenosti za živali ter študije o obstoju in obnašanju v tleh, vodi in zraku;

Z.  ker ni na voljo dovolj znanja o onesnaževalnih učinkih številnih posameznih kemikalij in zmesi kemikalij na okolje; vse kemikalije še niso bile ocenjene, ocene ekotoksičnosti pa se osredotočajo na zelo majhno število vrst in ekosistemov;

AA.  ker Uredba (EU) 2019/6 določa, da bi bilo treba pri odločitvah o obvladovanju tveganja upoštevati: „druge pomembne dejavnike, vključno z družbenimi, gospodarskimi, etičnimi in okoljskimi dejavniki ter dejavniki v zvezi z dobrobitjo živali in izvedljivostjo nadzora“;

AB.  ker v nasprotju s študijami, ki se predložijo Evropski agenciji za varnost hrane (EFSA), študij, ki se predložijo EMA, ni treba objaviti; obžaluje, da znanstvene študije in mnenja ter neobdelani podatki pogosto niso dostopni v celoti, prav tako pa ni dovolj informacij o izvedljivosti nadzora in obvladovanja tveganja pri izpustu odpadne vode v vodno okolje;

AC.  ker Uredba (ES) št. 470/2009 določa, da je treba najvišje mejne vrednosti ostankov določiti v skladu s splošno sprejetimi načeli ocene varnosti, pri čemer je treba upoštevati vse druge znanstvene ocene varnosti zadevne snovi, ki so jih morda opravile mednarodne organizacije, predvsem Codex Alimentarius ali, če se te snovi uporabljajo za druge namene, znanstveni odbori v Uniji;

AD.  ker Codex Alimentarius ne priporoča imidakloprida za uporabo v vodnem okolju, ECHA pa razlaga, kakšni bi lahko bili razlogi za to: v skladu z usklajeno razvrstitvijo in označitvijo (ATP01), ki jo je odobrila Evropska unija, je ta snov zelo strupena za vodne organizme z dolgotrajnimi učinki in je škodljiva pri zaužitju(31);

AE.  ker člen 37 Uredbe (EU) 2019/6 določa, da se dovoljenje za promet z zdravilom zavrne, če tveganja za javno zdravje ali zdravje živali ali okolje niso zadostno obravnavana; meni, da je to utemeljitev za to, da MRL ni bila določena;

AF.  ker štiri glavne države proizvajalke lososa – Norveška, Čile, Velika Britanija in Kanada – niso države članice, zato Komisija ne bi mogla izvajati ustreznih revizij pristojnih organov v teh državah ali oceniti ustreznosti nadzora;

1.  meni, da Izvedbena uredba (EU) 2021/621 presega izvedbena pooblastila, določena v Uredbi (ES) št. 470/2009;

2.  meni, da Izvedbena uredba (EU) 2021/621 ni skladna z zakonodajo Unije in da je v nasprotju s svobodo obveščanja in temeljnim načelom preglednosti, demokratičnim nadzorom in odgovornostjo, saj je mnenje Odbora za zdravila za uporabo v veterinarski medicini, na katerem temelji, na voljo le v povzetku;

3.  poziva Komisijo, naj Izvedbeno uredbo (EU) 2021/621 razveljavi in naj odboru predloži nov osnutek, z imidaklopridom na seznamu iz Priloge IV k Uredbi (ES) št. 396/2005, na katerem so farmakološko aktivne snovi, za katere ni mogoče določiti najvišjih mejnih vrednosti za uporabo v vodnem okolju;

4.  meni, da bi bilo treba za vsa zdravila za uporabo v veterinarski medicini, pesticide ter farmakološke in kemične ostanke opraviti standardni preskus in strokovno pregledano vrednotenje, saj lahko povzročijo dodatno in trajno škodo;

5.  meni, da bi morala EMA v celoti objaviti mnenje Odbora za zdravila za uporabo v veterinarski medicini, ki vsebuje znanstveno oceno tveganja in priporočila za obvladovanje tveganja ter znanstvene dokaze, na katerih temeljijo; meni, da je ocena tveganja imidakloprida pomanjkljiva, kar zadeva upoštevanje akutnih končnih vrednosti in ker ne upošteva zapoznelih, kumulativnih in kroničnih učinkov; opozarja, da so raziskave vodnih nevretenčarjev pokazale zapoznel učinek na smrtnost, predvsem med vodnimi žuželkami, ki ga ni mogoče zaznati s standardnimi akutnimi preskusi, kar dokazuje, da ocene tveganja za neonikotinoide niso bile ustrezne z vidika varstva okolja(32);

6.  meni, da je nujno treba oceniti farmakološko aktivne snovi in njihovo razvrstitev glede MRL v živilih živalskega izvora v povezavi s pravili iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta(33), Uredbe (ES) št. 396/2005, Uredbe (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta(34) ter uredb (EU) 2019/6 in (EU) 2019/1381;

7.  meni, da je nujno treba opraviti revizijo Direktive 2001/82/ES z namenom zaščite biotske raznovrstnosti, vodnega in kopenskega okolja ter upoštevanja dobrega počutja živali in neciljnih organizmov in mikroorganizmov;

8.  meni, da Uredba (ES) št. 470/2009 ne upošteva dovolj potrebe po vključevanju Evropskega parlamenta in državljanov, da bi ti lahko v celoti uveljavljali svojo demokratično pravico do nadzora;

9.  poudarja, da je treba okrepiti znanstveno sodelovanje, usklajevanje in povezanost med agencijami Unije s pristojnostmi na tem področju, in sicer EMA, EFSA in ECHA, ter nacionalnimi in mednarodnimi agencijami in v ta namen razviti skupni okvir za oceno tveganja za biocidne in fitofarmacevtske proizvode, ki se uporabljajo v prehranski verigi, da bi preprečili nedoslednost in omejili morebitno okoljsko škodo in ekocid;

10.  poziva Komisijo, naj kot odgovorna za obvladovanje tveganja pri oceni razpoložljivih informacij ustrezno uporablja previdnostno načelo, da bi količinsko opredelila tveganje škodljivih učinkov na okolje, biotsko raznovrstnost, dobro počutje živali in zdravje ljudi;

11.  poziva Komisijo, naj sistematično poroča o tem, kako sta bila upoštevana previdnostno načelo in načelo prostovoljne privolitve ter kako je Odbor za zdravila za uporabo v veterinarski medicini prišel do zaključkov v svojem mnenju;

12.  poziva Komisijo, naj spoštuje demokratično načelo prostovoljne privolitve in naj preveri primernost postopka ocene tveganja za določitev MRL za zdravila za uporabo v veterinarski medicini v živilih živalskega izvora; meni, da je bistveno, da je postopek v celoti skladen s cilji iz sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 z naslovom Evropski zeleni dogovor, sporočila Komisije z dne 20. maja 2020 z naslovom Strategija „od vil do vilic“ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem ter strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030;

13.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo v oceno tveganja vključeni časovno kumulativni, posodobljeni, strokovno pregledani ekotoksikološki preskusi za neciljne vrste v tleh in vodnem okolju ter da bodo zajeti tudi okoljski ostanki v zraku, tleh in vodi, vključno z dolgotrajnimi kumulativnimi toksičnimi učinki, prav tako pa naj bodo navedene neodvisne, strokovno pregledane študije in znanstvena mnenja, ki so bila upoštevana; poudarja, da bi morale biti te informacije na voljo javnosti;

14.  poziva Komisijo, naj predloži zakonodajni predlog, države članice pa, naj ga podprejo, da bi zagotovili skladnost in doslednost uredb (EU) 2019/6 in (EU) 2019/1381 ter vse zakonodaje s področja živil v primerih, ko oceno tveganja za določitev MRL izvedejo druge agencije in ne EFSA; poziva Komisijo, naj zagotovi tudi, da bo ta ocena pregledna in bo zagotovila boljšo zaščito biotske raznovrstnosti in vodnih ekosistemov, insektov, deževnikov in mikroorganizmov v tleh;

15.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 131, 16.4.2021, str. 120. (2) UL L 152, 16.6.2009, str. 11. (3) UL L 55, 28.2.2011, str. 13. (4) Uredba (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini in razveljavitvi Direktive 2001/82/ES (UL L 4, 7.1.2019, str. 43). (5) Uredba (EU) 2019/1381 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o preglednosti in trajnosti ocenjevanja tveganja v prehranski verigi v EU ter o spremembah uredb (ES) št. 178/2002, (ES) št. 1829/2003, (ES) št. 1831/2003, (ES) št. 2065/2003, (ES) št. 1935/2004, (ES) št. 1331/2008, (ES) št. 1107/2009, (EU) 2015/2283 in Direktive 2001/18/ES (UL L 231, 6.9.2019, str. 1). (6) https://echa.europa.eu/documents/10162/225b9c58-e24c-6491-cc8d-7d85564f3912 (7) Direktiva 2013/39/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. avgusta 2013 o spremembi direktiv 2000/60/ES in 2008/105/ES v zvezi s prednostnimi snovmi na področju vodne politike (UL L 226, 24.8.2013, str. 1). (8) Uredba Komisije (EU) št. 283/2013 z dne 1. marca 2013 o določitvi zahtevanih podatkov o aktivnih snoveh v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 93, 3.4.2013, str. 1). (9) Uredba Komisije (EU) št. 284/2013 z dne 1. marca 2013 o določitvi zahtevanih podatkov o fitofarmacevtskih sredstvih v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 93, 3.4.2013, str. 85). (10) Direktiva 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 1). (11) https://www.ema.europa.eu/en/documents/mrl-summary/imidacloprid-fin-fish-summary-opinion-cvmp-establishment-maximum-residue-limits_en.pdf (12) http://www.fao.org/fao-who-codexalimentarius/codex-texts/dbs/pestres/pesticide-detail/en/?p_id=206 (13) http://www.fao.org/fileadmin/templates/agphome/documents/Pests_Pesticides/JMPR/JMPRReport08.pdf (14) Glej sodbo Sodišča v zadevi T-235/15 Pari Pharma GmbH proti Evropski agenciji za zdravila, ECLI:EU:T:2018:65; glej tudi zadevo T-718/15, PTC Therapeutics International Ltd proti Evropski agenciji za zdravila, ECLI:EU:T:2018:66 in T-729/15, MSD Animal Health Innovation GmbH in Intervet International BV proti Evropski agenciji za zdravila, ECLI:EU:T:2018:67. (15) Sánchez-Bayo, F., Tennekes, H.A.. Time-Cumulative Toxicity of Neonicotinoids: Experimental Evidence and Implications for Environmental Risk Assessments. International Journal of Environmental Research and Public Health. 2020,17(5),1629, https://www.mdpi.com/1660-4601/17/5/1629. (16) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/783 z dne 29. maja 2018 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede pogojev za odobritev aktivne snovi imidakloprid (UL L 132, 30.5.2018, str. 31). (17) Burridge, L., Weis, J.S., Cabello, F., Pizarro, J., Bostick, K.. Chemical use in salmon aquaculture: A review of current practices and possible environmental effects. Aquaculture, 2010, zvezek 306, 1–4, str. 7–23, https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0044848610003297. (18) Sánchez-Bayo, F., Tennekes, H.A.. Time-Cumulative Toxicity of Neonicotinoids: Experimental Evidence and Implications for Environmental Risk Assessments. International Journal of Environmental Research and Public Health. 2020,17(5),1629, https://www.mdpi.com/1660-4601/17/5/1629. (19) Butcherine, P., Kelaher, B.P., Taylor, M.D., Barkla, B.J., Benkendorff, K.. Impact of imidacloprid on the nutritional quality of adult black tiger shrimp (Penaeus monodon). Ecotoxicology and Environmental Safety, 2020, zvezek 198. https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0147651320305212?via%3Dihub (20) Butcherine, P., Kelaher, B.P., Taylor, M.D., Barkla, B.J., Benkendorff, K.. Impact of imidacloprid on the nutritional quality of adult black tiger shrimp (Penaeus monodon). Ecotoxicology and Environmental Safety, 2020, zvezek 198.https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0147651320305212?via%3Dihub. (21) Ewere, E.E., Reichelt-Brushett, A., Benkendorff, K.. The neonicotinoid insecticide imidacloprid, but not salinity, impacts the immune system of Sydney rock oyster, Saccostrea glomerata. Science of the Total Environment, 2020, zvezek 742. The neonicotinoid insecticide imidacloprid, but not salinity, impacts the immune system of Sydney rock oyster, Saccostrea glomerata - ScienceDirect. (22) de Lima e Silva, C., Brennan, N., Brouwer, J.M., Commandeur, D., Verweij, R.A., van Gestel, C.A.M.. Comparative toxicity of imidacloprid and thiacloprid to different species of soil invertebrates. Ecotoxicology, 2017, 26, str. 555–564.https://doi.org/10.1007/s10646-017-1790-7. (23) https://www.eea.europa.eu/publications/soer-2020 (24) https://www.nationalgeographic.com/animals/article/neonicotinoid-insecticides-cause-fish-declines-japan (25) Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L 353, 31.12.2008, str. 1). (26) Poročilo ECHA o oceni z naslovom Imidacloprid, vrsta proizvodov 18 (insekticidi, akaricidi in proizvodi za nadzor drugih členonožcev) (Imidacloprid, Product-type 18 (Insecticides, Acaricides and Products to control other Arthropods)).https://echa.europa.eu/documents/10162/225b9c58-e24c-6491-cc8d-7d85564f3912. (27) Tyor, A.K., Harkrishan, Bhardwaj, J.K., Saraf, P.. Effect of Imidacloprid on Histopathological Alterations of Brain, Gills and Eyes in hatchling carp (Cyprinus carpio L.). Toxicology International, 2020, 27, str. 70–78. (28) Kavvalakis, M.P., Tzatzarakis, M.N.,Theodoropoulou, E.P., Barbounis, E.G., Tsakalof, A.K., Tsatsakis, A.M.. Development and application of LC-APCI-MS method for biomonitoring of animal and human exposure to imidacloprid. Chemosphere 2013, zvezek 93, 10, str. 2612–2620 Development and application of LC–APCI–MS method for biomonitoring of animal and human exposure to imidacloprid - ScienceDirect. (29) Katić, A., Karačonji, I.B.. Imidacloprid as reproductive toxicant and endocrine disruptor: Investigations in laboratory animals. Archives of Industrial Hygiene and Toxicology, 2018, 69(2) https://www.researchgate.net/publication/326247351_Imidacloprid_as_reproductive_toxicant_and_endocrine_disruptor_Investigations_in_laboratory_animals. (30) Sánchez-Bayo, F., Tennekes, H.A.. Time-Cumulative Toxicity of Neonicotinoids: Experimental Evidence and Implications for Environmental Risk Assessments. International Journal of Environmental Research and Public Health, 2020, 17(5), 1629 https://www.mdpi.com/1660-4601/17/5/16. (31) https://echa.europa.eu/substance-information/-/substanceinfo/100.102.643 (32) Sánchez-Bayo F., Tennekes, H.A. Time-Cumulative Toxicity of Neonicotinoids: Experimental Evidence and Implications for Environmental Risk Assessments International Journal of Environmental Research and Public Health. 2020, 17(5), 1629. https://www.mdpi.com/1660-4601/17/5/1629. (33) Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1). (34) Uredba (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti (UL L 264, 25.9.2006, str. 13).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. junija 2021 o Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/745 z dne 6. maja 2021 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobij odobritve aktivnih snovi aluminijev amonijev sulfat, aluminijev silikat, beflubutamid, bentiavalikarb, bifenazat, boskalid, kalcijev karbonat, kaptan, ogljikov dioksid, cimoksanil, dimetomorf, etefon, ekstrakt čajevca, famoksadon, ostanki destilacije maščob, maščobne kisline C7 do C20, flumioksazin, fluoksastrobin, flurokloridon, folpet, formetanat, giberelinska kislina, giberelini, heptamaloksiloglukan, hidrolizirane beljakovine, železov sulfat, metazaklor, metribuzin, milbemektin, Paecilomyces lilacinus sev 251, fenmedifam, fosmet, pirimifos-metil, rastlinska olja / olje navadne ogrščice, kalijev vodikov karbonat, propamokarb, protiokonazol, kremenov pesek, ribje olje, repelenti po vonju živalskega ali rastlinskega izvora / ovčja maščoba, S-metolaklor, nerazvejena veriga feromonov iz reda Lepidoptera, tebukonazol in sečnina (2021/2706(RSP))

P9_TA(2021)0285 B9-0312/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/745 z dne 6. maja 2021 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobij odobritve aktivnih snovi aluminijev amonijev sulfat, aluminijev silikat, beflubutamid, bentiavalikarb, bifenazat, boskalid, kalcijev karbonat, kaptan, ogljikov dioksid, cimoksanil, dimetomorf, etefon, ekstrakt čajevca, famoksadon, ostanki destilacije maščob, maščobne kisline C7 do C20, flumioksazin, fluoksastrobin, flurokloridon, folpet, formetanat, giberelinska kislina, giberelini, heptamaloksiloglukan, hidrolizirane beljakovine, železov sulfat, metazaklor, metribuzin, milbemektin, Paecilomyces lilacinus sev 251, fenmedifam, fosmet, pirimifos-metil, rastlinska olja / olje navadne ogrščice, kalijev vodikov karbonat, propamokarb, protiokonazol, kremenov pesek, ribje olje, repelenti po vonju živalskega ali rastlinskega izvora / ovčja maščoba, S-metolaklor, nerazvejena veriga feromonov iz reda Lepidoptera, tebukonazol in sečnina(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS(2) ter zlasti njenega člena 17 in člena 21,

–  ob upoštevanju mnenja, ki ga je 30. marca 2021 podal Stalni odbor za rastline, živali, hrano in krmo,

–  ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/408 z dne 11. marca 2015 o izvajanju člena 80(7) Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in pripravi seznama kandidatk za zamenjavo(3),

–  ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2018 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 o fitofarmacevtskih sredstvih(5),

–  ob upoštevanju člena 112(2) in (3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

A.  ker je bil flumioksazin 1. januarja 2003 z Direktivo Komisije 2002/81/ES(6) vključen v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS(7) in se šteje, da je odobren v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009;

B.  ker postopek za obnovitev odobritve flumioksazina v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 844/2012(8) poteka že od leta 2010(9), ustrezna vloga pa je bila predložena 29. februarja 2012 v skladu s členom 4 Uredbe Komisije (EU) št. 1141/2010(10);

C.  ker je bilo obdobje odobritve aktivne snovi flumioksazin z Direktivo Komisije 2010/77/EU(11) že podaljšano za pet let in se je nato od leta 2015 z izvedbenimi uredbami Komisije (EU) 2015/1885(12), (EU) 2016/549(13), (EU) 2017/841(14), (EU) 2018/917(15), (EU) 2019/707(16) in (EU) 2020/869(17) vsako leto znova podaljševalo za eno leto ter se je zdaj z Izvedbeno uredbo (EU) 2021/745 ponovno podaljšalo za eno leto, tj. do 30. junija 2022;

D.  ker Komisija v Izvedbeni uredbi (EU) 2021/745 ni pojasnila razlogov za podaljšanje, temveč je navedla le, da se bo odobritev navedenih aktivnih snovi verjetno iztekla, preden bo sprejeta odločitev o obnovitvi njihove odobritve, saj se je ocenjevanje teh snovi zavleklo iz razlogov, na katere vlagatelji ne morejo vplivati;

E.  ker je cilj Uredbe (ES) št. 1107/2009 zagotoviti visoko raven varovanja zdravja ljudi in živali ter okolja ter hkrati ohraniti konkurenčnost kmetijstva Unije; ker bi bilo treba posebno pozornost nameniti zaščiti ranljivih skupin prebivalstva, vključno z nosečnicami, dojenčki in otroki;

F.  ker bi bilo treba uporabljati previdnostno načelo in ker je v Uredbi (ES) št. 1107/2009 navedeno, da bi se smele snovi vključiti v fitofarmacevtska sredstva le takrat, kadar se dokaže, da nedvoumno koristijo rastlinski pridelavi, in se ne pričakuje, da bi imele kakršen koli škodljiv vpliv na zdravje ljudi ali živali oziroma kakršen koli nesprejemljiv vpliv na okolje;

G.  ker je v Uredbi (ES) št. 1107/2009 navedeno, da bi moralo biti obdobje odobritve aktivnih snovi zaradi varnosti časovno omejeno; ker bi moralo biti to obdobje sorazmerno z možnimi tveganji, povezanimi z uporabo teh snovi, kar pa v primeru flumioksazina ni bilo upoštevano;

H.  ker je bil flumioksazin v 18 letih od njegove odobritve kot aktivne snovi opredeljen in razvrščen kot strupen za razmnoževanje v skupino 1B in kot verjeten endokrini motilec;

I.  ker imajo Komisija in države članice možnost in odgovornost, da v primeru ugotovljenega tveganja škodljivih učinkov na zdravje, pri katerem pa je še vedno prisotna znanstvena negotovost, iz previdnosti sprejmejo začasne ukrepe za obvladovanje tveganja, ki so potrebni za zagotavljanje visoke ravni varovanja zdravja ljudi;

J.  ker je v členu 21 Uredbe (ES) št. 1107/2009 določeno, da lahko Komisija kadar koli pregleda odobritev aktivne snovi, zlasti kadar glede na nova znanstvena in tehnična spoznanja meni, da obstajajo znaki, da snov ne izpolnjuje več meril za odobritev iz člena 4 omenjene uredbe, in ker lahko ta pregled privede do umika ali spremembe odobritve snovi;

Strupen za razmnoževanje iz kategorije 1B in povzročitelj endokrinih motenj

K.  ker je bil flumioksazin v skladu s usklajenim razvrščanjem iz Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta(18) razvrščen med snovi, strupene za razmnoževanje iz kategorije 1B, zelo strupen za vodne organizme in zelo strupen za vodne organizme z dolgotrajnim učinkom;

L.  ker je Evropska agencija za varnost hrane že leta 2014, nato pa v letih 2017 in 2018 ugotovila, da obstajajo kritična vprašanja, ker je bil flumioksazin razvrščen med snovi, strupene za razmnoževanje iz kategorije 1B, in da verjetno povzroča endokrine motnje, vendar tega ni mogoče dokončno potrditi, in da je to precej zaskrbljujoče;

M.  ker je bil flumioksazin leta 2015 z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/408 uvrščen na seznam kandidatov za zamenjavo, saj je ali bo v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 razvrščen med snovi, strupene za razmnoževanje iz kategorije 1A ali 1B;

N.  ker v skladu s točko 3.6.4 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009 aktivnih snovi ni mogoče odobriti, če so razvrščene med snovi, strupene za razmnoževanje iz kategorije 1B, razen v primerih, ko je na podlagi dokumentiranih dokazov, priloženih vlogi, jasno, da je aktivna snov potrebna za nadzor resne nevarnosti za zdravje rastlin, ki je ni mogoče obvladati z drugimi razpoložljivimi sredstvi, vključno z nekemičnimi metodami, pri čemer je treba sprejeti ukrepe za zmanjšanje tveganja, da se zagotovi čim manjša izpostavljenost ljudi in okolja tej snovi;

O.  ker je država članica poročevalka 1. februarja 2018 ob upoštevanju novih znanstvenih podatkov Evropski agenciji za kemikalije (ECHA) podala predlog za usklajeno razvrščanje in označevanje flumioksazina v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008; ker je odbor agencije ECHA za oceno tveganja 15. marca 2019 sprejel mnenje o prerazvrstitvi flumioksazina kot snovi, strupene za razmnoževanje, iz kategorije 1B v kategorijo 2; ker bo to verjetno povzročilo prerazvrstitev flumioksazina v Prilogo IV k Uredbe (ES) št. 1272/2008, kar pa se zaenkrat še ni zgodilo; ker je do takrat flumioksazin še vedno razvrščen med snovi, strupene za razmnoževanje iz kategorije 1B;

P.  ker se v skladu s točko 3.6.5 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009 aktivna snov ne more odobriti, če se šteje, da ima lastnosti endokrinih motilcev, ki lahko škodljivo vplivajo na ljudi, razen če je izpostavljenost ljudi tej aktivni snovi v fitofarmacevtskem sredstvu v realnih predlaganih pogojih uporabe zanemarljiva, na primer če se sredstvo uporablja v zaprtih sistemih ali v drugih pogojih, kjer ni stika z ljudmi, in kjer ostanki zadevne aktivne snovi na hrani in krmi ne presegajo privzete vrednosti v skladu s točko (b) člena 18(1) Uredbe (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta(19);

Q.  ker že od leta 2014 obstaja sum, da flumioksazin povzroča endokrine motnje(20); ker se merila za ugotavljanje, ali snov povzroča endokrine motnje, v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009, določena v Uredbi Komisije (EU) 2018/605(21), uporabljajo od 20. oktobra 2018(22); ker so bile ustrezne smernice sprejete 5. junija 2018(23); ker je Komisija agenciji EFSA vseeno šele 4. decembra 2019 naročila, naj v skladu z novimi merili oceni, ali lahko flumioksazin povzroča endokrine motnje;

R.  ker je agencija EFSA septembra 2020 objavila posodobljen strokovni pregled ocene tveganja pesticidov z aktivno snovjo flumioksazin(24), v katerem ni mogla izključiti možnosti, da ta snov povzroča endokrine motnje, saj je ugotovila, da primanjkuje precej podatkov, tudi v zvezi z drugimi varnostnimi vidiki, kar je zaskrbljujoče;

S.  ker je torej agencija EFSA na področju toksikologije pri sesalcih ugotovila, da manjka več podatkov, da nekaterih vprašanj ni mogoče dokončno potrditi in da so nekatera vprašanja zaskrbljujoča; ker je ugotovila tudi, da ni dovolj podatkov glede ostankov in varnosti za potrošnike, poleg tega zaradi pomanjkanja podatkov ni mogla dokončno oceniti izpostavljenosti podzemne vode, zaradi nepopolnega nabora podatkov tudi ni mogla dokončno oceniti endokrine motnje flumioksazina pri ljudeh in neciljnih organizmih, kar pomeni, da ni mogla zaključiti, ali so izpolnjena merila v zvezi z endokrinimi motnjami, povzročenih po mehanizmih EATS, pri ljudeh in neciljnih organizmih, ki so določena v točki 3.6.5 in točki 3.8.2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009, kot je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2018/605;

T.  ker pri flumioksazinu obstaja veliko tveganje biokoncentracije in je zelo strupen za alge in vodne rastline ter zmerno strupen za deževnike, čebele, ribe in vodne nevretenčarje;

U.  ker je nesprejemljivo, da je v Uniji še naprej dovoljeno uporabljati aktivno snov, ki izpolnjuje merila za njeno izključitev, saj sodi med snovi, ki so mutagene, rakotvorne in/ali strupene za razmnoževanje, in pri kateri ni mogoče izključiti, da izpolnjuje merila za izključitev zaradi lastnosti endokrinih motilcev, ki so bila uvedena za varovanje zdravja ljudi in okolja, kar ogroža zdravje ljudi in okolje;

V.  ker utegnejo vlagatelji samodejni sistem, ki je del delovnih metod Komisije, ki takoj podaljša obdobje odobritve aktivnih snovi, če ponovna ocena tveganja še ni zaključena, izkoriščati in namerno zavlačevati postopek ponovne ocene, na primer tako, da predložijo nepopolne podatke ter zaprosijo za več odstopanj in posebnih pogojev, kar bo povzročilo nesprejemljiva tveganja za zdravje ljudi in okolje, saj se izpostavljenost nevarni snovi medtem nadaljuje;

W.  ker je prosilec po prvotnem predlogu Komisije leta 2014, da se odobritev flumioksazina ne obnovi, ki je temeljil na dejstvu, da ta aktivna snov izpolnjuje merila za izključitev, saj je strupena za razmnoževanje iz kategorije 1B, zaprosil za odstopanje od uporabe teh meril za izločitev, za kar pa je bilo treba oblikovati ustrezne metodologije za ocenjevanje, ki še niso obstajale, čeprav se je Uredba (ES) št. 1107/2009 uporabljala že tri leta, zaradi česar se je postopek neobnovitve zavlekel za več let;

X.  ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 13. septembra 2018 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 o fitofarmacevtskih sredstvih Komisijo in države članice pozval, naj zagotovijo, da se postopkovno podaljšanje obdobja odobritve za čas trajanja postopka v skladu s členom 17 uredbe ne bo uporabljalo za aktivne snovi, ki so mutagene, rakotvorne, strupene za razmnoževanje in so zato razvrščene v kategorijo 1A ali 1B, ali aktivne snovi z lastnostmi endokrinih motilcev, ki so škodljive za ljudi ali živali, kot velja za snovi, kot so flumioksazin, tiakloprid, klorotoluron in dimoksistrobin;

Y.  ker je Parlament v svojih resolucijah z dne 10. oktobra 2019(25) in z dne 10. julija 2020(26) nasprotoval že prejšnjima podaljšanjema obdobja odobritve flumioksazina, Komisija pa na ti resoluciji ni prepričljivo odgovorila, prav tako ni ustrezno dokazala, da s še enim podaljšanjem ni presegla svojih izvedbenih pooblastil;

Z.  ker je bila od 26 aktivnih snovi, med katerimi je tudi flumioksazin, katerih odobritve so bile leta 2020 podaljšane z Izvedbeno uredbo (EU) 2020/869, le v primeru štirih aktivnih snovi z Izvedbeno uredbo (EU) 2021/745 odobritev bodisi obnovljena bodisi ni bila obnovljena, medtem ko je bila odobritev 44 aktivnih snovi podaljšana, pri številnih že tretjič ali četrtič;

1.  meni, da Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/745 presega izvedbena pooblastila, določena v Uredbi (ES) št. 1107/2009;

2.  meni, da Izvedbena uredba (EU) 2021/745 ni v skladu z zakonodajo Unije in ne spoštuje previdnostnega načela;

3.  strogo obsoja hude zamude v postopku ponovne odobritve in pri identifikaciji snovi, ki motijo delovanje endokrinega sistema;

4.  meni, da odločitev o ponovnem podaljšanju odobritve flumioksazina ni v skladu z varnostnimi merili iz Uredbe (ES) št. 1107/2009 in ne temelji na dokazih, da je njegova uporaba varna, niti ni dokazano, da je ta aktivna snov nujno potrebna pri pridelavi hrane v Uniji;

5.  poziva Komisijo, naj razveljavi Izvedbeno uredbo (EU) 2021/745 in odboru predloži nov osnutek, v katerem bo upoštevala znanstvene dokaze o škodljivih učinkih vseh snovi, na katere se uredba nanaša, zlasti flumioksazina;

6.  poziva Komisijo, naj na naslednji seji Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo predlaga, da se odobritev flumioksazina ne obnovi;

7.  poziva Komisijo, naj Parlamentu natančno razloži, zakaj se je ocena snovi zavlekla iz razlogov, na katere vlagatelji ne morejo vplivati, katere specifične končne točke se še vedno ocenjujejo in zakaj ta ocena traja tako dolgo;

8.  ponovno poziva Komisijo, naj predloži osnutke izvedbenih uredb o podaljšanju obdobja odobritve le za snovi, pri katerih glede na trenutna znanstvena dognanja ni pričakovati, da bo Komisija predlagala, da se njihova odobritev ne obnovi;

9.  ponovno poziva Komisijo, naj prekliče odobritev snovi, če obstajajo dokazi ali utemeljeni dvomi, da ne bodo izpolnjevale varnostnih meril iz Uredbe (ES) št. 1107/2009;

10.  ponovno poziva države članice, naj zagotovijo ustrezno in pravočasno ponovno oceno odobritve aktivnih snovi, za katere so poročevalke, in zagotovijo, da se sedanje zamude čim prej odpravijo;

11.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 160, 7.5.2021, str. 89. (2) UL L 309, 24.11.2009, str. 1. (3) UL L 67, 12.3.2015, str. 18. (4) UL L 55, 28.2.2011, str. 13. (5) UL C 433, 23.12.2019, str. 183. (6) Direktiva Komisije 2002/81/ES z dne 10. oktobra 2002 o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS o vključitvi flumioksazina kot aktivne snovi (UL L 276, 12.10.2002, str. 28). (7) Direktiva Sveta z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (91/414/EGS) (UL L 230, 19.8.1991, str. 1). (8) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 844/2012 z dne 18. septembra 2012 o opredelitvi določb, potrebnih za izvedbo postopka podaljšanja odobritve aktivnih snovi, kot je določeno z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 252, 19.9.2012, str. 26). (9) Direktiva Komisije 2010/77/EU z dne 10. novembra 2010 o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS v zvezi z datumom poteka veljavnosti registracije nekaterih aktivnih snovi v Prilogo I (UL L 293, 11.11.2010, str. 48). (10) Uredba Komisije (EU) št. 1141/2010 z dne 7. decembra 2010 o postopku za podaljšanje vključitve druge skupine aktivnih snovi v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS in oblikovanju seznama navedenih snovi (UL L 322, 8.12.2010, str. 10). (11) Direktiva Komisije 2010/77/EU z dne 10. novembra 2010 o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS v zvezi z datumom poteka veljavnosti registracije nekaterih aktivnih snovi v Prilogo I (UL L 293, 11.11.2010, str. 48). (12) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1885 z dne 20. oktobra 2015 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobij odobritve za aktivne snovi 2,4-D, acibenzolar-s-metil, amitrol, bentazon, cihalofop butil, dikvat, esfenvalerat, famoksadon, flumioksazin, DPX KE 459 (flupirsulfuron-metil), glifosat, iprovalikarb, izoproturon, lambda-cihalotrin, metalaksil-M, metsulfuron metil, pikolinafen, prosulfuron, pimetrozin, piraflufen-etil, tiabendazol, tifensulfuron -metil in triasulfuron (UL L 276, 21.10.2015, str. 48). (13) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/549 z dne 8. aprila 2016 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobij odobritve za aktivne snovi bentazon, cihalofop butil, dikvat, famoksadon, flumioksazin, DPX KE 459 (flupirsulfuron-metil), metalaksil-M, pikolinafen, prosulfuron, pimetrozin, tiabendazol in tifensulfuron-metil (UL L 95, 9.4.2016, str. 4). (14) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/841 z dne 17. maja 2017 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobij odobritve za aktivne snovi alfa-cipermetrin, Ampelomyces quisqualis sev: AQ 10, benalaksil, bentazon, bifenazat, bromoksinil, karfentrazon-etil, klorprofam, ciazofamid, desmedifam, dikvat, DPX KE 459 (flupirsulfuron-metil), etoksazol, famoksadon, fenamidon, flumioksazin, foramsulfuron, Gliocladium catenulatum sev: J1446, imazamoks, imazosulfuron, izoksaflutol, laminarin, metalaksil-M, metoksifenozid, milbemektin, oksasulfuron, pendimetalin, fenmedifam, pimetrozin, S-metolaklor in trifloksistrobin (UL L 125, 18.5.2017, str. 12). (15) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/917 z dne 27. junija 2018 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobij odobritve za aktivne snovi alfa-cipermetrin, beflubutamid, benalaksil, bentiavalikarb, bifenazat, boskalid, bromoksinil, kaptan, karvon, klorprofam, ciazofamid, desmedifam, dimetoat, dimetomorf, dikvat, etefon, etoprofos, etoksazol, famoksadon, fenamidon, fenamifos, flumioksazin, fluoksastrobin, folpet, foramsulfuron, formetanat, Gliocladium catenulatum sev: J1446, izoksaflutol, metalaksil-m, metiokarb, metoksifenozid, metribuzin, milbemektin, oksasulfuron, Paecilomyces lilacinus sev 251, fenmedifam, fosmet, pirimifos-metil, propamokarb, protiokonazol, pimetrozin in S-metolaklor (UL L 163, 28.6.2018, str. 13). (16) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/707 z dne 7. maja 2019 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobij odobritve za aktivne snovi alfa-cipermetrin, beflubutamid, benalaksil, bentiavalikarb, bifenazat, boskalid, bromoksinil, kaptan, ciazofamid, desmedifam, dimetoat, dimetomorf, diuron, etefon, etoksazol, famoksadon, fenamifos, flumioksazin, fluoksastrobin, folpet, foramsulfuron, formetanat, metalaksil-m, metiokarb, metribuzin, milbemektin, Paecilomyces lilacinus sev 251, fenmedifam, fosmet, pirimifos-metil, propamokarb, protiokonazol, s-metolaklor in tebukonazol (UL L 120, 8.5.2019, str. 16. (17) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/869 z dne 24. junija 2020 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobij odobritve za aktivne snovi beflubutamid, benalaksil, bentiavalikarb, bifenazat, boskalid, bromoksinil, kaptan, ciazofamid, dimetomorf, etefon, etoksazol, famoksadon, fenamifos, flumioksazin, fluoksastrobin, folpet, formetanat, metribuzin, milbemektin, Paecilomyces lilacinus sev 251, fenmedifam, fosmet, pirimifos-metil, propamokarb, protiokonazol in S-metolaklor (UL L 201, 25.6.2020, str. 7). (18) Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L 353, 31.12.2008, str.1). (19) Uredba (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L 70, 16.3.2005, str. 1). (20) Sklep EFSA o strokovnem pregledu, Conclusion on the peer review of the pesticide risk assessment of the active substance flumioxazin’, EFSA Journal 2014;12(6):3736, https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/3736 (21) Uredba Komisije (EU) 2018/605 z dne 19. aprila 2018 o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009 z določitvijo znanstvenih meril za ugotavljanje lastnosti endokrinih motilcev (UL L 101, 20.4.2018, str. 33). (22) Uredba Komisije (EU) 2018/605 z dne 19. aprila 2018 o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009 z določitvijo znanstvenih meril za ugotavljanje lastnosti endokrinih motilcev (UL L 101, 20.4.2018, str. 33). (23) Evropska agencija za kemikalije (ECHA) in Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) ob podpori Skupnega raziskovalnega središča, Guidance for the identification of endocrine disruptors in the context of Regulations (EU) No 528/2012 and (EC) No 1107/2009, EFSA Journal 2018;16(6):5311, https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/5311 (24) Sklep EFSA o strokovnem pregledu, Conclusion on the peer review of the pesticide risk assessment of active substance flumioxazin, EFSA Journal 2020;18(9):6246, https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/6246 (25) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. oktobra 2019 o Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2019/707 z dne 7. maja 2019 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobij odobritve za aktivne snovi alfa-cipermetrin, beflubutamid, benalaksil, bentiavalikarb, bifenazat, boskalid, bromoksinil, kaptan, ciazofamid, desmedifam, dimetoat, dimetomorf, diuron, etefon, etoksazol, famoksadon, fenamifos, flumioksazin, fluoksastrobin, folpet, foramsulfuron, formetanat, metalaksil-m, metiokarb, metribuzin, milbemektin, Paecilomyces lilacinus sev 251, fenmedifam, fosmet, pirimifos-metil, propamokarb, protiokonazol, s-metolaklor in tebukonazol (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0026). (26) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2020 o osnutku izvedbene uredbe Komisije o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobja odobritve aktivnih snovi beflubutamid, benalaksil, bentiavalikarb, bifenazat, boskalid, bromoksinil, ciazofamid, dimetomorf, etefon, etoksazol, famoksadon, fenamifos, fenmedifam, flumioksazin, fluoksastrobin, folpet, formetanat, fosmet, kaptan, metribuzin, milbemektin, Paecilomyces lilacinus sev 251, pirimifos-metil, propamokarb, protiokonazol in S-metolaklor (Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0197).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. junija 2021 o strategiji EU za kibernetsko varnost v digitalnem desetletju (2021/2568(RSP))

P9_TA(2021)0286 B9-0305/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 16. decembra 2020 z naslovom Strategija EU za kibernetsko varnost v digitalnem desetletju (JOIN(2020)0018),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 16. decembra 2020 za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji in razveljavitvi Direktive (EU) 2016/1148 (COM(2020)0823),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 24. septembra 2020 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o digitalni operativni odpornosti za finančni sektor in spremembi uredb (ES) št. 1060/2009, (EU) št. 648/2012, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 909/2014 (COM(2020)0595),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 12. septembra 2018 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Evropskega industrijskega, tehnološkega in raziskovalnega strokovnega centra za kibernetsko varnost ter mreže nacionalnih koordinacijskih centrov (COM(2018)0630),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. februarja 2020 z naslovom Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope (COM(2020)0067),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/881 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o Agenciji Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA) in o certificiranju informacijske in komunikacijske tehnologije na področju kibernetske varnosti ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 526/2013 (Akt o kibernetski varnosti)(1),

–  ob upoštevanju Direktive 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z dostopnostjo radijske opreme na trgu in razveljavitvi Direktive 1999/5/ES(2),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1290/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o pravilih za sodelovanje v okvirnem programu za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 ter za razširjanje njegovih rezultatov in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1906/2006(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/694 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2021 o vzpostavitvi programa za digitalno Evropo in razveljavitvi Sklepa (EU) 2015/2240(6),

–  ob upoštevanju Direktive 2010/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o okviru za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometu in za vmesnike do drugih vrst prevoza(7),

–  ob upoštevanju Budimpeške konvencije o kibernetski kriminaliteti z dne 23. novembra 2001 (ETS št.185),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. decembra 2020 o novi strategiji za evropska mala in srednja podjetja(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. marca 2021 o trajnostni strategiji za kemikalije(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2021 o oblikovanju demografski prihodnosti Evrope: odprava ovir za delovanje enotnega digitalnega trga in izboljšana uporaba umetne inteligence za evropske potrošnike(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. januarja 2021 o zapolnitvi digitalnega razkoraka med spoloma: udeležba žensk v digitalnem gospodarstvu(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2019 o varnostnih grožnjah zaradi vedno večje prisotnosti Kitajske na tehnološkem področju v EU in možnih ukrepih na ravni EU za njihovo zmanjšanje(12),

–  ob upoštevanju vprašanja Komisiji o strategiji EU za kibernetsko varnost v digitalnem desetletju (O-000037/2021 – B9-0024/2021),

–  ob upoštevanju člena 136(5) in člena 132(2) Poslovnika,

A.  ker je digitalna preobrazba ključna strateška prednostna naloga Unije, ki je neizogibno povezana z večjo izpostavljenostjo kibernetskim grožnjam;

B.  ker se število povezanih naprav, vključno s stroji, senzorji, industrijskimi komponentami in omrežji, ki sestavljajo internet stvari, še naprej povečuje, saj naj bi bilo do leta 2024 z internetom stvari povezanih 22,3 milijarde naprav po vsem svetu, s čimer se bo povečala izpostavljenost kibernetskim napadom;

C.  ker bi lahko tehnološki napredek – kot je kvantno računalništvo – in asimetrija pri dostopu do njega pomenila izziv za kibernetsko varnost;

D.  ker je kriza zaradi covida-19 še bolj razkrila kibernetske ranljivosti v nekaterih kritičnih sektorjih, zlasti v zdravstvu, in ker so s tem povezani ukrepi dela na daljavo in omejevanja socialnih stikov povečali našo odvisnost od digitalnih tehnologij in povezljivosti, medtem ko so po Evropi vedno številčnejši in bolj izpopolnjeni kibernetski napadi in kibernetski kriminalni napadi, vključno z vohunstvom in sabotažo ter uporabo zlonamernih in nezakonitih načinov za vdiranje v sisteme, strukture in omrežja IKT ter njihovo manipulacijo;

E.  ker se število kibernetskih napadov znatno povečuje, kot je razvidno iz nedavnega niza zlonamernih in organiziranih kibernetskih napadov na sisteme zdravstvenega varstva, na primer na Irskem, Finskem in v Franciji; ker ti kibernetski napadi znatno škodujejo zdravstvenim sistemom in oskrbi pacientov ter drugim občutljivim javnim in zasebnim ustanovam;

F.  ker hibridne grožnje, vključno z uporabo dezinformacijskih kampanj in kibernetskih napadov na infrastrukturo, gospodarske procese in demokratične institucije, postajajo resen problem v kibernetskem in fizičnem svetu ter lahko vplivajo na demokratične procese, kot so volitve, zakonodajni postopki, kazenski pregon in pravosodje;

G.  ker smo vse bolj odvisni od temeljne funkcije interneta in bistvenih internetnih storitev za komunikacijo in gostovanje, aplikacije in podatke, pri katerih je tržni delež vse bolj skoncentriran v vedno manjšem številu podjetij;

H.  ker se povečujejo zmogljivosti porazdeljenih napadov za zavrnitev storitve in bi bilo zato treba hkrati povečati odpornost jedra interneta;

I.  ker sta pripravljenost in ozaveščenost na področju kibernetske varnosti pri podjetjih, zlasti MSP in posameznikih, še vedno nizki in ker primanjkuje kvalificiranih delavcev (od leta 2015 se je vrzel v delovni sili povečala za 20 %), tradicionalni načini zaposlovanja pa ne dohajajo povpraševanja, kar velja tudi za vodstvene in interdisciplinarne položaje; ker skoraj 90 % globalne delovne sile na področju kibernetske varnosti predstavljajo moški in ker stalna neuravnotežena zastopanost spolov še dodatno omejuje potencial talentov(13);

J.  ker so zmogljivosti za kibernetsko varnost med državami članicami raznolike, poročanje o incidentih in izmenjava informacij med njimi pa ni niti sistematično niti celovito, medtem ko uporaba centrov za izmenjavo in analizo informacij (ISAC) za izmenjavo informacij med javnim in zasebnim sektorjem ne izkoristi svojega potenciala;

K.  ker na ravni EU ni dogovora o sodelovanju na področju kibernetskega obveščanja in skupnem odzivanju na kibernetske in hibridne napade; ker države članice tehnično in geopolitično zelo težko same izvajajo protiukrepe proti kibernetskim grožnjam in kibernetskim napadom, zlasti hibridnim;

L.  ker sta čezmejna izmenjava podatkov in globalna izmenjava podatkov pomembni za ustvarjanje vrednosti, če so zagotovljeni zasebnost ter pravice intelektualne in industrijske lastnine; ker bi izvrševanje tuje zakonodaje o podatkih lahko pomenilo tveganje za kibernetsko varnost evropskih podatkov, saj za podjetja, ki delujejo v različnih regijah, veljajo prekrivajoče se obveznosti, ne glede na lokacijo podatkov ali njihov izvor;

M.  ker je kibernetska varnost svetovni trg v vrednosti 600 milijard EUR, katerega obseg naj bi se hitro povečal, in ker je Unija neto uvoznica izdelkov in rešitev;

N.  ker obstaja tveganje za razdrobljenost enotnega trga zaradi nacionalnih predpisov o kibernetski varnosti in pomanjkanja horizontalne zakonodaje v zvezi z bistvenimi zahtevami glede kibernetske varnosti za strojno in programsko opremo, vključno s povezanimi proizvodi in aplikacijami;

1.  pozdravlja pobude, ki jih je Komisija predstavila v skupnem sporočilu z naslovom Strategija EU za kibernetsko varnost v digitalnem desetletju;

2.  poziva k spodbujanju razvoja varnih in zanesljivih omrežij in informacijskih sistemov, infrastrukture in povezljivosti po vsej Uniji;

3.  poziva, naj se določi cilj, da morajo biti vsi z internetom povezani proizvodi v Uniji, tudi za potrošniško in industrijsko uporabo, pa tudi celotne dobavne verige, ki te proizvode dajejo na voljo, varni in odporni na kibernetske incidente, če pa se ugotovi, da imajo šibke točke, morajo biti hitro odpravljene; pozdravlja, da namerava Komisija predlagati horizontalno zakonodajo o zahtevah glede kibernetske varnosti za povezane proizvode in pripadajoče storitve, ter poziva, naj v njej predlaga uskladitev nacionalnih zakonodaj, da bi preprečili razdrobljenost enotnega trga; poziva, naj se upošteva obstoječa zakonodaja (uredba o kibernetski varnosti, novi zakonodajni okvir, uredba o standardizaciji), da bi preprečili dvoumnost in razdrobljenost;

4.  poziva Komisijo, naj oceni, ali je potreben predlog za horizontalno uredbo, ki bi do leta 2023 uvedla zahteve glede kibernetske varnosti za aplikacije, programsko opremo, vgrajeno programsko opremo in operacijske sisteme, in sicer na podlagi pravnega reda EU v zvezi z zahtevami za obvladovanje tveganja; poudarja, da zastarele aplikacije, programska oprema, vgrajena programska oprema in operacijski sistemi (tj. ki ne prejemajo več rednih popravkov in varnostnih posodobitev) predstavljajo nezanemarljiv delež vseh povezanih naprav in tveganje za kibernetsko varnost; poziva Komisijo, naj v svojem predlogu obravnava ta vidik; predlaga, naj v predlog vključi obveznost za proizvajalce, da vnaprej sporočijo minimalno obdobje, v katerem bodo zagotavljali varnostne popravke in posodobitve, da bodo kupci lahko sprejemali premišljene odločitve; meni, da se morajo proizvajalci vključiti v program usklajenega razkrivanja šibkih točk, kot je določeno v predlogu direktive o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji;

5.  podarja, da bi morala biti kibernetska varnost vključena v digitalizacijo; zato poziva, naj projekti digitalizacije, ki jih financira Unija, vključujejo zahteve glede kibernetske varnosti; pozdravlja podporo raziskavam in inovacijam na področju kibernetske varnosti, zlasti v zvezi s prelomnimi tehnologijami (kot sta kvantno računalništvo in kvantna kriptografija), ki bi lahko destabilizirale mednarodno ravnovesje; poleg tega poziva k nadaljnjim raziskavam o postkvantnih algoritmih kot standardu kibernetske varnosti;

6.  meni, da digitalizacija naše družbe pomeni, da so vsi sektorji med seboj povezani in da lahko slabosti v enem sektorju ovirajo druge; zato vztraja, da je treba politike kibernetske varnosti vključiti v digitalno strategijo EU in financiranje EU ter da morajo biti skladne in interoperabilne v vseh sektorjih;

7.  poziva k usklajeni uporabi sredstev EU v zvezi s kibernetsko varnostjo in uvedbo s tem povezane infrastrukture; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo izkoriščanje sinergij, povezanih s kibernetsko varnostjo, med različnimi programi, zlasti programom Obzorje Evropa, programom za digitalno Evropo, vesoljskim programom EU, mehanizmom EU za okrevanje in odpornost, programom InvestEU in instrumentom za povezovanje Evrope, ter naj v celoti izkoristijo strokovni center in mrežo za kibernetsko varnost;

8.  želi spomniti, da je komunikacijska infrastruktura temelj vseh digitalnih dejavnosti in da je zagotavljanje njene varnosti strateška prednostna naloga Unije; podpira razvoj certifikacijske sheme EU za kibernetsko varnost za omrežja 5G; pozdravlja nabor orodij EU za kibernetsko varnost tehnologije 5G ter poziva Komisijo, države članice in industrijo, naj si še naprej prizadevajo za varna komunikacijska omrežja, tudi z ukrepi, ki se bodo nanašali na celotno dobavno verigo; poziva Komisijo, naj prepreči vezanost na ponudnika in poveča varnost omrežja s podpiranjem pobud, ki bodo krepile virtualizacijo in prenos različnih sestavnih delov omrežij v oblak; poziva k hitremu razvoju komunikacijskih tehnologij naslednje generacije, pri katerih bo vgrajena kibernetska varnost temeljno načelo in ki bodo zagotavljale varstvo zasebnosti in osebnih podatkov;

9.  poudarja, da je treba vzpostaviti nov, trden varnostni okvir za kritične infrastrukture EU, da bi zaščitili varnostne interese EU in nadgradili obstoječe zmogljivosti za ustrezen odziv na tveganja, grožnje in tehnološke spremembe;

10.  poziva Komisijo, naj pripravi določbe za zagotovitev dostopnosti, razpoložljivosti in celovitosti javnega jedra interneta ter s tem stabilnosti kibernetskega prostora, zlasti v zvezi z dostopom EU do svetovnega korenskega sistema DNS; meni, da bi morala v te določbe vključiti ukrepe za diverzifikacijo dobaviteljev, da bi se zmanjšalo sedanje tveganje odvisnosti od maloštevilnih podjetij, ki prevladujejo na trgu; pozdravlja predlog za evropski sistem domenskih imen (DNS4EU) kot orodje za odpornejše jedro interneta; poziva Komisijo, naj oceni, kako bi lahko ta sistem uporabljal najnovejše tehnologije, varnostne protokole in strokovno znanje o kibernetskih grožnjah, da bi vsem Evropejcem ponudili hiter, varen in odporen sistem domenskih imen; želi spomniti, da je treba bolje zaščititi protokol mejnih usmerjevalnikov, da bi preprečili njihovo zlorabo; želi spomniti, da podpira model upravljanja interneta z več deležniki, pri čemer bi morala biti kibernetska varnost ena od osrednjih tem; poudarja, da bi morala EU pospešiti izvajanje internetnega protokola IPv6; priznava, da je odprtokodni model osnova za delovanje interneta in da se je izkazal za učinkovitega in uspešnega; zato spodbuja njegovo uporabo;

11.  priznava, da je treba povečati forenziko kibernetske varnosti v boju proti kriminalu, kibernetski kriminaliteti in kibernetskim napadom, vključno z napadi pod pokroviteljstvom države, vendar svari pred nesorazmernimi ukrepi, ki bi ogrožali zasebnost in svobodo govora državljanov EU pri uporabi interneta; opozarja, da je treba zaključiti revizijo drugega dodatnega protokola k Budimpeški konvenciji o kibernetski kriminaliteti, ki bi lahko povečal pripravljenost na tovrstno kriminaliteto;

12.  poziva Komisijo in države članice, naj združijo svoja sredstva za povečanje strateške odpornosti EU, zmanjšanje njene odvisnosti od tujih tehnologij ter spodbujanje njenega vodilnega položaja in konkurenčnosti na področju kibernetske varnosti v digitalni dobavni verigi (vključno s shranjevanjem in obdelavo podatkov v oblaku, procesorskimi tehnologijami, integriranimi vezji (čipi), ultra varno povezljivostjo, kvantnim računalništvom in omrežji naslednje generacije);

13.  meni, da je načrtovana ultra varna infrastruktura za povezljivost pomemben instrument za varnost občutljivih digitalnih komunikacij; pozdravlja napovedani razvoj globalnega varnega vesoljskega komunikacijskega sistema EU, ki bo vključeval tehnologije kvantnega šifriranja; opozarja, da si je treba v sodelovanju z Agencijo Evropske unije za vesoljski program (EUSPA) in Evropsko vesoljsko agencijo (ESA) nenehno prizadevati za zagotavljanje evropskih vesoljskih dejavnosti;

14.  poudarja, da zasebni in javni sektor nista dobro sprejela praks izmenjave informacij v zvezi s kibernetskimi grožnjami in incidenti; poziva Komisijo in države članice, naj povečajo zaupanje in zmanjšajo ovire za izmenjavo informacij o kibernetskih grožnjah in kibernetskih napadih na vseh ravneh; pozdravlja prizadevanja nekaterih sektorjev in poziva k medsektorskemu sodelovanju, saj se šibke točke redko nanašajo le na en sektor; poudarja, da morajo države članice združiti moči na evropski ravni, da bi učinkovito izmenjevale svoje najnovejše znanje o tveganjih za kibernetsko varnost; spodbuja oblikovanje delovne skupine držav članic za kibernetsko obveščevalno dejavnost, da bi spodbudili izmenjavo informacij v EU in evropskem gospodarskem prostoru, zlasti za preprečevanje obsežnih kibernetskih napadov;

15.  pozdravlja načrtovano ustanovitev skupne kibernetske enote za povečanje sodelovanja med organi EU in organi držav članic, pristojnimi za preprečevanje kibernetskih napadov, odvračanje od njih in odzivanje nanje; poziva države članice in Komisijo, naj še povečajo sodelovanje na področju kibernetske obrambe in izvajajo raziskave najsodobnejših zmogljivosti za kibernetsko obrambo;

16.  želi spomniti, kako pomemben je človeški faktor pri strategiji za kibernetsko varnost; poziva k nadaljnjim prizadevanjem za širjenje ozaveščenosti o kibernetski varnosti, vključno s kibernetsko higieno in kibernetsko pismenostjo;

17.  poudarja pomen trdnega in doslednega varnostnega okvira za zaščito vsega osebja, podatkov, komunikacijskih omrežij in informacijskih sistemov EU ter postopkov odločanja pri boju proti kibernetskim grožnjam, ki temeljijo na celovitih, doslednih in homogenih pravilih ter ustreznem upravljanju; poziva, naj se zagotovijo zadostna sredstva in zmogljivosti, tudi zaradi okrepitve mandata skupine CERT-EU in glede na potekajoče razprave o opredelitvi skupnih zavezujočih pravil o kibernetski varnosti za vse institucije, organe in agencije EU;

18.  poziva k širši uporabi prostovoljnega certificiranja in standardov kibernetske varnosti, saj so pomembna orodja za izboljšanje splošne ravni kibernetske varnosti; pozdravlja vzpostavitev evropskega certifikacijskega okvira in delo Evropske certifikacijske skupine za kibernetsko varnost; poziva agencijo ENISA in Komisijo, naj pri pripravi Evropske certifikacijske sheme za kibernetsko varnost za storitve v oblaku razmisli o obvezni uporabi prava EU v zvezi z „visoko“ ravnjo zanesljivosti;

19.  poudarja, da je treba nadaljevati prizadevanja na področju izobraževanja in usposabljanja in tako povpraševanje po delovni sili na področju kibernetske varnosti uskladiti z odpravo vrzeli v znanjih in spretnostih; poziva, naj se posebno pozornost nameni odpravi razlik med spoloma, ki so prisotne tudi v tem sektorju;

20.  priznava, da je treba bolj podpreti mikro, mala in srednja podjetja, da bi bolje razumela vsa tveganja za informacijsko varnost in priložnosti za izboljšanje svoje kibernetske varnosti; poziva agencijo ENISA in nacionalne organe, naj razvijejo portale za samotestiranje in vodnike z dobrimi praksami za mikro, mala in srednja podjetja; želi spomniti, kako pomembna sta usposabljanje in dostop do namenskih sredstev za varnost teh subjektov;

21.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 151, 7.6.2019, str. 15. (2) UL L 153, 22.5.2014, str. 62. (3) UL L 321, 17.12.2018, str. 36. (4) UL L 347, 20.12.2013, str. 81. (5) UL L 347, 20.12.2013, str. 104. (6) UL L 166, 11.5.2021, str. 1. (7) UL L 207, 6.8.2010, str. 1. (8) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0359. (9) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0098. (10) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0261. (11) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0026. (12) UL C 23, 21.1.2021, str. 2. (13) Informativni dokument Evropskega računskega sodišča o izzivih za uspešno politiko EU za kibernetsko varnost, marec 2019.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. junija 2021 o stanju pravne države v Evropski uniji in uporabi uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 o pogojenosti (2021/2711(RSP))

P9_TA(2021)0287 B9-0319/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 2, 3(1), 4(3), 6, 7, 13, 14(1), 16(1), 17(1), 17(3), 17(8), drugega pododstavka člena 19(1) in člena 49 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter členov 265, 310, 317 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije(1) (uredba o pogojenosti),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 25. marca 2021 o uporabi Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092, mehanizem pogojevanja s pravno državo(2) in z dne 17. decembra 2020 o večletnem finančnem okviru 2021–2027, medinstitucionalnem sporazumu, instrumentu EU za okrevanje in uredbi o pravni državi(3),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 30. septembra 2020 o stanju pravne države za leto 2020 (COM(2020)0580),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta, sprejetih 21. julija 2020 in 11. decembra 2020,

–  ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropske unije,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2018 o predlogu, s katerim se Svet poziva, naj v skladu s členom 7(1) Pogodbe o Evropski uniji ugotovi obstoj očitnega tveganja, da bi Madžarska lahko huje kršila temeljne vrednote Unije(4),

–  ob upoštevanju sklepa Sodišča Evropske unije z dne 3. junija 2021 v zadevi C-650/18, v katerem je Sodišče zavrnilo tožbo Madžarske zoper resolucijo Parlamenta z dne 12. septembra 2018 o začetku postopka za ugotovitev obstoja očitnega tveganja, da bi država članica lahko huje kršila temeljne vrednote Evropske unije(5),

–  ob upoštevanju obrazloženega predloga Komisije z dne 20. decembra 2017 v skladu s členom 7(1) PEU v zvezi s pravno državo na Poljskem: predlog sklepa Sveta o ugotovitvi očitnega tveganja hujše kršitve načela pravne države v Republiki Poljski (COM(2017)0835),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. marca 2018 o sklepu Komisije o uporabi člena 7(1) PEU glede razmer na Poljskem(6),

–  ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A.  ker Evropska unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, ki so določene v členu 2 PEU;

B.  ker očitno tveganje, da bi država članica lahko huje kršila vrednote iz člena 2 PEU, ne zadeva zgolj posamezne države članice, v kateri je tveganje prisotno, temveč vpliva tudi na druge države članice, vzajemno zaupanje med njimi, na samo naravo Unije in temeljne pravice njenih državljanov, določene v pravu Unije;

C.  ker sta Komisija in Parlament v zvezi s Poljsko in Madžarsko uporabila člen 7(1) PEU, saj sta ugotovila očitno tveganje hujše kršitve vrednot, na katerih temelji Unija; ker je Svet v okviru Sveta za splošne zadeve doslej trikrat zaslišal Poljsko in dvakrat Madžarsko;

D.  ker je uredba o pogojenosti začela veljati 1. januarja 2021 in se od takrat tudi uporablja;

E.  ker so v njej jasno opredeljene njena uporaba, namen in področje uporabe, Komisija pa v skladu s členom 17(1) PEU skrbi za uporabo Pogodb in ukrepov, ki jih institucije sprejmejo na njuni podlagi;

F.  poudarja, da se uporaba uredbe o pogojenosti ne more urejati s sprejetjem smernic, in opominja, da nobene smernice ne smejo ovirati namena sozakonodajalcev;

G.  ker ima Evropski parlament v skladu s členom 234 PDEU pravico, da glasuje o predlogu nezaupnice Komisiji;

H.  ker je Komisija pri izvrševanju svojih obveznosti popolnoma neodvisna, njeni člani pa ne smejo zahtevati niti sprejemati navodil od posameznih vlad, institucij, organov, uradov ali agencij (člen 17(3) PEU, člen 245 PDEU), nadalje je Komisija odgovorna Evropskemu parlamentu (člen 17(8) PEU) ter skrbi za uporabo Pogodb in ukrepov, ki jih institucije sprejmejo na njuni podlagi (člen 17(1) PEU);

I.  ker lahko le Sodišče Evropske unije razveljavi uredbo o pogojenosti ali del te uredbe in ker tožbe, vložene pri Sodišču, v skladu s členom 278 PDEU nimajo odložilnega učinka;

J.   ker je treba finančne interese Unije zaščititi v skladu s splošnimi načeli iz Pogodb, zlasti z vrednotami iz člena 2 PEU, in z načelom dobrega finančnega poslovodenja iz člena 317 PDEU in iz Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije(7) (finančna uredba);

1.  ponovno izraža svoje stališče o uredbi o pogojenosti, ki je začela veljati 1. januarja 2021 in se uporablja v celoti in neposredno v Evropski uniji in vseh njenih državah članicah za vsa sredstva iz proračuna EU, tudi sredstva iz instrumenta EU za okrevanje, ki so bila dodeljena od takrat;

2.  poziva Komisijo in Svet, naj končno priznata, da je nujno treba ukrepati za zaščito vrednot iz člena 2 PEU in da države članice ne morejo spremeniti svoje zakonodaje, tudi ustavnih določb, na način, ki zmanjšuje varstvo teh vrednot; meni, da je ogroženo vzajemno iskreno sodelovanje med institucijami, če te ne delijo pomislekov Parlamenta in jih ne upoštevajo v celoti; opozarja, da ima Parlament pravico, da glasuje o predlogu nezaupnice Komisiji, in možnost, da se odzove, če Svet ne bi hotel sodelovati; vabi drugi instituciji, naj raje sodelujeta, namesto da ovirata prizadevanja za rešitev trenutne krize;

3.  spominja, da v skladu s členom 5 uredbe o pogojenosti „Komisija preveri, ali je bilo upoštevano pravo, ki se uporablja, in po potrebi sprejme vse ustrezne ukrepe za zaščito proračuna Unije v skladu s sektorskimi in finančnimi pravili“; meni, da stanje na področju spoštovanja načel pravne države v nekaterih državah članicah kliče po takojšnji uporabi uredbe o pogojenosti;

4.  poziva Komisijo, naj nemudoma reagira na stalne resne kršitve načel pravne države v nekaterih državah članicah, kar resno ogroža pravično, zakonito in nepristransko dodelitev sredstev EU, zlasti v okviru deljenega upravljanja, ter naj temeljito preuči potrebo po takojšnjem začetku postopka, določenega v uredbi o pogojenosti; ponovno poziva Komisijo, naj nemudoma izpolni svoje obveznosti v skladu s to uredbo in obvesti Parlament o vseh dopisih zadevnim državam članicam, ki opredeljujejo vsebinske elemente in konkretne vzroke za kršitve načela pravne države, oziroma o vseh tekočih preiskavah; ugotavlja, da do sedaj Parlament ni prejel nobenih informacij o tovrstnih dopisih;

5.  poudarja svojo zaskrbljenost zaradi čedalje jasnejših znamenj zlorabe proračuna EU in čedalje večjega tveganja, da bo ta zloraba zmanjšala spoštovanje načel pravne države v nekaterih državah članicah; obžaluje, da Svet ne more doseči napredka pri uveljavljanju vrednot Unije v tekočih postopkih po členu 7 v odziv na grožnje skupnim evropskim vrednotam na Poljskem in Madžarskem; poudarja, da so zaradi tega, ker Svet ni učinkovito uporabil člena 7 PEU, še naprej ogroženi neokrnjenost skupnih evropskih vrednot, medsebojno zaupanje in verodostojnost Unije kot celote; poziva prihodnja predsedstva Sveta, naj redno pripravljajo zaslišanja; priporoča Svetu, naj kot nadaljnji korak po zaslišanjih zadevnim državam članicam predloži konkretna priporočila, kot je zapisano v členu 7(1) PEU, in navede roke za izvedbo teh priporočil;

6.  poudarja, da se kljub številnim resolucijam in poročilom Evropskega parlamenta in kljub več postopkom o ugotavljanju kršitev in sklepom Sodišča Evropske unije razmere na področju pravne države v Evropski uniji še naprej slabšajo;

7.  zato poziva Komisijo, naj uporabi vsa razpoložljiva orodja, zajemši uredbe, tudi za obravnavanje nenehnih kršitev demokracije in temeljnih pravic povsod v Uniji, med drugim napadov na svobodo medijev in na novinarje, priseljence, pravice žensk, pravice oseb LGBTIQ ter svobodo združevanja in zbiranja; pozdravlja sklep velikega senata Sodišča Evropske unije, da zavrne tožbo Madžarske zoper resolucijo Parlamenta z dne 12. septembra 2018 o začetku postopka po členu 7; obžaluje, da se Komisija ni sposobna ustrezno odzvati na mnoge pomisleke Parlamenta o demokraciji, pravni državi in temeljnih pravicah v nekaterih državah članicah; poziva Komisijo, naj uporabi vsa razpoložljiva orodja, zajemši člen 7 PEU, okvir za pravno državo in postopke za ugotavljanje kršitev iz člena 19(1) PEU ter druge instrumente, kot so hitri postopki, prošnje na Sodišče Evropske unije za vmesne ukrepe in ukrepi glede neizvrševanja sodb Sodišča; poziva Komisijo, naj izrecno navede razloge, ko se odloči, da ne bo uporabila orodij, katere priporoča Parlament;

8.  opozarja, kako pomembno je podpreti in okrepiti sodelovanje med institucijami EU, državami članicami ter Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskim javnim tožilstvom (EJT); pozdravlja dejstvo, da je EJT začel delovati 1. junija 2021;

9.  poudarja, da je letno poročilo o spoštovanju načela pravne države ločeno orodje, ki dopolnjuje uredbo o pogojenosti; poziva Komisijo, naj uporabi ugotovitve iz letnega poročila pri svoji oceni za namene uredbe; poziva Komisijo, naj v svoje letno poročilo o stanju pravne države vključi poseben razdelek z analizo primerov, v katerih bi lahko kršitve načel pravne države v določeni državi članici dovolj neposredno vplivale na dobro finančno poslovodenje proračuna Unije ali ga resno ogrozile;

10.  obžaluje dejstvo, da Komisija od začetka veljavnosti uredbe državam članicam ni poslala nobenih dopisov, kljub številnim pomislekom glede kršitev načela pravne države, ki jih je Komisija ugotovila v svojem poročilu o stanju pravne države za leto 2020 in kljub dvema tekočima postopkoma po členu 7, ki vplivajo na dobro finančno poslovodenje proračuna Unije, države članice pa jih še vedno niso odpravile oziroma razrešile; ugotavlja, da neukrepanje po členih 5(1) in 6 uredbe pomeni, da Komisija odklanja izpolnitev obveznosti, katere izhajajo iz uredbe;

11.  opozarja, da je Komisiji v svoji resoluciji z dne 25. marca 2021 o uporabi Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092, mehanizem pogojevanja s pravno državo, določil konkreten rok, in z razočaranjem ugotavlja, da Komisija do tega roka ni izpolnila svojih obveznosti; poudarja, da je to zadosten razlog za vložitev tožbe zoper Komisijo po členu 265 PDEU;

12.  obžaluje, da se Komisija ni odzvala na zahteve Parlamenta do 1. junija 2021 in da ni sprožila postopka iz uredbe o pogojenosti v najbolj očitnih primerih kršitev načela pravne države v EU; naroči svojemu predsedniku, naj najkasneje v dveh tednih po datumu sprejetja te resolucije na podlagi člena 265 PDEU pozove Komisijo, da izpolni svoje obveznosti, ki izhajajo iz te uredbe; izjavlja, da bo zavoljo pripravljenosti Parlament v tem času nemudoma začel s potrebnimi pripravami za morebitno tožbo zoper Komisijo v skladu s členom 265 PDEU;

13.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu in državam članicam.

(1) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 1. (2) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0103. (3) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0360. (4) UL C 433, 23.12.2019, str. 66. (5) Sodba Sodišča z dne 3. junija 2021 v zadevi Madžarska proti Parlamentu, C-650/18, ECLI:EU:C:2021:426. (6) UL C 129, 5.4.2019, str. 13. (7) UL L 193, 30.7.2018, str. 1.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. junija 2021 o stališčih Parlamenta o oceni nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, ki jo opravljata Komisija in Svet (2021/2738(RSP))

P9_TA(2021)0288 RC-B9-0331/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 174 in 175 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost(1) (v nadaljnjem besedilu: uredba o mehanizmu za okrevanje in odpornost ),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2021 o pravici Parlamenta do obveščenosti v zvezi s potekajočo oceno nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost(2),

–  ob upoštevanju člena 132(2) in (4) Poslovnika,

A.  ker je bila uredba o mehanizmu za okrevanje in odpornost sprejeta po rednem zakonodajnem postopku;

B.  ker je mehanizem za okrevanje in odpornost prvi tovrstni instrument v smislu obsega in sredstev financiranja; ker se Komisija pripravlja na izdajo skupnih evropskih obveznic, potem ko so vse države članice EU uspešno ratificirale sklep o virih lastnih sredstev(3);

C.  ker se bodo zelene naložbe iz mehanizma za okrevanje in odpornost financirale z izdajo zelenih obveznic;

D.  ker sta demokratični in parlamentarni nadzor nad izvajanjem mehanizma za okrevanje in odpornost mogoča le ob polni udeležbi Parlamenta in upoštevanju vseh njegovih priporočil v vseh fazah;

E.  ker je v členu 26 uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost določen dialog o okrevanju in odpornosti, s katerim bi zagotovili večjo preglednost in odgovornost, Komisija pa bi Parlament med drugim obveščala o načrtih držav članic za okrevanje in odpornost ter o njihovi oceni;

F.  ker lahko Parlament izraža svoja stališča o vprašanjih v okviru dialoga o okrevanju in odpornosti, tudi z resolucijami in izmenjavami s Komisijo; ker mora Komisija ta stališča upoštevati;

G.  ker je v uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost opredeljenih šest področij evropskega interesa, ki predstavljajo tudi področje uporabe in cilj mehanizma;

H.  ker uredba o mehanizmu za okrevanje in odpornost temelji na členu 175 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in določa, da je splošni cilj doseči cilje iz člena 174 za krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije Unije za večjo odpornost, boljšo pripravljenost na krize, zmogljivost prilagajanja in potencial držav članic za rast, in sicer z blaženjem socialnih in gospodarskih posledic krize, predvsem za ženske, otroke in mlade, ter s podpiranjem zelenega prehoda – s prispevanjem k doseganju podnebnih ciljev Unije za leto 2030 in cilja podnebne nevtralnosti EU do leta 2050, zlasti z nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti, sprejetimi v okviru upravljanja energetske unije in podnebnih ukrepov, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2018/1999(4), – in tako prispevali k izvajanju evropskega stebra socialnih pravic, podpirali digitalni prehod, s čimer bi prispevali k navzgor usmerjeni gospodarski in socialni konvergenci, ponovni vzpostavitvi in spodbujanju trajnostne rasti, povezovanju gospodarstev Unije, spodbujali ustvarjanje visokokakovostnih delovnih mest, strateško avtonomijo Unije ter odprto gospodarstvo in ustvarjanje evropske dodane vrednosti;

I.  ker so voditelji EU na socialnem vrhu v Portu 7. in 8. maja 2021 priznali, da je evropski steber socialnih pravic temeljni element okrevanja, in ker so v izjavi iz Porta poudarili svojo odločenost, da bodo še naprej krepili njegovo izvajanje na ravni EU in nacionalni ravni;

J.  ker je specifični cilj uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost nudenje finančne podpore državam članicam pri doseganju mejnikov in ciljev reform in naložb, kakor so določeni v njihovih načrtih za okrevanje in odpornost; ker to pomeni, da morajo načrti (vključno z digitalnimi in zelenimi ukrepi) prispevati k načelom evropskega stebra socialnih pravic, ustvarjanju kakovostnih delovnih mest in navzgor usmerjeni socialni konvergenci;

K.  ker se evropska dodana vrednost ne uresniči le zato, ker je mehanizem za okrevanje in odpornost evropska pobuda;

L.  ker bi morale države članice svoje nacionalne načrte za okrevanje in odpornost Komisiji praviloma predložiti do 30. aprila 2021; ker je do zdaj to naredilo 23 držav članic;

M.  ker je Parlament 18. maja 2021 na plenarnem zasedanju razpravljal o pravici Parlamenta do obveščenosti v zvezi s tekočo oceno nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost in sprejel resolucijo;

N.  ker mora Komisija, da bi zagotovila ustrezen demokratični in parlamentarni nadzor nad izvajanjem mehanizma za okrevanje in odpornost ter večjo preglednost in demokratično odgovornost, Parlament redno ustno in pisno obveščati o stanju ocenjevanja nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, vključno z reformami in naložbami, povezanimi s področjem uporabe na podlagi šestih stebrov (tudi s splošnimi in specifičnimi cilji ter horizontalnimi načeli) in 11 ocenjevalnih meril iz uredbe o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost;

1.  meni, da je uredba o mehanizmu za okrevanje in odpornost zgodovinski instrument EU za spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, zagotavljanje konvergence, pomoč državam članicam pri blaženju gospodarskih in socialnih posledic pandemije covida-19 in načrtovanje močne in trajnostne rasti njihovih gospodarstev, pripravo EU na reševanje dolgoročnih izzivov, kot je pravičen, zeleni prehod in digitalna preobrazba, ter ustvarjanje dodane vrednosti EU;

2.  pričakuje, da bo Komisija odobrila le načrte, ki v celoti izpolnjujejo določbe in cilje uredbe o mehanizmu za okrevanje, in da ne bo politično popustila, saj bi bilo to v nasprotju z uredbo in njenim duhom, pri čemer pa naj ne upošteva dejstva, da je bila pred predložitvijo načrtov tesno udeležena pri njihovi pripravi; zahteva, naj Komisija v postopku ocenjevanja nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost natančno upošteva črko in duh uredbe o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost ter naj pred sprejetjem ustreznega izvedbenega sklepa Sveta pripravi poglobljene in celovite ocene; pozdravlja prizadevanja Komisije za hitro sprejetje ustreznih izvedbenih sklepov Sveta še pred poletjem ter njeno stalno sodelovanje z državami članicami, da bi jim pomagala pri pripravi prvovrstnih načrtov, ki bi znatno prispevali k doseganju skupnih evropskih ciljev;

3.  je prepričan, da je treba sredstva pravično porazdeliti med sektorji, družbami in naslednjimi generacijami, da bi čim bolj podprli navzgor usmerjeno ekonomsko in socialno ter teritorialno konvergenco, blaginjo vseh in gospodarsko stabilnost; poziva Komisijo, naj vztraja pri tem, da bodo v nacionalne načrte vseh držav članic vključene ambiciozne reforme, in poudarja, da so ambiciozni načrti in dobro izvajanje bistvenega pomena, da bi dodobra izkoristili to priložnost; poziva k popolni preglednosti in odgovornosti pri dodeljevanju in uporabi sredstev; opozarja, da se ne smemo obnašati, kot da bomo z mehanizmom za okrevanje in odpornost nadaljevali utečeno prakso;

4.  poziva Komisijo, naj skrbno oceni, ali sredstva iz uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost ustrezajo cilju uredbe glede spodbujanja ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v državah članicah; poziva Komisijo, naj odvrača od prakse, v skladu s katero bi bili v novem svežnju reciklirani stari projekti brez prave dodane vrednosti, predvsem za regije, ki zaostajajo v razvoju, zlasti če bi se zaradi tega utegnil povečati razkorak v socialni, ekonomski in teritorialni konvergenci v EU;

5.  ponavlja poziv Parlamenta k spoštovanju njegove pravice do obveščenosti v zvezi s tekočim ocenjevanjem nacionalnih programov za okrevanje in odpornost, da bi lahko imel demokratični nadzor nad tem, kako Komisija ocenjuje in izvaja mehanizem za okrevanje in odpornost;

6.  poziva Komisijo, naj vsak nacionalni načrt za okrevanje in odpornost skrbno oceni in zagotovi, da bo na celovit in uravnotežen način dejansko prispeval k vsem šestim stebrom iz člena 3 uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost; želi spomniti, da bi moral vsak ukrep prispevati k enemu ali več področjem politike evropskega pomena, ki so oblikovana v šestih stebrih;

7.  meni, da morajo načrti izpolnjevati regulativne zahteve, vključno s 37-odstotnim oziroma 20-odstotnim deležem za zeleni oziroma digitalni prehod skozi celotno izvedbeno fazo; poziva Komisijo, naj predlagane ukrepe oceni s kvalitativnimi in kvantitativnimi merili ter tako zagotovi, da bodo zares izpolnili kvantitativne in kvalitativne cilje, in sicer tudi v izvedbeni fazi;

8.  opominja, da se iz mehanizma za okrevanje in odpornost v skladu z ustanovitveno uredbo ne smejo financirati ponavljajoči se državni odhodki, kot so stalne davčne olajšave, razen v ustrezno utemeljenih primerih, in poziva Komisijo, naj to merilo oceni celostno;

9.  opozarja, da čezmejni projekti, ki vključujejo več kot eno državo članico, ustvarjajo veliko evropsko dodano vrednost in učinke prelivanja, ter obžaluje, da so tovrstni projekti vključeni le v malo nacionalnih načrtov; poziva Komisijo, naj države članice močno spodbuja, da bi omogočile čezmejne projekte, ki bi se financirali prek mehanizma;

10.  ugotavlja, da se je v že predloženih nacionalnih programih reform le malo držav članic odločilo zaprositi za posojila; poziva države članice, naj razmislijo o najboljši uporabi razpoložljivih posojil, da ne bi zapravile priložnosti; je zaskrbljen, da bi lahko velik del posojil ob koncu tega obdobja ostal neporabljen, in poziva države članice, naj skrbno ocenijo svoje potrebe in pri predložitvi ali spremembi nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost to priložnost čim bolje izkoristijo;

11.  poziva Komisijo, naj pred pripravo osnutka izvedbenega sklepa Sveta upošteva, da bo treba v prihodnje nacionalne načrte morda spremeniti, da bi zagotovili skladnost z zahtevami uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost;

12.  želi spomniti, da načrti za okrevanje in odpornost ne bi smeli vplivati na pravico do sklepanja ali izvrševanja kolektivnih pogodb ali do kolektivnih ukrepov v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah ter s pravom Unije in nacionalnim pravom ter praksami.

13.  poudarja, da morajo imeti naložbe trajen učinek; poziva Komisijo, naj oceni, do katere mere bodo lahko reforme in naložbe, sprejete v skladu z uredbo, omogočile nadaljnjo zapolnitev naložbene vrzeli na vseh področjih v Evropi, kakor jo ocenjuje Komisija, zato da bi izpolnili cilje glede digitalnega prehoda, podnebne in okoljske cilje ter cilje glede družbene trajnosti, vključno s cilji Pariškega sporazuma in cilji OZN na področju trajnostnega razvoja;

Zeleni prehod

14.  poudarja, da bi bilo treba v skladu z metodologijo iz priloge VI k uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost v vsakem posameznem načrtu podnebju nameniti vsaj 37 % vseh dodeljenih sredstev (nepovratna sredstva in posojila); poziva Komisijo, naj bo pri ocenjevanju 37-odstotne porabe za podnebne ukrepe pozorna, da ne bi prišlo do podvajanja ali napačnega označevanja ukrepov ter da bi preprečila lažno zeleno oglaševanje; je zaskrbljen, ker so nekatere naložbe označene kot zelene, čeprav niso zajete v metodologiji sledenja iz Priloge VI; predlaga, naj se za morebitne razširitve metodologijo spremljanja podnebnih ukrepov iz priloge VI opravi dodaten pregled; vztraja, da morajo biti vsa potrebna varovala za doseganje navedenega cilja v fazi izvajanja vključena v cilje in mejnike v osnutku izvedbenega sklepa Sveta; poziva Komisijo, naj države članice spodbuja k izvajanju reform, ki bodo omogočale uspešno izvajanje naložb;

15.  poudarja, da so določbe o neškodovanju bistveno orodje za podporo zelenemu prehodu, skupaj z zahtevo, da mora biti najmanj 37 % odhodkov (nepovratna sredstva in posojila) za naložbe in reforme iz posameznega nacionalnega načrta namenjenih podnebnim ciljem in da je treba preprečiti financiranje ukrepov, ki so v nasprotju s podnebnimi cilji Unije; opozarja, da morajo vsi ukrepi spoštovati načelo, da se ne škoduje bistveno, v smislu člena 17 Uredbe o (EU) 2020/852(5), kot to zahteva uredba o mehanizmu za okrevanje in odpornost; je v zvezi s tem zaskrbljen zaradi neskladnosti s tem načelom, ki se je pokazala ob ocenjevanju načrtov, in poziva Komisijo, naj poskrbi za njegovo polno spoštovanje, tudi v fazi izvajanja, in naj objavi vse s tem povezane ocene; vztraja, da izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost ne sme povzročiti nižanja okoljskih standardov ali biti v nasprotju z okoljsko zakonodajo in predpisi; v zvezi s tem opozarja na pomisleke zaradi možnih škodljivih učinkov ukrepov, ki se izvajajo na območjih, občutljivih z vidika biotske raznovrstnosti, ali v njihovi bližini (vključno z omrežjem Natura 2000, območji z Unescovega seznama svetovne dediščine, ključnimi območji biotske raznovrstnosti ter drugimi zaščitenimi območji);

16.  opozarja, da se je treba nujno spoprijeti z močnim upadanjem biotske raznovrstnosti in da bi zato moral mehanizem za okrevanje in odpornost prispevati k vključevanju ukrepov za varstvo biotske raznovrstnosti v politike Unije; poziva Komisijo, naj objavi pregled ukrepov iz nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, ki dejansko spodbujajo zeleni prehod, tudi tistih, povezanih z biotsko raznovrstnostjo; je zaskrbljen, ker večina teh načrtov vsebuje zelo malo ukrepov za varstvo biotske raznovrstnosti oziroma jih sploh ne vsebuje; pričakuje, da bo Komisija tudi v zvezi s tem strogo upoštevala načelo neškodovanja in zlasti zavrnila reforme ali naložbe, ki bi lahko škodovale biotski raznovrstnosti ali ki jih ne spremljajo ustrezni stranski ukrepi;

17.  je zaskrbljen, ker se številni nacionalni načrti za okrevanje in odpornost osredotočajo na kratkoročne naložbe; podpira zelene naložbe, ki bodo vodile v evropsko gospodarsko preobrazbo, zlasti tiste, ki ne subvencionirajo prekomerno nakupa trajnega potrošniškega blaga;

Digitalna preobrazba

18.  poudarja, da bi morali v skladu z uredbo vsi načrti za okrevanje in odpornost vsebovati ukrepe, ki bodo dejansko prispevali k digitalnemu prehodu ali k reševanju s tem povezanih izzivov, zanje pa se nameni znesek, ki na podlagi metodologije in določb uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost predstavlja vsaj 20 % skupnih dodeljenih sredstev za načrt za okrevanje in odpornost;

19.  želi spomniti, da bi morale države članice v svojih načrtih za naložbe v digitalne zmogljivosti in povezljivost zagotoviti samooceno varnosti na podlagi skupnih objektivnih meril, v kateri bodo opredeljena morebitna varnostna vprašanja in bo podrobno opisano, kako bodo ta vprašanja obravnavana, da se zagotovi skladnost z ustreznim pravom Unije in nacionalnim pravom; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo vsi nacionalni načrti, ki vsebujejo tovrstne naložbe, zagotovili tudi to oceno, in na poskrbi, da ti ukrepi ne bodo v nasprotju s strateškimi interesi Unije;

20.  meni, da imajo ukrepi na digitalnem področju velik potencial za spodbujanje mednarodne konkurenčnosti EU in ustvarjanje visokokakovostnih delovnih mest, in je zaskrbljen, ker nekateri nacionalni načrti ne dosegajo ustreznega ravnovesja glede naložb v digitalno preobrazbo, zlasti v digitalno infrastrukturo;

21.  poziva Komisijo, naj spodbuja države članice, da bodo v celoti spoštovale načela interoperabilnosti, energijske učinkovitosti in varstva osebnih podatkov ter pri digitalnih naložbah spodbujale uporabo odprtokodnih rešitev;

Spodbujanje gospodarske rasti, socialne in teritorialne kohezije ter blaginje za vse

22.  v predloženih načrtih za okrevanje in odpornost pozdravlja predvsem ukrepe, ki podpirajo pametno, trajnostno in vključujočo rast, ekonomsko kohezijo, produktivnost, konkurenčnost, raziskave in inovacije, zdravstvo in dobro delujoč enotni trg z močnimi malimi in srednjimi podjetji ter ki spodbujajo ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, so usmerjeni v boj proti revščini in neenakosti, podpirajo kulturo in izobraževanje, omogočajo razvoj kompetenc in veščin, podpirajo otroke in mlade, izboljšujejo krizno pripravljenost in ter blažijo učinke krize zaradi covida-19 na gospodarstvo;

23.  poziva Komisijo, naj oceni, ali je v nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost dovolj pozornosti namenjene ukrepom za otroke in mlade, in naj poskrbi za to, zlasti v državah, kjer so bile ugotovljene strukturne težave na področjih, kot so zgodnje opuščanje šolanja, brezposelnost mladih, revščina otrok in predšolska vzgoja; vztraja, da bi morale reforme in naložbe v mlade spodbujati razvoj kompetenc, ne samo nakupa opreme, in da bi jih bilo treba uskladiti z jamstvom za mlade in drugimi nacionalnimi ukrepi – to velja zlasti za reforme in naložbe, povezane z izpopolnjevanjem, prekvalifikacijo, izobraževanjem, poklicnim usposabljanjem in dualnim izobraževanjem, digitalnimi kompetencami, vseživljenjskim učenjem, aktivnimi politikami trga dela ter politikami za dostop in priložnosti otrok in mladih in politikami za premoščanje generacijske vrzeli; poudarja, da bi bilo treba reforme in naložbe za otroke uskladiti z načeli jamstva za otroke in se osredotočiti na pravico in dostop vseh otrok, ki živijo v revščini, do visokokakovostnih storitev, brezplačnega zdravstvenega varstva, brezplačnega izobraževanja, brezplačnega otroškega varstva, dostojnega bivališča in ustrezne prehrane;

24.  v načrtih pozdravlja ukrepe, ki so v skladu z evropskim stebrom socialnih pravic ter pobudami EU na področju zaposlovanja, izobraževanja, zdravstva in socialne varnosti, s katerimi naj bi povečali socialno kohezijo, okrepili sisteme socialne zaščite in zmanjšali ranljivost; želi Komisijo opozoriti, da morajo načrti za okrevanje in odpornost zadovoljivo izpolnjevati merila za ocenjevanje, in jo poziva, naj skrbno oceni socialne posledice in učinek vsakega ukrepa in tako zagotovi skladnost z uredbo o mehanizmu za okrevanje in odpornost; zato vztraja, naj Komisija poskrbi, da bodo vsi nacionalni načrti ustrezno odražali ta merila;

25.  meni, da imajo zelene in digitalne naložbe velik potencial za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest ter zmanjšanje neenakosti in digitalnega razkoraka; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo zelene in digitalne naložbe koristile najbolj ranljivim skupnostim in regijam, kot so premogovniške in lignitne regije v prehodu, ter tistim, ki jih najbolj prizadenejo podnebne spremembe; poudarja, da bi bilo treba v nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost vnaprej opredeliti pričakovani socialni in ekonomski donos zelenih in digitalnih naložb, da bi zagotovili največji možni učinek;

26.  poziva Komisijo in Svet, naj poskrbita, da se bodo pri pripravi in izvajanju načrtov za okrevanje in odpornost upoštevale in spodbujale enakost spolov in enake možnosti za vse ter da se bosta ta cilja v vseh fazah vključevala tudi pri pripravi in izvajanju teh načrtov; pričakuje, da bo Komisija v skladu s posebnim poročilom Evropskega računskega sodišča št. 10/2021 za namene izvajanja uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost sistematično zbirala, analizirala in sporočala podatke, razčlenjene po spolu; je zelo zaskrbljen, ker večina načrtov za okrevanje in odpornost ne prispeva bistveno k uresničevanju in vključevanju omenjenih ciljev niti ne vsebuje izrecnih in konkretnih ukrepov za odpravo neenakosti med spoloma, zaradi česar ti načrti morda ne bodo ublažili socialnih in gospodarskih posledic krize za ženske, pa tudi ne upoštevali priporočil s tega področja za posamezne države;

27.  poziva Komisijo, naj oceni nacionalne načrte za okrevanje in odpornost glede na to, ali obravnavajo nacionalne ukrepe zoper agresivno davčno načrtovanje, davčno utajo ali izogibanje davkom oziroma zoper neučinkovite ukrepe za preprečevanje pranja denarja;

28.  želi spomniti, da bi morali načrti za okrevanje in odpornost vsebovati ukrepe za izvajanje reform in javnih naložbenih projektov v obliki usklajenega svežnja; želi Komisijo spomniti, da morajo nacionalni načrti za okrevanje in odpornost obravnavati trajnostne in rasti naklonjene reforme in naložbe za reševanje strukturnih pomanjkljivosti v gospodarstvu držav članic in da se zato pričakuje, da bodo vsi načrti zares prispevali k odpravljanju vseh ali vsaj velikega dela izzivov, opredeljenih v ustreznih priporočilih za posamezne države, in tudi fiskalnih vidikov teh izzivov; poudarja, da naj bi bili načrti za okrevanje in odpornost skladni s specifičnimi izzivi vsake države in njenimi prednostnimi nalogami iz evropskega semestra ter usklajeni z uredbo o mehanizmu za okrevanje in odpornost; poudarja, da bi bilo treba vse ukrepe, zlasti tiste za digitalni in zeleni prehod, oceniti tudi z ekonomskega in socialnega vidika; vztraja, da mora Komisija zlasti zagotoviti, da bodo predlagane reforme pristne, nove in bolj velikopotezne ter da se bodo začele izvajati čim prej;

29.  poziva Komisijo, naj poskrbi za ravnovesje med reformami in naložbami ter skladnostjo nacionalnih načrtov, vključno z novimi reformami, z dosežki in izzivi, opredeljenimi v priporočilih za posamezne države;

30.  poudarja, da je ustvarjanje in spodbujanje kakovostnih delovnih mest eden od ciljev uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost in da je treba to doseči s celovitim svežnjem reform in naložb, ki bodo spodbujale stabilne pogodbe, dostojne plače, pokritost s kolektivnimi pogajanji in minimalno raven socialne zaščite, vključno z dostojnimi pokojninami, ki morajo biti nad pragom revščine;

31.  obžaluje, da nacionalni načrti za okrevanje in odpornost niso dovolj usklajeni s partnerskimi sporazumi in programi EU, kot je program InvestEU; poziva k sinergiji in dopolnjevalnosti med mehanizmom za okrevanje in odpornost, partnerskimi sporazumi, programom InvestEU in drugimi ukrepi Unije; poziva Komisijo in države članice, naj olajšajo uporabo nacionalnega razdelka v programu InvestEU, kar bi lahko koristilo zlasti vzpostavitvi instrumentov za podporo plačilni zmožnosti malih in srednjih podjetij;

32.  želi spomniti Komisijo, da je eden od izrecnih ciljev uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost znatna vključenost malih in srednjih podjetij ter zagonskih podjetij, tudi v postopkih javnih naročil; poziva Komisijo, naj zagotovi, da sredstva mehanizma ne bodo koristila zgolj velikim korporacijam in da ne bodo ovirala poštene konkurence; poziva Komisijo, naj bo še posebej pozorna na to, da bo financiranje iz mehanizma na voljo malim, srednjim in zagonskim podjetjem, na primer z opredelitvijo mejnikov in stalnim usmerjanjem pri programu izvajanja v državah članicah; predlaga, naj se tisti del sredstev za okrevanje in odpornost, katerih končni prejemniki so mala in srednja podjetja, vključi v stalno spremljanje – med drugim prek skupnih kazalnikov;

Vključevanje deležnikov

33.  želi spomniti, da člen 18(4)(q) uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost določa, da bi morali nacionalni načrti za okrevanje in odpornost vsebovati povzetek postopka posvetovanja z lokalnimi in regionalnimi organi, socialnimi partnerji, organizacijami civilne družbe, mladinskimi organizacijami in drugimi ustreznimi deležniki, opravljenega v skladu z nacionalnim pravnim okvirom, ter povzetek, kako se prispevek deležnikov odraža v načrtu za okrevanje in odpornost; poziva Komisijo, naj države članice spodbuja k posvetovanju z vsemi nacionalnimi deležniki in tako zagotovi, da bodo v izvajanje načrtov, še zlasti pa v njihovo spremljanje, vključeni civilna družba, socialni partnerji ter lokalni in regionalni organi, poskrbi pa naj tudi, da bo posvetovanje izvedeno tudi ob morebitnih prihodnjih spremembah ali novih načrtih;

34.  želi spomniti, da člen 152 PDEU določa, da Unija priznava in spodbuja vlogo socialnih partnerjev na svoji ravni ter mora spoštovati njihovo avtonomijo; poudarja, da je za uspešnost teh načrtov in celotnega mehanizma za okrevanje in odpornost odločilno ustrezno sodelovanje nacionalnih deležnikov, torej nacionalnih parlamentov, lokalnih in regionalnih organov, socialnih partnerjev, nevladnih organizacij in civilne družbe, pri pripravi in izvajanju nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, saj bodo pripomogli k večjemu nacionalnemu lastništvu načrtov in k hitremu, preglednemu, učinkovitemu in kvalitativnemu črpanju sredstev, pomagali pa bodo tudi povečati preglednost in preprečiti prekrivanje, vrzeli in dvojno financiranje; opozarja na pomisleke Odbora regij in drugih deležnikov ter obžaluje, da mnoge države članice v proces oblikovanja načrtov niso oziroma niso dovolj pritegnile regionalnih in lokalnih organov in da ta proces ni pregleden, čeprav se države članice nanje zanašajo, da bi počrpale velik del sredstev iz mehanizma; obžaluje tudi, da v nekaterih primerih niti nacionalni parlamenti niso bili ustrezno vključeni ali obveščeni; spodbuja Komisijo, naj vzpostavi strukturiran dialog z regionalnimi in lokalnimi oblastmi ter poseben dialog z evropskimi socialnimi partnerji;

Ureditev, mejniki in cilji

35.  vztraja, da morajo biti vse reforme in naložbe povezane z relevantnimi, jasnimi, natančno razdelanimi in ustrezno nadzorovanimi mejniki, cilji in stroški, zlasti pa, da je treba poskrbeti za popolno skladnost z uredbo o mehanizmu za okrevanje in odpornost in s pravnim redom EU, kar mora biti izraženo v jasnih zavezah držav članic;

36.  poziva, da mora Komisija zagotoviti, da bo Parlament seznanjen s predhodnimi ugotovitvami v zvezi z izpolnjevanjem mejnikov in ciljev, dogovorjenih v izvedbenem sklepu Sveta ter nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost, še preden bo opravljena ocena o tem, kot zahteva člen 25(4) uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost;

37.  želi spomniti Komisijo, da morajo naložbe spremljati reforme, in jo poziva, naj poskrbi, da bodo vsi odobreni retroaktivni ukrepi jasno pospremljeni z ustreznimi mejniki in cilji ter da bodo izpolnjevali vse zahteve iz zakonodaje, obenem pa države članice poziva, naj to določbo preudarno uporabljajo; ponovno poudarja, da je mehanizem za okrevanje in odpornost zasnovan tako, da podpira projekte, ki spoštujejo načelo dodatnosti financiranja Unije; ugotavlja, da bi lahko pomanjkanje resnično dodatnih projektov, ki bi se financirali iz mehanizma, omejilo njegov makroekonomski vpliv;

38.  poudarja, da bi morale biti strukture na nacionalni ravni za usmerjanje, izvajanje ali spremljanje mehanizma za okrevanje in odpornost ustrezne, da bodo lahko podprle trajen učinek ukrepov iz načrtov za okrevanje in odpornost;

Institucionalna odpornost, upravljanje, upravna zmogljivost in pravna država

39.  opozarja, da bi morali mehanizem in vsi načrti za odpornost in okrevanje v celoti spoštovati uredbo o pravni državi(6) in da ukrepi iz teh načrtov ne bi smeli biti v nasprotju z vrednotami EU iz člena 2 PEU; vztraja, da mora Komisija v ta namen v fazi ocenjevanja in v fazi izvajanja zagotoviti, da projekti ali ukrepi ne bodo v nasprotju s temi vrednotami, in jo poziva, naj sprejme ustrezne ukrepe za revizijo;

40.  poudarja, da sta za uspešnost mehanizma in nacionalnih načrtov potrebni velika preglednost in odgovornost Komisije, držav članic in vseh izvajalskih partnerjev; poziva Komisijo, naj poveča sredstva Računskega sodišča, Evropskega urada za boj proti goljufijam in Evropskega javnega tožilstva, da bodo imeli na voljo ustrezne finančne in človeške vire, potrebne za nadzor nad doslej najvišjim odhodkom EU; poziva Komisijo, naj v ta namen v tem letu predloži predlog spremembe proračuna ali zahtevek za prerazporeditev, da bi odgovorili na tovrstne proračunske potrebe;

41.  želi spomniti, da bi moralo izvajanje mehanizma potekati v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja, kar bi moralo zajemati učinkovito preprečevanje in pregon goljufij, vključno z davčnimi goljufijami, davčnimi utajami, korupcijo in nasprotji interesov, pri čemer bi si morali prizadevati za preprečevanje dvojnega financiranja iz mehanizma in drugih programov Unije, predvsem v vladnih strukturah, povezanih z nacionalnimi načrti;

42.  poziva Komisijo, naj skrbno oceni ureditve, ki jih države članice predlagajo za preprečevanje, odkrivanje in odpravo korupcije, goljufij in nasprotja interesov pri porabi sredstev mehanizma, pri tem pa naj posebno pozornost nameni temu, da bodo nacionalni načrti res vsebovali vse potrebne reforme, mejnike in cilje, predvsem iz priporočil za posamezne države, kjer je to ustrezno; poziva Komisijo, naj pri izvajanju mehanizma skrbno spremlja tveganja za finančne interese EU, in sicer vse dejanske ali morebitne kršitve načela pravne države, pri tem pa naj posebej skrbno in zlasti bdi nad javnim naročanjem; pričakuje, da Komisija ne bo izvedla izplačil iz mehanizma, če ne bodo doseženi mejniki za preprečevanje, odkrivanje in odpravo korupcije, goljufij in nasprotja interesov pri uporabi teh sredstev;

43.  poziva Komisijo, naj vztraja, da morajo države članice izvajati reformne in naložbene ukrepe, predvsem na področjih, ki povečujejo upravno in institucionalno odpornost ter pripravljenost na krize;

44.  poziva države članice, naj zbirajo in beležijo podatke o končnih prejemnikih in upravičencih ter cilje, zneske in lokacijo projektov, ki se financirajo iz mehanizma za okrevanje in odpornost, vse to v standardiziranem in interoperabilnem elektronskem formatu ter z uporabo enotnega orodja za podatkovno rudarjenje, ki ga bo zagotovila Komisija; Komisijo poziva, naj to enotno orodje čim prej dokonča; želi spomniti, da člen 22(2) uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost določa, da morajo države članice zbirati standardizirane kategorije podatkov in zagotoviti dostop do njih; želi opomniti Komisijo, da mora poskrbeti za izpolnjevanje teh obveznosti za namene revizije in nadzora ter zagotoviti primerljive informacije o uporabi sredstev glede na ukrepe za izvajanje reform in naložbenih ukrepov v okviru načrtov za okrevanje in odpornost; prav tako jo želi spomniti, da mora poskrbeti za preglednost v zvezi s končnimi upravičenci in zagotoviti, da so vzpostavljene ustrezne ureditve za preprečevanje dvojnega financiranja;

Parlamentarna ocena delegiranih aktov

45.  poudarja, da osnutka delegiranih aktov, ki naj bi bila sprejeta po uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost (in sicer delegirani akt o pregledu okrevanja in odpornosti ter delegirani akt o določitvi skupnih kazalnikov za poročanje o napredku pri izvajanju mehanizma in metodologiji za poročanje o socialnih odhodkih), ne dosegata pričakovanj Parlamenta; poudarja, da mora v celoti upoštevati ustrezne elemente dialoga o okrevanju in odpornosti; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo v zvezi s časovnim okvirom za odobritev delegiranih aktov, ki naj bi bila sprejeta po uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost, vladala popolna preglednost;

46.  poudarja, da se je pomembno dogovoriti o metodologiji socialnega spremljanja za oceno nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, s čimer se bo zagotovilo, da bodo ukrepi iz teh načrtov prispevali k socialnim ciljem, določenim v uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost; meni, da mora metodologija socialnega spremljanja slediti strukturi evropskega stebra socialnih pravic in analizirati prispevek k njemu;

47.  navaja, da je treba tako s pregledom kot s skupnimi kazalniki ocenjevati napredek pri izvajanju načrtov za okrevanje in odpornost v vsakem od šestih stebrov (pri splošnih in specifičnih ciljih) ter da morata biti obe orodji pri tem učinkoviti; vztraja, da je pregled socialnih kazalnikov najboljši ocenjevalni mehanizem za spremljanje napredka pri navzgor usmerjeni socialni konvergenci; poziva Komisijo, naj v skupne kazalnike, ki se v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost uporabljajo za poročanje o socialnemu napredku ter spremljanje in ocenjevanje načrtov, pa tudi v metodologijo za poročanje o socialnih naložbah, vključno z jamstvom za otroke in jamstvom za mlade, vključi socialne kazalnike iz pregleda socialnih kazalnikov, zlasti tiste, ki so povezani z dostojnim delom, socialno pravičnostjo in enakimi možnostmi, trdnimi sistemi socialnega varstva in pravično mobilnostjo; poudarja, da bo Parlament natančno analiziral delegirane akte, ki jih bo v zvezi s tem predstavila Komisija, da bi ugotovil, ali so socialni kazalniki, preglednica kazalnikov in socialna metodologija skladni s cilji, ter preveril, ali ne bi bilo potrebno nasprotovanje;

Sklepne ugotovitve

48.  poziva Komisijo, naj predložene načrte v skladu z uredbo o mehanizmu za okrevanje in odpornost ustrezno oceni; izraža resne pomisleke glede tega, ali so nekateri ukrepi v nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost skladni z zahtevami osnovne uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost, in poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo vsi elementi iz vseh načrtov popolnoma skladni z uredbo;

49.  ponavlja poziv Komisiji, naj izpolni svoje obveznosti iz uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost, in sicer naj Parlamentu zagotovi vse pomembne informacije o izvajanju uredbe ter upošteva vse elemente stališč, izraženih v dialogu o okrevanju in odpornosti, vključno s stališči, izraženimi v ustreznih odborih in v plenarnih resolucijah; pozdravlja okrepljena prizadevanja Komisije, da bi Parlamentu na rednih srečanjih zagotovila ustrezne informacije;

50.  vztraja, da mora Komisija poskrbeti, da bodo nacionalni načrti za okrevanje in odpornost vsebovali določbe, s katerimi bo zagotovljeno, da bodo prejemniki sredstev Unije navedli njihov izvor in poskrbeli, da bo financiranje Unije prepoznavno z objavljenim emblemom Unije in ustrezno izjavo o financiranju: „Financira Evropska unija – NextGenerationEU“;

51.  pozdravlja pisne odgovore Komisije na vprašanja Parlamenta za pisni odgovor in strojne prevode nacionalnih načrtov ter pričakuje, da bo prejel odgovore na vse prihodnje zahteve po informacijah, tudi glede matrike za ocenjevanje nacionalnih načrtov; ponovno poudarja, da Parlament pričakuje, da bodo informacije pravočasno zagotovljene v jasni in primerljivi obliki;

52.  želi spomniti Svet, da mora ustrezne rezultate razprav v svojih pripravljalnih telesih deliti s pristojnim odborom Evropskega parlamenta, zlasti v fazi sprejemanja izvedbenega sklepa;

53.  poziva Komisijo, naj v dialogu o okrevanju in odpornosti še naprej uporablja odprt, pregleden in konstruktiven pristop;

54.  želi spomniti na stališče Parlamenta iz leta 2020 o močnejšem načrtu za okrevanje gospodarstva, ter poziva Komisijo in Svet, naj ocenita, ali bodo za obvladovanje te krize potrebni dodatni ukrepi oziroma sredstva;

o
o   o

55.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Evropskemu svetu in Komisiji.

(1) UL L 57, 18.2.2021, str. 17. (2) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0257. (3) Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 z dne 14. decembra 2020 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije (UL L 424, 15.12.2020, str. 1). (4) Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov (UL L 328, 21.12.2018, str. 1). (5) Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb (UL L 198, 22.6.2020, str. 13). (6) Uredba (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije (UL L 433 I, 22.12.2020, str. 1).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. junija 2021 o kršenju Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah in dejstvu, da maroške oblasti v migracijski krizi v Ceuti izrabljajo mladoletnike (2021/2747(RSP))

P9_TA(2021)0289 RC-B9-0349/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Maroku, zlasti z dne 16. januarja 2019 o sporazumu med Evropsko unijo in Marokom(1), in resolucije z dne 26. novembra 2019 o otrokovih pravicah ob 30. obletnici Konvencije OZN o otrokovih pravicah(2),

–  ob upoštevanju Konvencije OZN z dne 20. novembra 1989 o otrokovih pravicah, zlasti načela otrokovih koristi (3. in 18. člen),

–  ob upoštevanju splošnih komentarjev Odbora OZN za otrokove pravice, zlasti splošnega komentarja št. 14,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju izjave Maroka z dne 1. junija 2021 o vprašanju mladoletnih Maročanov brez spremstva, ki so nezakonito v nekaterih evropskih državah,

–  ob upoštevanju dveh izjav ministrstva za zunanje zadeve, afriško sodelovanje in maroške izseljence z dne 31. maja 2021 o špansko-maroški krizi,

–  ob upoštevanju Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Kraljevino Maroko na drugi(3), ki je začel veljati leta 2000, in partnerstva za mobilnost iz leta 2013

–  ob upoštevanju izjave za javnost, ki jo je 18. maja 2021 po Svetu za zunanje zadeve podal visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 9. februarja 2021 z naslovom Obnovljeno partnerstvo z južnim sosedstvom: Nova agenda za Sredozemlje, zlasti 4. poglavja o migracijah in mobilnosti (JOIN(2021)0002),

–  ob upoštevanju Sporazuma med Kraljevino Španijo in Kraljevino Maroko o sodelovanju na področju preprečevanja nezakonitega izseljevanja mladoletnikov brez spremstva, njihove zaščite in usklajenega vračanja, ki je bil podpisan 6. marca 2007 v Rabatu in je začel veljati 2. oktobra 2012,

–  ob upoštevanju izjave Mednarodne organizacije za migracije z dne 27. marca 2021 o nedavnih prihodih v Ceuto (Španija),

–  ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker odnosi med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko pravno temeljijo na pridružitvenem sporazumu iz leta 2000; ker je Maroko država v bližnjem sosedstvu in privilegiran partner EU na področju političnega in gospodarskega, pa tudi trgovinskega, tehničnega in razvojnega sodelovanja, kar se odraža v ustreznih instrumentih, med katerimi so letni akcijski programi, nujni skrbniški sklad EU za Afriko, evropski instrument sosedstva in program Globalna Evropa, ter v sodelovanju te države v programu Erasmus+ in v naprednem statusu v okviru evropske sosedske politike, ki je bil Maroku podeljen leta 2008; ker je Maroko tretji največji prejemnik sredstev EU v okviru evropske sosedske politike;

B.  ker je sedanja kriza povzročila doslej največje diplomatske napetosti med Marokom na eni strani ter Španijo in EU na drugi strani; ker so razmere v Ceuti, ne glede na to, kaj je njihov namen, nedopustne in niso skladne z uveljavljenim sodelovanjem in odnosom, ki temelji na zaupanju med obema stranema, zlasti na področju migracij; ker je treba ponovno vzpostaviti dobre sosedske odnose, kot so bili pred krizo, in jih negovati, saj so koristni za obe strani in so podlaga za izvajanje pred kratkim objavljene nove agende EU za Sredozemlje v okviru obnovljenega partnerstva z južnim sosedstvom, na podlagi katere naj bi Maroko okrepil partnerstvo z EU na različnih področjih;

C.  ker je od 17. maja 2021 na špansko ozemlje vstopilo rekordno število ljudi, in sicer je v špansko avtonomno mesto Ceuta peš ali po vodi vstopilo 9000 ljudi, potem ko je maroška policija začasno omilila mejne kontrole, odprla vrata svoje mejne ograje in ni preprečila nezakonitega vstopa; ker so se španske varnostne in oborožene sile, nevladne organizacije in prebivalci Ceute humanitarno odzvali in preprečili splošno tragedijo; ker je bila večina migrantov, ki so nezakonito vstopili, maroških državljanov; ker prihod tako velike množice ljudi verjetno ni bil spontan; ker je bilo med njimi najmanj 1200 mladoletnikov brez spremstva in veliko celih družin; ker so bili nekateri otroci pred tem v šoli in zato pri prečkanju meje niso imeli dokumentov;

D.  ker so 1. junija 2021 maroške oblasti odločile, da vsem identificiranim maroškim otrokom brez spremstva, ki v Evropski uniji prebivajo brez urejenega statusa, olajšajo ponovni vstop; ker so po podatkih Mednarodne organizacije za migracije mnogo otrok že vrnili na podlagi pomoči pri združitvi in iskanju družine; ker so španske oblasti v Ceuti uvedle dežurno telefonsko številko za združitev otrok in mladoletnikov brez spremstva z družino; ker so kljub temu številni otroci še vedno v Španiji, in sicer so pod skrbništvom avtonomnega mesta Ceuta nastanjeni v tarajalskem skladišču in sprejemnih centrih za migrante Pinier in Santa Amelia, da se ugotovijo njihova identiteta, osebne okoliščine, ranljivosti ter tveganje preganjanja in nepopravljive škode; ker družine brezupno iščejo pogrešane otroke; ker so te okoliščine lahko nevarne za njihov telesni, duševni, moralni, duhovni in socialni razvoj, kot je določeno v deklaraciji OZN o otrokovih pravicah;

E.  ker so večino otrok pretentali, da v Ceuti poteka zvezdniška nogometna tekma, da je vstop v mesto prost in da gre za šolsko ekskurzijo;

F.  ker mora biti otrokova korist glavno vodilo pri vseh ukrepih in odločitvah, ki se nanašajo na mladoletnike brez spremstva ter na njihovo telesno in duševno zdravje; ker se morajo vsi ustrezni organi tega zavedati in pomagati, da se ugotovi identiteta teh otrok in se z ustreznim in okrepljenim sodelovanjem poiščejo njihovi starši ali bližnji družinski člani ter se otroci varno vrnejo k družini, kot zahteva mednarodno pravo, saj svoje družine niso namerno zapustili; ker je Komisija v strategiji EU za otrokove pravice državam članicam priporočila, naj izboljšajo sisteme skrbništva za mladoletnike brez spremstva, zlasti s sodelovanjem pri dejavnostih Evropske skrbniške mreže; ker morajo države gostiteljice v skladu s Konvencijo OZN o otrokovih pravicah otrokom migrantom zagotoviti vse pravice, tudi na področju mejnega nadzora in vračanja;

G.  ker je to krizo sprožil Maroko zaradi politične in diplomatske krize, ki je nastala, potem ko so v španski bolnišnici zaradi covida-19 iz humanitarnih razlogov sprejeli voditelja Fronte Polisario Brahima Ghalija; ker je Ghali 2. junija 2021 prispel v Alžirijo;

H.  ker je Maroko v uradnih izjavah 31. maja 2021 poudaril, da ta dvostranska kriza ni povezana z vprašanjem migracij; ker je maroški minister za zunanje zadeve sprva izjavil, da je razlog za krizo množičnega vstopa tisočev ljudi, tudi otrok, to, da je Španija sprejela voditelja Fronte Polisario; ker so maroške oblasti v drugi, pozneje izdani uradni izjavi priznale, da naj bi bil pravi razlog domnevno dvoumno stališče Španije do Zahodne Sahare;

I.  ker so voditelji EU na posebnem zasedanju Evropskega sveta 24. in 25. maja 2021 ponovno potrdili polno podporo Španiji in poudarili, da so meje Španije zunanje meje EU; ker je o razmerah v Ceuti razpravljal tudi Svet za zunanje zadeve 18. maja 2021, visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko pa je Španiji v imenu EU izrazil popolno solidarnost in podporo; ker je treba spoštovati mednarodno pravo ter načelo suverenosti, ozemeljsko celovitost in nedotakljivosti državnih meja;

J.  ker je Svet leta 2000 Komisiji podelil pogajalski mandat za sklenitev sporazuma o ponovnem sprejemu z Marokom; ker do zdaj sporazum še vedno ni dokončno oblikovan in sprejet;

K.  ker bi morale maroške oblasti omogočiti vrnitev skoraj 13 000 sezonskih delavcev, ki so obtičali na jugu Španije in naj bi se vrnili v prihodnjih tednih;

1.  zavrača politični pritisk Maroka na državo članico EU z nadzorom meje in migracijami, zlasti mladoletnikov brez spremstva; zlasti pri množičnem prehodu meje iz Maroka v špansko mesto Ceuta obžaluje udeležbo otrok, mladoletnikov brez spremstva in družin, saj sta bila s tem ogrožena njihovo življenje in varnost; obžaluje poglabljanje politične in diplomatske krize, ki ne bi smela ogroziti niti strateških, večrazsežnostnih in privilegiranih sosedskih odnosov med Kraljevino Maroko ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami niti dolgotrajnega sodelovanja na področju boja proti terorizmu, trgovine z ljudmi in drogami, migracij in trgovinskih politik, ki vse temelji na zaupanju; meni, da bi morala partnerja dvostranska nesoglasja obravnavati v diplomatskem dialogu; poziva k umiritvi nedavnih napetosti in ponovni vzpostavitvi konstruktivnega in zanesljivega partnerstva EU-Maroko; ponovno izraža podporo nadaljevanju tega odnosa, ki temelji na vzajemnem zaupanju in spoštovanju; poziva Maroko, naj zato v duhu sodelovanja in dialoga spoštuje svojo dolgotrajno zavezanost močnemu sodelovanju pri upravljanju migracij in meja; poudarja, da je treba utrditi partnerstvo EU-Maroko, pri tem pa na uravnotežen način in z enakimi pogoji upoštevati potrebe obeh partnerjev;

2.  pozdravlja ukrepe, ki so jih 1. junija 2021 sprejele maroške oblasti, da bi omogočile ponovni vstop vsem identificiranim otrokom brez spremstva, ki so brez urejenega statusa na ozemlju Evropske unije; poziva Španijo in Maroko, naj tesno sodelujeta pri omogočanju repatriacije otrok njihovim družinam, kar mora biti v skladu z otrokovimi koristmi in z nacionalno in mednarodno zakonodajo, zlasti s Konvencijo o otrokovih pravicah, katere podpisnik je od leta 1990 Maroko, ki jo je ratificiral dvakrat (junija in julija 1993), skupaj z ustreznimi sporazumi med EU in njenimi državami članicami ter Marokom, zlasti s Sporazumom med Kraljevino Španijo in Kraljevino Maroko o sodelovanju na področju preprečevanja nezakonitega izseljevanja mladoletnikov brez spremstva, njihove zaščite in usklajenega vračanja; opozarja, da je treba vedno varovati načelo enotnosti družine in pravico združitve družine; poudarja, da je močno sodelovanje pri izzivih migracije v skupnem interesu EU in Maroka; poziva Kraljevino Maroko, naj učinkovito izpolnjuje svoje zaveze, saj je otrokom nujno zagotoviti varno vrnitev k družinam in zaščititi njihove pravice v skladu z mednarodno zakonodajo;

3.  opozarja, da Ceuta leži na zunanji meji EU, zato mora nad njenim varovanjem in varnostjo bdeti Evropska unija; pozdravlja odziv Evropske agencije za mejno in obalno stražo, ki je španski vladi ponudila svoje vire in pomoč pri reševanju izziva migracij, ki je nastal zaradi te krize; poziva Komisijo, naj za reševanje razmer v Ceuti zagotovi nujna finančna sredstva, tudi za financiranje dodatnih zatočišč za otroke brez spremstva;

4.  izraža popolno solidarnost s prebivalci Ceute in pozdravlja učinkovit in profesionalen odziv španske varnostne službe in vojske v tem avtonomnem mestu ter odziv nevladnih organizacij in prebivalcev Ceute pri spoprijemanju s krizo in pomoč pri reševanju številnih življenj; pozdravlja, da so španske oblasti v skladu z zakonodajo EU in Konvencijo o otrokovih pravicah zaščitile te otroke brez spremstva;

5.  ponovno izraža konsolidirano stališče EU o Zahodni Sahari, ki temelji na popolnem spoštovanju mednarodnega prava v skladu z resolucijami Varnostnega sveta in političnim procesom pod vodstvom OZN za pravično, trajno, mirno in obojestransko sprejemljivo rešitev, ki bi jo dosegli obe strani;

6.  ponovno poudarja nedotakljivost nacionalnih meja držav članic EU ter popolno spoštovanje ozemeljske celovitosti držav članic EU, kot temeljno načelo mednarodnega prava in evropske solidarnosti; opozarja, da spodkopavanje ozemeljske suverenosti držav članic ni sprejemljivo;

7.  poziva, naj Komisija in Kraljevina Maroko sodelujeta in čim prej formalno zaključita medsebojni sporazum o ponovnem sprejemu s potrebnim pravnim jamstvom; je prepričan, da bi moralo prihodnje sodelovanje EU z državami na južni obali Sredozemlja temeljiti na dolgoročnem cilju odpravljanja temeljnih vzrokov nedovoljenih migracij z izboljšanjem gospodarskega razvoja, naložb in ustvarjanja novih zaposlitvenih možnosti ter spodbujanjem kakovostnega izobraževanja za vse otroke v regiji;

8.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Maroka.

(1) UL C 411, 27.11.2020, str. 292. (2) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0066. (3) UL L 70, 18.3.2000, str. 2.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. junija 2021 o razmerah na Šrilanki, zlasti aretacijah na podlagi zakona o preprečevanju terorizma (2021/2748(RSP))

P9_TA(2021)0290 RC-B9-0355/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Šrilanki,

–  ob upoštevanju poročila Urada visokega komisarja OZN za človekove pravice z dne 9. februarja 2021 o spodbujanju sprave, odgovornosti in človekovih pravic na Šrilanki,

–  ob upoštevanju resolucije Sveta za človekove pravice OZN z dne 23. marca 2021 o spodbujanju sprave, odgovornosti in človekovih pravic na Šrilanki,

–  ob upoštevanju uredbe št. 01 iz leta 2021, objavljene 12. marca 2021 v okviru šrilanškega zakona o preprečevanju terorizma,

–  ob upoštevanju poročila posebnega poročevalca OZN o spodbujanju in varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v boju proti terorizmu z dne 14. decembra 2018 o obisku Šrilanke,

–  ob upoštevanju izjave visoke komisarke OZN za človekove pravice Michelle Bachelet o Šrilanki z dne 24. februarja 2021,

–  ob upoštevanju končnega poročila misije Evropske unije za opazovanje volitev na predsedniških volitvah na Šrilanki, ki so potekale dne 16. novembra 2019, iz januarja 2020,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

–  ob upoštevanju mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

–  ob upoštevanju splošne sheme preferencialov EU plus (GSP+), ki je posebni program za spodbujanje, katerega upravičenka je Šrilanka,

–  ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker je Šrilanko zaznamovala desetletja dolga državljanska vojna, ki se je končala leta 2009, med katero sta obe strani zagrešili hude kršitve človekovih pravic;

B.  ker se razmere na področju človekovih pravic na Šrilanki stalno slabšajo, nova vlada pa je hitro nazadovala na področju omejenega napredka, ki so ga dosegle prejšnje administracije; ker se prostor, v katerem lahko v državi delujejo civilna družba in neodvisni mediji, hitro zmanjšuje;

C.  ker na Šrilanki od leta 1979 velja sporni zakon o preprečevanju terorizma, ki policiji podeljuje široka pooblastila za iskanje, aretacijo in pridržanje civilnih osumljencev; ker zaradi obsežnih pristojnosti, ki jih daje zakon o preprečevanju terorizma, prihaja do stalnih in utemeljenih obtožb o mučenju in spolnih zlorabah, prisilnih priznanjih in sistematičnih zavračanjih dolžnega postopanja;

D.  ker je visoka komisarka OZN za človekove pravice v zadnjem poročilu o Šrilanki ponovila pozive k moratoriju za uporabo zakona o preprečevanju terorizma za nove aretacije, dokler ga ne nadomesti zakonodaja, ki upošteva mednarodno dobro prakso;

E.  ker je šrilanška vlada 9. marca 2021 izdala uredbo št. 01 iz leta 2021, ki je razširila zakon o preprečevanju terorizma in med drugim dovolila dve leti pripora brez sojenja zaradi povzročitve „verskega in rasnega neskladja ali neskladja v skupnosti“;

F.  ker se zakon o preprečevanju terorizma sistematično uporablja za samovoljne aretacije ter pridržanje muslimanov in manjšinskih skupin na Šrilanki, vključno s 26-letnim muslimanskim učiteljem in pesnikom Ahnafom Džazemom ter znanim odvetnikom za pravice manjšin in pravno državo Hejazom Hizbulahom;

G.  ker je Šrilanka 19. maja 2017 ponovno pridobila dostop do velikodušnih tarifnih preferencialov v okviru GSP+ pod pogojem, da bo nadomestila svoj zakon o preprečevanju terorizma in učinkovito izvajala 27 mednarodnih konvencij, vključno s konvencijami o človekovih pravicah; ker je Evropska unija večkrat izrazila zaskrbljenost zaradi zakona o preprečevanju terorizma ter ugotovila, da ga Šrilanka ni razveljavila kljub zavezi, da bo to storila;

H.  ker je šrilanški parlament 20. oktobra 2020 sprejel 20. spremembo ustave, s katero je okrepil izvršno predsedstvo;

I.  ker skoraj 12 let po koncu vojne več domačih pobud za odgovornost in spravo ni prineslo rezultatov, zato se je nekaznovanje še bolj ukoreninilo v sistem, nezaupanje žrtev vanj pa se je še povečalo;

J.  ker obstajajo jasni znaki pospeševanja militarizacije civilnih vladnih funkcij na Šrilanki; ker je bilo od leta 2020 na ključna delovna mesta v upravi imenovanih vsaj 28 delovno aktivnih ali nekdanjih članov vojaškega in obveščevalnega osebja; ker sta bila med njimi vsaj dva visoka vojaška uradnika, ki sta bila omenjena v poročilih OZN o domnevnih vojnih hudodelstvih in hudodelstvih zoper človečnost v zadnjih letih konflikta; ker je bilo ubitih veliko osumljencev v policijskem priporu in zapornikov v šrilanških zaporih; ker so med najnovejšimi primeri smrtne žrtve v policijskem priporu maja 2021; ker je bilo novembra 2020, ko so pazniki pri zatrtju izgreda zaradi pogojev med pandemijo COVID-19 uporabili strelno orožje, v zaporu Mahara 11 zapornikov ubitih, 117 pa ranjenih;

K.  ker so šrilanške oblasti leta 2019 izrekle smrtne kazni za kazniva dejanja, povezana z drogami, kljub moratoriju za uporabo smrtne kazni v državi od leta 1976;

1.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi skrb vzbujajoče poti Šrilanke proti ponovnim hudim kršitvam človekovih pravic, kot je opisano v najnovejšem poročilu OZN o državi, v katerem so med zgodnjimi opozorilnimi znaki navedeni vse hitrejša militarizacija civilnih vladnih funkcij, odprava pomembnih ustavnih zaščitnih ukrepov, politično oviranje odgovornosti, izključevalna retorika, ustrahovanje civilne družbe in uporaba protiterorističnih zakonov;

2.  ponovno odločno nasprotuje nadaljnji uporabi sedanjega zakona o preprečevanju terorizma; poziva šrilanške oblasti, naj izpolnijo svojo zavezo, da bodo zakon pregledale in ga razveljavile ter ga nadomestile s protiteroristično zakonodajo, ki upošteva mednarodno dobro prakso; nadalje poziva k takojšnjemu zadržanju predpisov o deradikalizaciji;

3.  poudarja, da uredba št. 01 iz leta 2021 ne določa procesnih jamstev za osebe, ki jim je bila odvzeta prostost, kot je določeno v členu 9 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, in da krši ustavna jamstva Šrilanke v skladu s členom 13 šrilanške ustave; opozarja, da se je v centrih za deradikalizacijo, rehabilitacijo in ponovno vključevanje, ki jih ureja podobna zakonodaja, dogajalo veliko hudih kršitev človekovih pravic, kot so mučenje in drugo slabo ravnanje, vključno s spolnim nasiljem in nasiljem na podlagi spola;

4.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi samovoljnih aretacij in pridržanj na podlagi zakona o preprečevanju terorizma brez dolžnega postopanja in dostopa do pravnega varstva, tudi za aktiviste civilne družbe, odvetnike, pisatelje in pesnike, kot sta Hejaz Hizbulah in Ahnaf Džazem; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bil nekdanji direktor oddelka za kazenske preiskave Šani Abejsekara priprt; poziva šrilanško vlado, naj pridržanim nemudoma zagotovi pošteno sojenje na podlagi veljavnih obtožb, če pa teh ni, naj jih brezpogojno izpusti;

5.  obžaluje stalno diskriminacijo in nasilje nad verskimi in etničnimi manjšinami in skupnostmi na Šrilanki, tudi nad muslimani, hindujci, Tamilci in kristjani; poziva šrilanško vlado, naj odločno obsodi sovražni govor, spodbujanje k nasilju in diskriminaciji verskih in etničnih skupin v državi ter naj poskrbi, da bodo tisti, ki te delitve spodbujajo, tudi v vladi in vojski, za to odgovarjali;

6.  je seznanjen s sprejetjem 20. spremembe ustave in je resno zaskrbljen zaradi posledičnega zmanjšanja neodvisnosti sodstva in parlamentarnega nadzora ter prekomernega povečanja moči predsedstva;

7.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je šrilanška vlada nedavno predlagala sprejetje novega zakona o dezinformacijah kljub pomislekom organizacij civilne družbe glede tega, kako bi lahko ta zakon ogrozil svobodo izražanja; poziva spletne platforme, naj sprejmejo proaktivne ukrepe za omejitev sovražnega govora in dezinformacij na spletu v singalskem in tamilskem jeziku;

8.  je zaskrbljen, ker se določbe v šrilanškem kazenskem zakoniku, zlasti oddelki 365, 365A in 399, razlagajo tako, da se kriminalizirajo posamezniki z različnimi spolnimi usmeritvami in spolnimi identitetami;

9.  poziva Komisijo, naj nujno oceni svoje financiranje projekta Urada OZN za droge in kriminal ter Interpola za podporo Šrilanki pri boju proti terorizmu, medtem ko se boj proti terorizmu na Šrilanki ponekod uporablja kot izgovor za preganjanje pripadnikov etničnih in verskih skupin ter civilne družbe, vključno z zagovorniki človekovih pravic; poziva delegacijo EU na Šrilanki in predstavništva držav članic, naj povečajo podporo civilni družbi, zlasti zagovornikom človekovih pravic, okoljskim zagovornikom in novinarjem;

10.  poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da se procesu narodne sprave nameni potrebna pozornost in da se z njim dosežejo konkretni ukrepi, vključno z odgovornostjo za prisilna izginotja in pretekle zločine; obžaluje, da je Šrilanka odstopila od zavez, ki jih je dala Svetu OZN za človekove pravice v okviru pokroviteljstva resolucije z dne 14. oktobra 2015 o spodbujanju sprave, odgovornosti in človekovih pravic na Šrilanki, in jo spodbuja, naj se ponovno poveže s svetom, kar je bistvenega pomena za ponovno vzpostavitev odnosov z mednarodno skupnostjo in oblikovanje procesa narodne sprave med raznolikimi singalskimi, tamilskimi, muslimanskimi, hindujskimi in krščanskimi skupnostmi;

11.  poziva šrilanško vlado, naj prepreči vsakršno oviranje preiskave in morebitnega pregona pripadnikov varnostnih sil, obtoženih hudih kršitev človekovih pravic; vztraja, da je treba izvesti preiskavo domnevnih hudih kršitev človekovih pravic in vojnih zločinov, ki so jih med državljansko vojno zagrešili visoki predstavniki vseh strani; poziva šrilanško vlado, naj preneha z imenovanjem sedanjih in nekdanjih vojaških poveljnikov, vpletenih v hude zlorabe, na visoke položaje v vladi;

12.  poziva k natančni, nepristranski in popolni preiskavi bombnih napadov na velikonočno nedeljo 2019 v skladu z mednarodnimi pravnimi standardi; poleg tega poziva, naj se osebe, proti katerim obstajajo dokazi o krivdi, nemudoma privedejo pred sodišče in naj se izpustijo tisti, za katere ni zadostnih dokazov;

13.  želi spomniti, da sistem GSP+ zajema spodbudo za boljši dostop do trga EU za izvoznike te države v zameno za nadaljnji napredek pri polnem izvajanju teh konvencij; opozarja, da je bila ena od ključnih šrilanških zavez popolna uskladitev njene protiteroristične zakonodaje z mednarodnimi konvencijami o človekovih pravicah, da bi zagotovili ugodne trgovinske odnose v okviru GSP+; opozarja na posledice, predvidene v uredbi o splošnih tarifnih preferencialih(1), če se ne bodo sprejele in izvajale potrebne reforme na področju človekovih pravic ter razveljavila nepoštena zakonodaja, vse večje število kršitev pa ne bo začelo upadati;

14.  poudarja, da je shema GSP+ za Šrilanko znatno prispevala h gospodarstvu te države, iz katere se je izvoz v EU povečal na 2,3 milijarde EUR, kar pomeni, da je EU njen drugi največji izvozni trg; poudarja stalno spremljanje upravičenosti Šrilanke do statusa GSP+ in tudi, da nadaljevanje trgovinskih preferencialov GSP+ ni samodejno; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj pri ocenjevanju upravičenosti Šrilanke do statusa GSP+ ustrezno upoštevata sedanje dogodke; nadalje poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj uporabita GSP+ kot vzvod za spodbujanje napredka v zvezi z obveznostmi Šrilanke na področju človekovih pravic in zahtevata razveljavitev ali nadomestitev zakona o preprečevanju terorizma ter natančno ocenita, ali obstaja zadosten razlog, da se v skrajnem primeru začasno prekličejo status GSP+, ki ga ima Šrilanka, in z njim povezane koristi, ter o tem čim prej poročata Parlamentu;

15.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je pandemija COVID-19 vplivala na slabšanje razmer na področju delavskih pravic v državi; poziva Šrilanko, naj v celoti sodeluje z Mednarodno organizacijo dela, da bi okrepila delavske pravice tovarniških delavcev, vključno z zdravstvenimi in varnostnimi pogoji za delavce v sektorju oblačil na posebnih trgovinskih območjih; poziva šrilanško vlado, naj učinkovito izvaja in krepi nacionalno politiko za odpravo dela otrok; poziva šrilanške oblasti, naj prilagodijo priročnik o delovnih standardih in poklicnih odnosih šrilanškega investicijskega odbora, da bi ga uskladili z mednarodnimi standardi, zlasti s konvencijama št. 87 in 98 Mednarodne organizacije dela;

16.  ponavlja, da Evropska unija odločno nasprotuje smrtni kazni v vseh primerih in brez izjem; pozdravlja nadaljevanje moratorija za smrtno kazen na Šrilanki; poziva vlado, naj odpravi smrtno kazen v državi;

17.  pozdravlja preteklo podporo EU prizadevanjem za spravo in poudarja pripravljenost EU, da podpre Šrilanko na tem področju;

18.  izraža zaskrbljenost zaradi vse večje vloge in vmešavanja Kitajske na Šrilanki;

19.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, generalnemu sekretarju OZN, Svetu OZN za človekove pravice ter vladi in parlamentu Šrilanke.

(1) Uredba (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov (UL L 303, 31.10.2012, str. 1).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. junija 2021 o uvrstitvi nemških nevladnih organizacij na ruski seznam nezaželenih organizacij in pridržanju Andreja Pivovarova (2021/2749(RSP))

P9_TA(2021)0291 RC-B9-0347/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Rusiji, med drugim resolucije z dne 29. aprila 2021 o Rusiji, primeru Alekseja Navalnega, kopičenju vojske na meji z Ukrajino ter ruskih napadih v Češki republiki(1) ter svoje resolucije z dne 12. maja 2016 o krimskih Tatarih(2),

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah in njenih protokolov, predvsem člena 10 o pravici do svobode izražanja ter člena 11 o pravici do svobode mirnega zbiranja in združevanja,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

–  ob upoštevanju ustave Ruske federacije in mednarodnih obveznosti na področju človekovih pravic, ki se jim je Rusija zavezala kot članica Sveta Evrope, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in Organizacije združenih narodov (OZN),

–  ob upoštevanju mnenja Beneške komisije pri Svetu Evrope št. 814/2015 z dne 13. junija 2016 o ruskem zveznem zakonu št. 129-FZ o spremembi nekaterih zakonodajnih aktov (zvezni zakon o nezaželenih dejavnostih tujih in mednarodnih nevladnih organizacij),

–  ob upoštevanju izjave o uvedbi omejevalnih ukrepov proti osmim državljanom EU, ki jo je 1. maja 2021 v imenu EU podal visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

–  ob upoštevanju izjave o objavi seznama tako imenovanih neprijateljskih držav, ki jo je 15. maja 2021 v imenu EU podal visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

–  ob upoštevanju izjave tiskovnega predstavnika Evropske službe za zunanje delovanje z dne 27. maja 2021 o tem, da so bile nemške nevladne organizacije uvrščene med nezaželene organizacije,

–  ob upoštevanju izjave tiskovnega predstavnika Evropske službe za zunanje delovanje z dne 1. junija 2021 o pridržanju Andreja Pivovarova,

–  ob upoštevanju izjave tiskovnega predstavnika Evropske službe za zunanje delovanje z dne 4. junija 2021 o zakonu o tako imenovanih ekstremističnih organizacijah,

–  ob upoštevanju izjave predsednika delegacije pri odboru za parlamentarno sodelovanje EU-Rusija z dne 3. junija 2021 o pridržanju direktorja razpuščene nevladne organizacije Odprta Rusija Andreja Pivovarova na krovu komercialnega letala iz EU tik pred vzletom z letališča v Sankt Peterburgu,

–  ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker je uveljavljanje svobode mnenja, izražanja, združevanja in mirnega zbiranja temeljna pravica, zapisana v ustavi Ruske federacije in številnih mednarodnih pravnih instrumentih, vključno s Splošno deklaracijo o človekovih pravicah, Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah ter Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ki se jim je zavezala tudi Rusija; ker Rusijo zavezuje primarnost mednarodnega prava in je z nedavnimi ustavnimi spremembami ne more spremeniti ali od nje odstopati;

B.  ker je Ruska federacija nedavno sprejela represivne zakone, ki so zelo razširili krog posameznikov in skupin, ki jih je mogoče opredeliti kot „tuje agente“, ter poostrili omejitve in zahteve, ki veljajo zanje, kot tudi sankcije za kršitve;

C.  ker imajo nevladne organizacije ključno vlogo v sodobnih demokratičnih družbah, saj državljanom omogočajo, da skupaj uveljavljajo različne legitimne cilje, saj javnost s svojo potrebno angažiranostjo dopolnjuje, pripravlja in spremlja formalno politično odločanje; ker imajo nevladne organizacije zato pomembno politično vlogo in morajo spoštovati zakone, pri tem pa ostati popolnoma neodvisne od vsakršnega neupravičenega vmešavanja javnih organov;

D.  ker zvezni zakon o nezaželenih dejavnostih tujih in mednarodnih nevladnih organizacij omogoča, da se dejavnosti teh organizacij na ozemlju Ruske federacije štejejo za nezaželene; ker se organizacijam, ki jih ruske oblasti razglasijo za nezaželene, krati svoboda združevanja, saj se jim prepove delovanje ter uvedejo celo upravne in kazenske sankcije, povezane s temi dejavnostmi; ker ruske oblasti ta zakon uporabljajo za zatiranje neodvisnih organizacij civilne družbe, ki delujejo v Rusiji;

E.  ker je Ruska federacija s sprejetjem teh predpisov organom omogočila skoraj popoln nadzor nad neodvisnimi organizacijami civilne družbe in rusko zvezno službo za nadzor medijev (Roskomnadzor) pooblastila, da blokira spletne vire; ker so ruske oblasti prepovedale shode na javnih mestih, omejile pravico do udeležbe na nekaterih protestih in uvedle dodatne omejitve za novinarje, ki o protestih poročajo;

F.  ker je 12. januarja 2021 ruski telekomunikacijski nadzorni organ Roskomnadzor pripravil prvih osem upravnih protokolov, vse proti Radiu Free Europe/Radio Liberty, zaradi kršitev zakona o „tujih agentih“; ker je bila zakonodaja razširjena na posamezne poročevalce; ker je do danes nadzorni organ Roskomnadzor Radio Free Europe/Radio Liberty obvestil o 520 kršitvah njegovih omejitev glede označevanja, za katere se pričakuje, da bodo ruska sodišča prisodila denarne kazni v višini 2,4 milijona USD; ker so ruske oblasti maja 2021 začele zasegati premoženje moskovskega urada Radio Free Europe/Radio Liberty;

G.  ker je najnovejši zakon, ki sta ga maja 2021 sprejela državna duma in zvezni svet, drastično omejil pravice in svoboščine v Rusiji, saj posameznikom, ki kritizirajo vlado, prepoveduje udeležbo v javnem življenju in kandidiranje na volitvah na vseh ravneh, vključno s parlamentarnimi volitvami leta 2021, če so ustanovili ali vodijo dejavnosti organizacij, ki so s tem zakonom označene kot ekstremistične ali teroristične, ali pri takih organizacijah delajo ali z njimi kako drugače sodelujejo;

H.  ker se zakon uporablja tudi retroaktivno in je uperjen proti fundaciji Alekseja Navalnega za boj proti korupciji, ki je že bila razglašena za „tujega agenta“ in je zdaj v postopku, da bo razglašena za „ekstremistično organizacijo“;

I.  ker je Ruska federacija razširila tudi področje uporabe zakona o „nezaželenih organizacijah“, saj je uvedla prepoved sodelovanja pri njihovih dejavnostih v tujini in kot „nezaželene organizacije“ označila celo organizacije, za katere se domneva, da so finančne posrednice za tiste, ki so že prepovedane;

J.  ker je Ruska federacija številne mednarodne in tuje nevladne organizacije, vključno z Mednarodnim republikanskim inštitutom, Nacionalnim demokratičnim inštitutom, Nacionalno ustanovo za demokracijo, Atlantskim svetom iz ZDA, Evropsko ustanovo za demokracijo, ki prejema sredstva EU, Združenjem šol za politične študije pri Svetu Evrope, ukrajinskim svetovnim kongresom, medijskimi hišami, ki jih vodi Radio Free Europe/Radio Liberty, označila za „nezaželene“, tudi z odločitvijo ruskega generalnega tožilca z dne 26. maja 2021, da mednje uvrsti tri nemške nevladne organizacije, in sicer Forum Russischsprachiger Europäer e.V., Zentrum für die Liberale Moderne GmbH in Deutsch-Russischer Austausch e.V.;

K.  ker je dejavna civilna družba ključni sestavni del demokratične in odprte družbe ter varovanja človekovih pravic in pravne države;

L.  ker je državna duma s sprejetjem teh zakonov, ki določajo tudi neposredno uporabo kazenske odgovornosti, napadla civilno gibanje Odprta Rusija – mrežo, ki podpira demokracijo in človekove pravice in je morala zdaj prenehati delovati, da bi svoje aktiviste in podpornike zaščitila pred nadaljnjim pregonom;

M.  ker je gibanje Odprta Rusija 27. maja 2021 napovedalo, da bo prenehalo delovati, da bi svoje osebje in člane zaščitilo pred kazenskim pregonom v skladu z rusko zakonodajo o „nezaželenih organizacijah“;

N.  ker je bil nekdanji vodja gibanja Odprta Rusija Andrej Pivovarov 31. maja 2021 odpeljan iz letala poljske družbe LOT v Sankt Peterburgu, samovoljno pridržan, dva dni pozneje pa je bil zaradi obtožb, da je izvajal dejavnosti nezaželene organizacije, za dva meseca zaprt v predkazenskem priporu in da ga lahko za te dejavnosti čaka tudi do šest let zapora; ker je med kazensko preganjanimi in na podlagi istih obtožb pridržanimi osebami tudi aktivist iz Nižnega Novgoroda Mihail Josiljevič;

O.  ker sta to le dva primera obsežnega politično motiviranega kazenskega pregona, ki ga izvaja Ruska federacija zoper posameznike, ki izražajo nasprotna mnenja ali so napovedali, da želijo kandidirati na parlamentarnih volitvah v Rusiji, ki naj bi potekale septembra 2021, kot je zaprtje protikorupcijskega aktivista in opozicijskega politika Alekseja Navalnega ali pogojna petletna kazen, izrečena levičarskemu članu opozicije in politiku Nikolaju Platoškinu; opozarja tudi na nedavne primere opozicijskega politika Dmitrija Gudkova, medijskih hiš, kot so Radio Free Europe/Radio Liberty, Meduza in VTimes, ter številnih novinarjev, ki so bili obtoženi, da so „tuji agenti“; ker so tarča represivnih ukrepov celo študentske revije; ker ruske oblasti po podatkih centra Memorial za človekove pravice pridržujejo že skoraj 400 političnih zapornikov, s čimer kršijo obveznosti Ruske federacije;

P.  ker so ruske oblasti nastopile proti miroljubnim protestnikom, ki so na ulicah po vsej državi izkazovali podporo Alekseju Navalnemu ter protestirali proti korupciji in krivicam; ker je bilo po podatkih ruske organizacije za spremljanje OVD-Info med tridnevnimi protesti januarja in februarja aretiranih več kot 11.000 protestnikov, vključno z več deset neodvisnimi novinarji in zagovorniki človekovih pravic, ki so poročali o protestih ali jih spremljali; ker je bilo po vsej državi sproženih na tisoče upravnih in več kot 100 kazenskih postopkov, še vedno pa potekajo aretacije in pridržanja na podlagi lažnih obtožb;

Q.  ker so po številnih poročilih z miroljubnimi protestniki v „upravnem priporu“ slabo ravnali, saj so jih med drugim zadrževali v prenatrpanih centrih za pridržanje, več ur so bili brez hrane in vode, pri premeščanju pa so morali tudi po več ur, pogosto tudi ponoči, preživeti v policijskih kombijih; ker so sodelujoči v protestih poročali tudi, da so jih izključili iz univerz ali visokih šol ali so jim s tem grozili ali da so izgubili službo; ker je policija nad miroljubnimi protestniki, tudi starejšimi in otroki, uporabila pretirano silo;

R.  ker je v celoviti strategiji EU za Rusijo izredno pomembno zagotoviti, da sodelovanje z Rusijo ne bo ogrozilo vrednot demokracije in varstva človekovih pravic;

S.  ker si kremeljski režim po vseh močeh prizadeva, da bi ruske državljane ločil od mednarodne skupnosti in jim odvzel upanje za demokratično prihodnost, tudi tako, da skuša kandidatom opozicije na različne načine onemogočiti sodelovanje na parlamentarnih volitvah leta 2021;

T.  ker raziskave, ki jih je izvedel center Levada, kažejo, da ima vladajoča stranka Združena Rusija po tem, ko je podprla nepriljubljeno pokojninsko reformo in si prizadevala za sprejetje osnutka ustavnih sprememb, vključno s tisto, ki bi predsedniku Vladimirju Putinu omogočila, da ostane na položaju do leta 2036, najnižjo podporo doslej; ker se za vse večjo represijo nad civilno družbo in politično opozicijo, ki jo izvajajo ruske oblasti, skriva strah oblasti pred nezadovoljstvom javnosti zaradi slabih socialno-ekonomskih razmera v državi in korupcije vladajočega razreda;

1.  poziva ruske oblasti, naj:

2.  poziva podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svet, delegacije EU, države članice in Komisijo, naj se pri pripravi celovite strategije EU za odnose z Rusijo ter odzivu na ogrožanje pravne države, temeljnih svoboščin in človekovih pravic v Rusiji, osredotočijo na:

3.  izraža podporo vsem posameznikom in organizacijam, ki so tarče represije, ruske oblasti pa spodbuja, naj prenehajo z dejanji nadlegovanja in ustrahovanja ter napadi na civilno družbo, medije, organizacije in aktiviste za človekove pravice; obsoja, da ruske oblasti teh akterjev ne zaščitijo in ne opravijo neodvisnih preiskav, kadar so tarča napadov, dejanj nadlegovanja ali ustrahovanja tretjih oseb;

4.  poziva vsa podjetja iz EU, ki poslujejo v Rusiji, naj v skladu z vodilnimi načeli OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ravnajo posebno skrbno in izpolnjujejo svoje obveznosti glede spoštovanja človekovih pravic; je zaskrbljen, ker visoki evropski politiki sprejemajo dobičkonosne pogodbe z družbami, ki so v lasti Kremlja ali so z njim povezane, kot sta družbi Gazprom in Rosnieft;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi ter predsedniku, vladi in državni dumi Ruske federacije.

(1) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0159. (2) UL C 76, 28.2.2018, str. 27.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. junija 2021 o človekovih pravicah in političnih razmerah na Kubi (2021/2745(RSP))

P9_TA(2021)0292 RC-B9-0341/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Kubi, zlasti tistih z dne 15. novembra 2018(1) o stanju na področju človekovih pravic na Kubi, z dne 3. decembra 2019(2) o primeru Joseja Daniela Ferrera in z dne 5. julija 2017 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Kubo na drugi strani(3),

–  ob upoštevanju sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju, ki sta ga Evropska unija in Kuba podpisali decembra 2016 in ki se začasno uporablja od 1. novembra 2017(4),

–  ob upoštevanju predstavitve Delegacije za odnose z državami Srednje Amerike o Kubi z dne 11. decembra 2020,

–  ob upoštevanju neformalne videokonference članov Skupnega sveta EU–Kuba z dne 20. januarja 2021(5),

–  ob upoštevanju tretjega formalnega dialoga o človekovih pravicah v okviru sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju med EU in Kubo z dne 26. februarja 2021(6),

–  ob upoštevanju splošnega rednega pregleda za Kubo, ki ga je Svet OZN za človekove pravice izvedel maja 2018,

–  ob upoštevanju mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter drugih mednarodnih pogodb in instrumentov o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in splošnih priporočil Odbora OZN za odpravo diskriminacije žensk,

–  ob upoštevanju poročil organizacij za človekove pravice, kot so Human Rights Watch, Human Rights Foundation in Prisoners Defenders, poglavja IV.B o Kubi iz letnega poročila Medameriške komisije za človekove pravice za leto 2020, sporočila posebnega poročevalca za sodobne oblike suženjstva, vključno z njegovimi vzroki in posledicami, in posebne poročevalke za trgovino z ljudmi, zlasti ženskami in otroki, visoki komisarki Združenih narodov za človekove pravice z dne 6. novembra 2019 o kubanskih zdravstvenih brigadah ter sklepov zadnjega rednega pregleda za Kubo iz leta 2018 o kubanskih zdravstvenih brigadah,

–  ob upoštevanju poročil, ki jih je v 12 mesecih do maja 2021 o represivnih ukrepih in samovoljnih pridržanjih izdal kubanski observatorij za človekove pravice,

–  ob upoštevanju javnih predstavitev s 179. obdobja zasedanja Medameriške komisije za človekove pravice,

–  ob upoštevanju resolucij 7/2021, 14/2021 in 24/2021 Medameriške komisije za človekove pravice;

–  ob upoštevanju Konvencije OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, ki jo je generalna skupščina OZN sprejela 10. decembra 1984, Kuba pa je njena podpisnica,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic, katere podpisnica je Kuba,

–  ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic,

–  ob upoštevanju kubanske ustave in kazenskega zakonika,

–  ob upoštevanju resolucije št. 168 ministrstva Republike Kube za zunanjo trgovino in naložbe z dne 29. marca 2010, zakona št. 1312 z dne 12. septembra 1976 (t. i. migracijskega zakona) ter z njim povezanih regulativnih odlokov št. 26 z dne 18. decembra 2015 in št. 306 z dne 12. oktobra 2012, Ameriške konvencije o človekovih pravicah ter letnega poročila Medameriške komisije za človekove pravice za leto 2020 iz aprila 2021,

–  ob upoštevanju konvencij Mednarodne organizacije dela, ki jih je ratificirala Kuba,

–  ob upoštevanju opredelitve „organizacije civilne družbe“ v Uradnem listu Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 132(2) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker sta s sporazumom o političnem dialogu in sodelovanju, podpisanim leta 2016, obe strani znova potrdili, da spoštujeta univerzalne človekove pravice, kot so določene v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah in drugih ustreznih mednarodnih instrumentih o človekovih pravicah; ker je Parlament 5. julija 2017 odobril sporazum o političnem dialogu in sodelovanju med EU in Kubo;

B.  ker je Parlament leta 2017 sprejel resolucijo, v kateri je ponovno potrdil svoja stališča o demokraciji, univerzalnih človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, kot so svoboda izražanja, združevanja in političnega povezovanja in svoboda obveščanja v vseh oblikah;

C.  ker demokracija najbolje predstavlja in ščiti človekove pravice, svobodo, dostojanstvo in blaginjo ljudi, kar med drugim pomeni menjavo oblasti, svobodne in poštene volitve ter spoštovanje političnega pluralizma; ker člen 5 nedavno sprejete kubanske ustave poudarja, da je Komunistična partija Kube najvišja državna oblast, kar podkrepujeta člena 4 in 229, ki poudarjata, da je socializem nepovrnljiv sistem; ker je nova ustava iz leta 2019 ne le zaščitila ta sistem in zamrznila vsak proces reforme svoboščin in pravic, temveč jih celo še bolj omejila; ker režim pomeni veliko oviro za ljudi z drugačnimi političnimi prepričanji, ki se želijo udejstvovati v javnem političnem življenju in opravljati politične funkcije; ker še vedno ni pogojev, ki bi zagotavljali neodvisnost sodstva, zlasti v zadevah, ki vključujejo aktiviste in oporečnike;

D.  ker je z odlokom št. 349 omejena svoboda izražanja umetnikov, saj morajo ti za javne in zasebne nastope in razstave pridobiti predhodno dovoljenje; ker odlok št. 370 o spletnih vsebinah vzpostavlja dvoumen okvir, ki omogoča preganjanje aktivistov in neodvisnih novinarjev, zlasti v povezavi s pandemijo covida-19; ker kubanski kazenski zakonik vsebuje določbe, kot sta „stanje nevarnosti“ in „predkazenski varnostni ukrepi“, zaradi česar je v zaporu več kot 8000 oseb, ki niso obtožene nobenega kaznivega dejanja, več kot 2500 pa jih je obsojenih na prisilno delo;

E.  ker od začetka veljavnosti sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju pred skoraj štirimi leti na Kubi ni bil dosežen konkreten napredek glede splošnih načel in ciljev iz sporazuma, ki bi izboljšal razmere na področju človekovih pravic, temeljnih svoboščin ter gospodarske in socialne razmere kubanskih državljanov; ker je kubanski režim poostril represijo in kršenje človekovih pravic in se razmere v celotni kubanski družbi nenehno poslabšujejo, kar je povzročilo nove valove odpora in mirnih demonstracij pomembnih sektorjev, ki jih represivne strukture kubanskega režima zatirajo in brutalno tlačijo;

F.  ker je delovna skupina za samovoljna pridržanja Sveta OZN za človekove pravice v svojem mnenju št. 50/2020, razdeljenem 14. oktobra 2020, opozorila, da je ustaljena praksa, da kubanske oblasti sistematično kršijo človekove pravice; ker je bilo v zadnjih dvanajstih mesecih do 1. junija 2021 registriranih 199 primerov političnih zapornikov na Kubi in ker je bilo 65 primerov novih; ker je bil april najbolj represiven mesec od začetka leta 2021, saj je kubanski odbor za spremljanje človekovih pravic naštel več kot 1018 represivnih ukrepov proti zagovornikom človekovih pravic in neodvisnim novinarjem, od tega 206 primerov samovoljnega pridržanja in jih je 13 spremljalo hudo nasilje; ker je po podatkih organizacije Prisoners Defenders na Kubi trenutno 150 političnih zapornikov;

G.  ker so bili na podlagi analize, ki jo je 11. februarja 2021 opravila Medameriška komisija za človekove pravice, sprejeti previdnostni ukrepi v korist 20 identificiranih članov gibanja San Isidro in je dovolj dokazov, da sta pravici do življenja in osebne integritete identificiranih oseb resno ogroženi; ker so kubanske oblasti nezakonito vdrle v hišo Luisa Manuela Otera Alcántara, neodvisnega umetnika in koordinatorja gibanja San Isidro, in ga samovoljno pridržale več ur brez obtožb; ker je Denis Solís González, član gibanja San Isidro, obdolžen nespoštovanja sodišča in brez pravega razloga v zaporu, Luis Robles Elizástegui pa je v zaporu zgolj zato, ker je nosil plakat, s katerim je mirno pozival k njegovi izpustitvi; ker je Maykel Castillo Pérez, član gibanja San Isidro in soustvarjalec pesmi Patria y Vida, samovoljno zaprt in ga je Odbor ZN o prisilnih izginotjih za 14 dni označil za izginulega;

H.  ker EU kljub zahtevam Parlamenta ni organizirala obiskov političnih zapornikov v zaporu ali kakršnega koli opazovanja sojenja nasprotnikom, oporečnikom, zagovornikom človekovih pravic ali neodvisni civilni družbi; ker mednarodne organizacije za človekove pravice, kot so Human Rights Watch, Amnesty International in Prisoners Defenders, ter številni drugi neodvisni opazovalci stanja na področju človekovih pravic, vključno s posebnimi poročevalci OZN, ne smejo vstopiti na ozemlje Kube kljub večletnemu vztrajanju, da je obisk otoka nujen;

I.  ker resolucija št. 168 kubanskega ministrstva za mednarodno trgovino in tuje naložbe iz leta 2010 vsem civilnim uslužbencem v tujini, ki delajo za državo ali za podjetja v državni lasti, vključno z zdravstvenim osebjem, nalaga neupravičene dolžnosti in obveznosti, ki kršijo človekovo dostojanstvo ter najosnovnejše in temeljne človekove pravice; ker se vsi civilni uslužbenci, ki ne končajo zdravstvenih misij ali se odločijo, da se ne bodo vrnili na Kubo, v skladu s kubanskim kazenskim zakonikom kaznujejo z osemletno zaporno kaznijo; ker je Medameriška komisija za človekove pravice te zdravstvene misije označila kot sodobno obliko suženjstva in ker je visoka komisarka OZN za človekove pravice v izjavi (CUB6/2019) o kubanskih zdravstvenih misijah poudarila negotove in nehumane delovne razmere zdravstvenega osebja, te domneve pa podpira organizacija Human Rights Watch in 622 pričevanj;

J.  ker je Kuba ratificirala osem temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela; ker krši konvenciji Mednarodne organizacije dela št. 29 in 105 o prisilnem delu;

K.  ker je Parlament nagrado Saharova za svobodo misli že trikrat podelil kubanskim aktivistom, in sicer Oswaldu Payaju leta 2002, Damam v belem (Berti Soler) leta 2005 in Guillermu Fariñasu leta 2010; ker kubanske oblasti kljub številnim vabilom dosledno preprečujejo dobitnikom nagrade Saharova in njihovim sorodnikom, da bi zapustili državo in sodelovali na mednarodnih prireditvah, tudi tistih, ki jih organizira Evropske parlament, nazadnje 11. decembra 2020; ker je njihova taktika vključevala nadlegovanje, ustrahovanje in samovoljno aretacijo Berte Soler in Reinalda Escobara ter omejevanje internetnih povezav drugih udeležencev; ker so predsednica Delegacije za odnose z državami Srednje Amerike, predsednik Odbora za zunanje zadeve in podpredsednica Parlamenta podpisali skupno izjavo o obsodbi nadlegovanje aktivistov; ker obstajajo pomisleki glede tega, kako jih zagovarja in podpira delegacija EU v Havani; ker niti Evropska služba za zunanje delovanje niti delegacija EU na Kubi nista podali izjave, s katero bi jih branili, in tudi nista izkazali nobene javne ali zasebne podpore;

L.  ker je sedanji veleposlanik EU v Havani podpisal pismo, naslovljeno na predsednika Združenih držav Amerike, v katerem je med drugim zahteval odpravo embarga ZDA na Kubo in nevmešavanje v kubanske zadeve; ker je s tem presegel diplomatsko funkcijo veleposlanika, kar kaže na močno spolitiziranost veleposlaništva EU v Havani; ker je sedanji veleposlanik EU v Havani javno izjavil, da Kuba ni diktatura;

M.  ker je kubanska vlada zavrnila sodelovanje neodvisnih organizacij civilne družbe na seminarjih civilne družbe med EU in Kubo, ki so potekali pred tretjim formalnim dialogom o človekovih pravicah; ker je 26. februarja 2021 med EU in Kubo potekal tretji uradni dialog o človekovih pravicah v okviru sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju; ker sta udeleženi strani razpravljali o vprašanju svobode mirnega zbiranja in združevanja; ker je EU opozorila, da je treba spoštovati obveznosti po mednarodnem pravu na področju človekovih pravic; ker je dialog usmerjen v doseganje oprijemljivih rezultatov in ne more biti samemu sebi namen; ker mora vsak politični dialog vključevati neposredno udeležbo neodvisne civilne družbe in vseh opozicijskih političnih akterjev brez omejitev, kot je poudarjeno v členu 36 sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju;

N.  ker je Parlament večkrat povabil diplomatske predstavnike kubanske vlade na predstavitve in dejavnosti v zvezi s Kubo; ker povabila niso bila le zavrnjena, ampak so jim sledila pisma, polna žalitev in neutemeljenih obtožb proti Parlamentu in njegovim poslancem; ker je Parlament najverjetneje edina institucija EU, ki ji po začasnem začetku veljavnosti sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju ni bilo izdano dovoljenje za obisk države, kar je jasno v nasprotju z osnovno prvino, na kateri bi moral temeljiti sporazum o političnem dialogu;

O.  ker sporazum o političnem dialogu in sodelovanju vključuje t. i. klavzulo o človekovih pravicah, ki je standardna osnovna prvina mednarodnih sporazumov EU in omogoča začasno prekinitev sporazuma v primeru kršitev določb o človekovih pravicah;

1.  ostro obsoja obstoj političnih zapornikov, vztrajno in stalno politično preganjanje, nadlegovanje in samovoljno pridržanje oporečnikov na Kubi; prav tako obsoja trenutne napade na umetnike gibanja San Isidro, miroljubne oporečnike, neodvisne novinarje, zagovornike človekovih pravic in člane politične opozicije; poziva, naj se ta dejanja takoj prenehajo in na kubanske oblasti apelira, naj takoj izpustijo vse politične zapornike ter osebe, ki so samovoljno pridržane samo zato, ker so uveljavljale pravico do izražanja in zbiranja; strogo obsoja samovoljno pridržanje Aymarana Nieta Muñoza, Mitzaela Díaza Paseira, Ivána Amara Hidalga, Edilberta Ronala Arzuaga Alcalája, Yandierja Garcíe Labrade, Denisa Solísa Gonzáleza, Luisa Roblesa Elizásteguija in 77 zapornikov vesti; izraža solidarnost s člani gibanja San Isidro ter vsemi aktivisti in zagovorniki človekovih pravic pri njihovih prizadevanjih za večjo svobodo izražanja na Kubi;

2.  poziva, naj se bolje uveljavlja pravica do poštenega sojenja in zagotavlja neodvisnost sodstva, prav tako pa naj se osebam, ki jim je bila odvzeta prostost, omogoči dostop do neodvisnega odvetnika; obžaluje 1941 dejanj represije, ki so se zgodila aprila (1018) in maja 2021 (923); poziva, naj se pridržanim omogočijo neodvisna ocena zdravstvenega stanja, dostop do telefonske komunikacije in redni obiski družine, prijateljev, novinarjev in diplomatov;

3.  globoko obžaluje nezadostno zavezanost in pripravljenost kubanskega režima v prizadevanjih za napredek v smeri vsaj minimalnih sprememb ali za odprte kanale, ki bodo omogočali reformo režima, s čimer bi se izboljšali socialno in politično sodelovanje kubanske družbe ter življenjske razmere prebivalcev; obžaluje, da se kljub začetku veljavnosti sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju pred skoraj štirimi leti stanje človekovih pravic in demokracije ni izboljšalo ter da sporazum ni privedel do znatnih in oprijemljivih pozitivnih rezultatov za kubansko prebivalstvo; poziva k spoštovanju zavezujočih obveznosti iz tega sporazuma in sprejetju jasnih referenčnih meril v zvezi s tem;

4.  priznava pravico Kubancev, da zahtevajo demokratizacijo svoje države na podlagi dialoga s civilno družbo in politično opozicijo, da se oblikuje načrt za demokratične večstrankarske volitve;

5.  zahteva, da kubanska vlada izvede pravne reforme, s katerimi bo zagotovila svobodo tiska, združevanja in demonstracij, ter sprejme politične reforme, ki bodo omogočile izvedbo svobodnih, pravičnih in demokratičnih volitev, pri katerih se bo upoštevala suverena in svobodno izražena volja Kubancev; poziva kubansko vlado, naj politiko človekovih pravic uskladi z mednarodnimi standardi, opredeljenimi v listinah, deklaracijah in mednarodnih instrumentih, katerih podpisnica je Kuba, civilni družbi in politični opoziciji pa naj omogoči dejavno sodelovanje v političnem in družbenem življenju brez vsakršnih omejitev; poziva kubansko vlado, naj prizna legitimnost neodvisnega novinarstva ter naj spoštuje pravice neodvisnih novinarjev na Kubi;

6.  poziva k takojšnji razveljavitvi zakonskih odlokov št. 349 in št. 370 ter drugih kubanskih zakonov, ki kršijo svobodo izražanja;

7.  poziva podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj prizna obstoj politične opozicije kubanske vlade in jo v skladu s tem vključi v institucionaliziran, uraden, odprt in javni politični dialog med EU in Kubo ter pri tem spoštuje stebra sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju;

8.  obžaluje, da sta Evropska služba za zunanje delovanje in delegacija EU v Havani izključili kubansko demokratično opozicijo ter evropske in kubanske neodvisne organizacije civilne družbe iz političnih dialogov, ker jih kubanske oblasti niso podprle; poudarja, da je ta odločitev v nasprotju s sporazumom o političnem dialogu in sodelovanju ter da morata obe strani sporazum v celoti spoštovati; poziva podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Evropsko službo za zunanje delovanje, naj zavrneta sodelovanje v prihodnjih političnih dialogih in dialogih o človekovih pravicah s Kubo, če civilna družba ne bo ustrezno zastopana;

9.  želi spomniti Evropsko službo za zunanje delovanje, da je udeležba civilne družbe v političnih dialogih in projektih sodelovanja v okviru sporazuma bistven del sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju in da je treba nemudoma popraviti stanje, ko civilna družba ne prejema sredstev za sodelovanje in/ali udeležbo pri sporazumu, medtem ko se udeležba in dostop do sredstev za sodelovanje omogoča izključno podjetjem, v katerih sodeluje država ali jih nadzoruje, kar velja že od podpisa sporazuma;

10.  obsoja, da kubanska država sistematično krši delavske in človekove pravice zdravstvenih delavcev, ki delajo v tujini na zdravstvenih misijah, s čimer krši temeljne konvencije Mednarodne organizacije dela, ki jih je Kuba ratificirala; poziva Kubo, naj učinkovito izvaja in spoštuje ameriško konvencijo o človekovih pravicah in konvenciji Mednarodne organizacije dela št. 29 in 105; poziva kubansko vlado, naj Kubancem v skladu z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic zagotovi, da bodo smeli zapustiti svojo državo in se vanjo vrniti, tudi zdravniki, napoteni na zdravstvene misije v tujini; poziva kubansko vlado, naj ratificira Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ter naj zagotovi pravico do svobode združevanja, vključno z registracijo organizacij, in pravico do kolektivnih pogajanj v skladu s standardi Mednarodne organizacije dela;

11.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj vztraja, da bodo kubanske oblasti izpolnile obveznosti iz sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju med EU in Kubo, zlasti tiste, ki zadevajo osnovne človekove pravice in temeljne svoboščine, kot je poudarjeno v členu 1(5), 2(c), 5, 22 oziroma 43(2) sporazuma; zato vztraja, naj Evropska unija pri izvajanju tega sporazuma tesno spremlja in nadzoruje spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin na Kubi ter v zvezi s tem redno poroča Parlamentu;

12.  meni, da so pridržanje Denisa Solísa Gonzáleza, Luisa Roblesa Elizásteguija, Maykela Castilla Péreza (Osorbo), člana gibanja San Isidro in soustvarjalca pesmi Patria y Vida, ki je samovoljno zaprt in ga je Odbor OZN o prisilnih izginotjih 14 dni označil za izginulega, ter več kot 120 političnih zapornikov in zapornikov vesti ter vsa samovoljna in represivna dejanja, zabeležena v aprilu in juniju 2021, kršitev sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju in posebno nujen primer, kot je določeno v členu 85, odstavek 3, točka b sporazuma; poziva EU, naj skladno s tem skliče nujno srečanje;

13.  močno obžaluje, da kubanske oblasti delegacijam Evropskega parlamenta ne dovolijo obiska Kube; poziva organe, naj dovolijo vstop v državo, kakor hitro bodo sanitarni pogoji to dovoljevali; poziva vse predstavnike držav članic, naj med srečanji s kubanskimi oblastmi obravnavajo vprašanja kršitev človekovih pravicah in naj se sestanejo s prejemniki nagrade Saharova, da bi zagotovili skladno notranje in zunanje izvajanje politike Evropske unije o človekovih pravicah;

14.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje vladi in narodni skupščini Republike Kube, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Komisiji, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic ter visoki komisarki OZN za človekove pravice.

(1) UL C 363, 28.10.2020, str. 70. (2) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0073. (3) UL C 334, 19.9.2018, str. 99. (4) UL L 337 I, 13.12.2016, str. 3. (5) https://www.consilium.europa.eu/en/meetings/international-ministerial-meetings/2021/01/20/ (6) https://www.europarl.europa.eu/delegations/en/eeas-statement-of-28-february-2021-on-th/product-details/20210409DPU29364

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. junija 2021 o sistematičnem zatiranju v Belorusiji in njegovih posledicah za evropsko varnost po ugrabitvah iz civilnega letala EU, ki so ga prestregle beloruske oblasti (2021/2741(RSP))

P9_TA(2021)0293 RC-B9-0328/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Belorusiji,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta o Belorusiji z dne 12. oktobra 2020 in 24. maja 2021,

–  ob upoštevanju izjav o prisilni preusmeritvi leta FR4978 družbe Ryanair v Minsk 23. maja 2021, zlasti izjave, ki jo je 24. maja 2021 v imenu EU podal visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

–  ob upoštevanju skupne izjave o razmerah v Belorusiji, ki so jo 27. maja 2021 podali zunanji ministri skupine G7 in visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2021/908 z dne 4. junija 2021 o spremembi Sklepa 2012/642/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Belorusiji(1), s katerim je vsem beloruskim letalskim prevoznikom prepovedal prelet zračnega prostora EU in dostop do letališč EU,

–  ob upoštevanju izjave o podpori EU za mednarodno platformo za ugotavljanje odgovornosti v Belorusiji, ki jo je 26. marca 2021 podal podpredsednik Komisije/visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

–  ob upoštevanju poročila poročevalca moskovskega mehanizma Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) z dne 5. novembra 2020 o domnevnih kršitvah človekovih pravic, povezanih s predsedniškimi volitvami 9. avgusta 2020 v Belorusiji,

–  ob upoštevanju čikaške konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu in montrealske konvencije o zatiranju nezakonitih dejanj zoper varnost civilnega letalstva,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic in vseh konvencij o človekovih pravicah, katerih podpisnica je Belorusija,

–  ob upoštevanju dejstva, da je Evropski parlament nagrado Saharova za svobodo misli leta 2020 podelil demokratični opoziciji v Belorusiji,

–  ob upoštevanju člena 132(2) in (4) Poslovnika,

A.  ker je 23. maja 2021 belorusko lovsko letalo na ukaz Aleksandra Lukašenka prisilno preusmerilo na Poljskem registrirano letalo družbe Ryanair, ki je na mednarodnem potniškem letu FR4978 med dvema prestolnicama EU (iz Aten v Vilno) prečkalo beloruski zračni prostor, na državno letališče v Minsku pod pretvezo, da je na letalu bomba s čimer je ogrozilo varnost več kot 170 potnikov in članov posadke, med katerimi so bili številni državljani EU;

B.  ker beloruski organi niso odkrili eksplozivnih naprav, so pa pridržali dva potnika – beloruskega državljana Ramana Protaseviča (Romana Protaseviča) in njegovo sopotnico Sofio Sapega, rusko državljanko in študentko Evropske univerze za humanistične vede v Vilni;

C.  ker je Raman Pratasevič beloruski novinar in aktivist ter nekdanji urednik vplivnega programa Nexta na platformi Telegram, ki je imel osrednjo vlogo pri obveščanju prebivalcev o zlorabah oblasti in pri spodbujanju k protestom v Belorusiji po ponarejenih rezultatih predsedniških volitev 9. avgusta 2020, s čimer je prispeval k razkritju sistematičnega zatiranja s strani režima in hudih kršitev človekovih pravic; ker že od leta 2019 živi v izgnanstvu v EU, da bi se izognil izmišljenim kazenskim obtožbam, in je prejel politični azil v Litvi;

D.  ker je mednarodna skupnost izredno zaskrbljena, saj je beloruski režim Ramana Prataseviča nezakonito pridržal in z njim nečloveško ravna, vključno s prisilnimi priznanji na zaigranem intervjuju, ki ga je predvajala beloruska državna televizija, in poudarja, da je nujno treba uskladiti mednarodne ukrepe, zlasti ker Belorusija ostaja edina evropska država, ki še vedno uporablja smrtno kazen in zato ni članica Sveta Evrope; ker ni bilo videti, da je bilo priznanje Ramana Prataseviča prostovoljno, in ker Konvencija proti mučenju prepoveduje izsiljena priznanja; ker njegovim odvetnikom ni bil dovoljen dostop do njega in ker je Aleksander Lukašenko zagrozil, da bo na zaslišanje povabil preiskovalce iz regije Donbas, ki jo zaseda Rusija; ker je bil Raman Pratasevič uvrščen na nadzorni seznam teroristov in mu grozi smrtna kazen;

E.  ker je ta incident prestreženega civilnega letala resna kršitev mednarodnih konvencij na področju varnosti v letalstvu, izpostavlja mednarodne posledice nenehnega in nepremišljenega zatiranja v Belorusiji za varnost v Evropi ter nedvomno dokazuje, da je režim postal grožnja mednarodnemu miru in varnosti; ker sta bila prisilni pristanek letala kot teroristično dejanje, ki ga sponzorira država, in aretacija tako imenovanega sovražnika beloruskega režima zrežirana tako, da se vsem nasprotnikom, zlasti tistim, ki živijo v tujini, pošlje grozljivo sporočilo, da je režim odločen, da jih najde in da v tujini niso varni;

F.  ker trenutno poteka preiskava Mednarodne organizacije civilnega letalstva; ker se je poleg Ramana Prataseviča in Sofije Sapega v Minsku izkrcalo več neznanih oseb; ker je Ruska federacija pridržala več beloruskih opozicijskih aktivistov, ki so zbežali v Moskvo, in še naprej podpira beloruski režim, tudi finančno;

G.  ker beloruski organi še naprej zatirajo miroljubne beloruske prebivalce, številni državljani pa so nadlegovani, aretirani in obsojeni, če izrazijo nestrinjanje z režimom ali z močno razširjenimi kršitvami človekovih pravic v Belorusiji; ker se ocenjuje, da je bilo med protesti proti režimu pred volitvami 9. avgusta 2020 in po njih pridržani več kot 34 000 Belorusov; ker je v Belorusiji več kot 470 političnih zapornikov, tudi sedem mladostnikov; ker je bilo zoper protestnike sproženih okoli 3000 političnih kazenskih postopkov, poroča pa se o več kot 4600 primerih mučenja, nasilja in grdega ravnanja;

H.  ker se razmere na področju človekovih pravic v Belorusiji še naprej poslabšujejo, število političnih zapornikov pa narašča; ker so zagovorniki človekovih pravic zabeležili več sto primerov mučenja ali grdega ravnanja, več ljudi pa je izginilo ali pa so bili najdeni mrtvi; ker se v beloruskih centrih za pridržanje in zaporih še vedno izvajajo nečloveško ravnanje, mučenje in namerno preprečevanje dostopa do zdravstvene nege, ter ker je več protestnikov, med njimi Vitold Ašurak, umrlo v sumljivih okoliščinah, drugi, kot sta sedemnajstletni Dzmitry Stahovski in Scjapan Latipav (Stepan Latipov), pa so bili nadlegovani in tarče groženj do te mere, da so poskušali storiti samomor;

I.  ker so bili 25. maja 2021 evropski beloruski aktivisti Javhen Afnahel (Jevgenij Afnagel), Pavel Juhnjevič, Maksim Viniarski in Andrej Vojnič, opozicijski voditelj Paval Sevjarinec, bloger Dzmitrij Kazlav ter družbena aktivistka Irina Ščasna obsojeni na štiri do sedem let zaporne kazni na podlagi izmišljenih obtožb o ekstremizmu; ker so bili 2. junija 2021 politični zaporniki Dzmitrij Furmanav (Dmitrij Furmanov), Javhen Razničenka (Jevgenij Rozničenko) in Vladzimir Kniha (Vladimir Knjiga) obsojeni na štiri leta zaporne kazni v okviru tako imenovane „zadeve Cihanovska“; ker je 3. junija 2021 sodišče obsodilo peto skupino obdolžencev, ki so jo sestavljali politični zaporniki Aljaksander Hrapko (Aleksander Hrapko, Radzivon Meduševski (Radion Meduševski), Ihar Vinakurav (Igor Vinokurov), Andrej Aniskevič, Alena Lojka, Halina Čuhunava (Halina Čuhunova), Andrej Njamirski, Dzmitrij Kurhanav (Dmitrij Kurhanov), Kacarina Smirnava (Jekaterina Smirnova), Mikita Uvarav (Nikita Uvarov), Safija Ništ (Sofija Ništ), Siarhej Ksenžuk (Sergej Ksenžuk) in Ilija Palhovski, v sojenju o protestih s plesom, v okviru katerega jim je naložilo kazni od 18 mesecev hišnega pripora do enega leta zaporne kazni; ker je bil 3. junija 2021 politični zapornik Siarhej Pjarfiljev (Sergej Perfiljev) obsojen na dvoletno zaporno kazen, njegov sin Stanislav Pjarfiljev (Stanislav Perfiljev) pa na dve leti omejene svobode (hišni pripor);

J.  ker beloruski organi še naprej nasilno nastopajo zoper neodvisne beloruske novinarje, jih nadlegujejo ter namerno ovirajo objektivno poročanje; ker je bilo aretiranih več sto novinarjev, tudi dva novinarja medijske hiše Belsat, ki sta bila nato obsojena; ker je bilo več deset novinarjev upravno pridržanih in izpostavljenih nasilju, nekaj pa jih je bilo oglobljenih; ker so se novinarji znašli tudi v priporu pred sojenjem, proti njim pa je bila vložena kazenska obtožnica; ker obstajajo mnoga pričevanja o tem, kako so oblasti preklicale akreditacije novinarjev, tudi dopisnikov tujih medijev, od katerih so bili nekateri prijeti in izgnani iz Belorusije; ker so 18. maja 2021 beloruski organi izvedli racijo v pisarnah največjega neodvisnega beloruskega novinarskega spletišča Tut.by, aretirali več članov njegovega osebja ter blokirali dostop do spletišča;

K.  ker so zagovorniki človekovih pravic, opozicijski politiki, civilna družba, sindikalisti drugi aktivisti sistematično žrtve ustrahovanja, nadlegovanja in omejevanja temeljnih svoboščin; ker nič ne kaže, da beloruske oblasti preiskujejo uboje protestnikov ali tisoče poročil o policijskem nasilju, ki so bila vložena od sredine avgusta 2020 dalje, ker splošna nekaznovanost za kršitve človekovih pravic belorusko prebivalstvo ohranja v obupnem položaju; ker nespoštovanje načela pravne države ovira njihovo pravico do poštenega sojenja;

L.  ker je bilo po navedbah združenja beloruskih študentov, ki je neodvisen študentski sindikat, pridržanih več kot 460 študentov, od tega skoraj tretjina žensk, več kot 150 študentov je bilo samovoljno izključenih iz univerz, mnogi študentje pa so pobegnili v sosednje države, ker so se bali za svojo varnost;

M.  ker so beloruski organi 31. maja 2021 dodatno zaostrili že tako stroga pravila glede potovanj in Belorusom onemogočili potovanje v tujino, tudi tistim, ki imajo dovoljenje za dolgoročno bivanje v tujini;

N.  ker se v Belorusiji vse bolj zatira poljska manjšina, na primer z aretacijo in obsodbo predsednice zveze Poljakov v Belorusiji Andżelike Borys ter aretacijo novinarja, blogerja in člana zveze Andrzeja Poczobuta; ker je poljski šolski sistem v Belorusiji pod vse večjim pritiskom režima; ker te ukrepe spremlja protipoljska propaganda na državni televiziji; ker je Aleksander Lukašenko razglasil 17. september za novi državni praznik v Belorusiji, da bi obeležil obletnico sovjetske invazije Poljske leta 1939;

O.  ker je Belorusija zagnala jedrsko elektrarno Ostrovec, ne da bi izvedla vsa priporočila glede varnosti iz poročila EU o obremenitvenem testu iz leta 2018, zato je jedrska elektrarna Ostrovec nevarna in pomeni resno jedrsko grožnjo za vso Evropo;

P.  ker je Evropska unija doslej uvedla sankcije zoper 88 Belorusov in sedem pravnih oseb, tudi zoper Aleksandra Lukašenka;

1.  odločno obsoja, da so beloruski organi 23. maja ugrabili letalo družbe Ryanair na letu FR4978, ga prisilili pristati v Minsku in pridržali novinarja Ramana Prataseviča in Sofijo Sapega; meni, da gre pri tem grozljivem dejanju za kršitev mednarodnega prava in državni terorizem;

2.  poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi Ramana Prataseviča in Sofije Sapega, pa tudi vseh drugih novinarjev in političnih zapornikov, ki so zaprti v Belorusiji;

3.  želi spomniti na sklep Sveta, s katerim je okrepil omejevalne ukrepe in vsem beloruskim letalskim prevoznikom prepovedal prelet zračnega prostora EU in dostop do letališč EU, in svetuje Svetu, naj pripravi načrt, s katerim bi Belorusom olajšal izstop iz države; poziva Mednarodno organizacijo civilnega letalstva in Evropsko agencijo za varnost v letalstvu, naj preiščeta ta nesprejemljivi incident, ki je kršitev mednarodnih norm in standardov, ter sprejmeta ustrezne ukrepe; poudarja, da je ta resen incident močno omajal zaupanje in da bi morala vsaka država ravnati odgovorno ter izpolnjevati svoje obveznosti v skladu s Čikaško konvencijo za varen prelet letal; poziva Ryanair, naj sodeluje z organi in jim posreduje vse pomembne informacije v zvezi s tem incidentom;

4.  poziva k temeljiti oceni posledic ugrabitev iz prestreženega civilnega letala, ne le za mednarodni zračni promet in varnost v letalstvu, temveč tudi za splošno varnost v Evropi in za varnost beloruskih in drugih državljanov, ki so izgnani ali iščejo zatočišče oziroma prosijo za azil v državah članicah EU;

5.  poudarja, da je treba v okviru te preiskave ugotoviti, ali je bila v teroristična dejanja beloruskega režima morda vpletena Rusija; poudarja, da bi bilo treba v primeru, da se ta domneva potrdi, vse ruske državljane, ki so neposredno ali posredno vpleteni v operacijo, kaznovati v okviru globalnega sistema sankcij EU na področju človekovih pravic (zakon EU Magnickega); poudarja izredno pomemben prispevek EU k preiskavi, in sicer z vključitvijo organov EU, kot so Europol, Eurojust ali Evropsko javno tožilstvo, v delo skupnih preiskovalnih skupin in misij;

6.  ponovno poudarja, da ne priznava izvolitve Aleksandra Lukašenka za predsednika Belorusije; meni, da je sedanji režim v Belorusiji nelegitimen, nezakonit in zločinski; še naprej podpira državljane Belorusije v njihovih zakonitih zahtevah in željah po svobodnih in pravičnih volitvah, temeljnih svoboščinah in človekovih pravicah, demokratični zastopanosti, politični udeležbi ter dostojnosti; obsoja represivne ukrepe zoper tisoče Belorusov, ki so miroljubno protestirali za zaščito pravice do svobode, demokracije in dostojanstva;

7.  odločno obsoja nasilje in zatiranje državnih oblasti v Belorusiji in zahteva, da ju takoj ustavijo, zlasti nezakonita pridržanja, mučenje, grdo ravnanje med pridržanjem in kazenski pregon miroljubnih državljanov, ter izraža podporo in solidarnost z belorusko družbo; obsoja sistematično represijo, ki jo režim izvaja nad civilisti in zaradi katere je bilo po ukradenih volitvah avgusta 2020 14 000 beloruskih državljanov prisiljenih pobegniti pred nasiljem, ustrahovanjem in drugimi oblikami prisile; ponovno poudarja, da ta represija in prisilno razseljevanje civilistov pomenita hude kršitve človekovih pravic; obžaluje, da je Belorusija trenutno edina država v Evropi, ki še vedno izvršuje smrtno kazen, in vztraja, da jo mora takoj in za vedno ukiniti; obsoja nedavne ukrepe, ki so jih sprejele beloruske oblasti in s katerimi so državljanom Belorusije prepovedale odhod iz države, tudi tistim, ki imajo dovoljenje za bivanje v tujini;

8.  obsoja krute in nepravične sodbe, ki so bile izrečene številnim političnim zapornikom in pripornikom, tudi opozicijskemu voditelju Pavlu Sevjarincu, ter sodne postopke zoper predstavnike demokratične beloruske opozicije, kot so Viktar Babarika, Mikola Statkevič in Siarhej Cihanovski; obžaluje, da so bili Pavel Sevjerinec, Javhen Afnahel (Jevgenij Afnagel), Andrej Vojnič, Pavel Juhnjevič, Dzmitrij Kazlav (Dmitrij Kozlov), Maksim Vinjarski in Irina Ščasna obsojeni na zaprtem sojenju v mestu Mogiljev;

9.  ponovno poudarja, da imajo v beloruski družbi pomembno vlogo neodvisni beloruski mediji in novinarji; obsoja zatiranje medijev in dostopa do interneta, pa tudi pretepanje, aretacije in ustrahovanje novinarjev in blogerjev; poudarja, da imajo prebivalci Belorusije pravico do nemotenega dostopa do informacij;

10.  obsoja represijo in sovražne ukrepe oblasti zoper predstavnike poljske manjšine in poljski šolski sistem v Belorusiji; v zvezi s tem poziva k brezpogojni izpustitvi Andżelike Borys, Andrzeja Poczobuta in drugih političnih zapornikov;

11.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, Komisijo in nacionalna diplomatska predstavništva držav članic v Belorusiji, naj skrbno spremljajo razmere posameznih političnih zapornikov v Belorusiji, tudi Ramana Prataseviča in Sofije Sapega, naj jim nudijo podporo in si prizadevajo, da bi zagotovili njihovo izpustitev; v zvezi s tem poziva Lukašenkov režim, naj v skladu z mednarodnimi obveznostmi, ki jih ima Belorusija na podlagi dunajskih konvencij o diplomatskih in konzularnih odnosih, nemudoma preneha izvajati vsa dejanja, ki utegnejo ustrahovati ali nadlegovati člane nacionalnih in evropskih diplomatskih služb;

12.  poudarja, da je treba ohraniti in razširiti stike in sodelovanje s predstavniki beloruskih demokratičnih sil v Minsku in v izgnanstvu, zlasti s Svjatlano Cihanovsko ter člani koordinacijskega sveta in nacionalnega odbora za boj proti krizi; zato se pridružuje pozivom, da se njihovi predstavniki povabijo na vrh skupine G7 11. do 13. junija 2021 in vrh vzhodnega partnerstva leta 2021, ter priporoča, naj se še naprej vabijo na visoka dvostranska srečanja na vladni ravni, parlamentarne seje in medparlamentarna srečanja ter naj se v vseh nacionalnih parlamentih držav članic EU oblikujejo skupine za Belorusijo;

13.  poziva Svet, naj karseda hitro razširi seznam oseb in subjektov, za katerega veljajo sankcije EU, in nanj vključi posameznike in subjekte, vpletene v ugrabitev in prisilni pristanek letala družbe Ryanair na letu FR4978 ter v pridržanje novinarja Ramana Prataseviča in Sofije Sapega; opozarja, da Prataseviču grozi smrtna kazen;

14.  poziva Svet, naj nujno sprejme četrti sveženj sankcij zoper posameznike in subjekte, ki so bili udeleženi ali vpleteni v volilno goljufijo, represijo, mučenja ali grdo ravnanje in kršitve človekovih pravic v Belorusiji, vključno s preganjanjem neodvisnih novinarjev in blogerjev, ter naj začne pripravljati naslednji sveženj; poziva k sprejetju sankcij zoper bistveno večje število beloruskih uradnikov, denimo tožilce, sodnike in uradnike organov pregona, ki sodelujejo v represiji in krivičnih obsodbah kritikov režima, ter policijsko in zaporniško osebje, parlamentarne poslance, vladne uradnike in agente, ki delajo za režim na področju propagande, medijev, dezinformacij in sovražnega govora, fizične in pravne osebe, ki podpirajo Lukašenka in njegov režim, kot je Marat Markov, ki je 2. junija intervjuval Ramana Prataseviča na javni televiziji ONT, ter vse vpletene v incident, ki se je zgodil 23. maja, kot so obveščevalni uradniki in letalski organi; v zvezi s tem opozarja, da je treba v celoti izkoristiti možnosti za sprejetje restriktivnih ukrepov v okviru globalnega režima sankcij EU na področju človekovih pravic (zakon Magnickega);

15.  poziva Komisijo in države članice, naj dosledno zavračajo vsakršno finančno podporo beloruskemu režimu in torej ne odobrijo novih kreditnih linij beloruskim bankam ter ustavijo naložbe v infrastrukturne projekte ali gospodarska podjetja v Belorusiji; Komisijo tudi poziva, naj sprejme ukrepe, s katerimi bo evropskim finančnim institucijam preprečila nakup obveznic ali drugih finančnih instrumentov, ki jih izdajo beloruska vlada in z njo povezane javne institucije; pozdravlja dejstvo, da sta Evropska investicijska banka in Evropska banka za obnovo in razvoj prekinili financiranje projektov v beloruskem javnem sektorju, in poziva k preiskavi, kako bi lahko neporabljena sredstva preusmerili v civilno družbo in zasebni sektor, ki ni povezan z režimom; poziva Mednarodni denarni sklad in države članice EU, naj režimu v nobenem primeru ne zagotavljajo neposredne proračunske podpore in naj ne uporabijo posebnega postopka črpanja, napovedanega za leto 2021;

16.  poziva vsa podjetja iz EU, ki poslujejo v Belorusiji, naj v skladu z vodilnimi načeli OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ravnajo posebno skrbno in izpolnjujejo svoje obveznosti glede spoštovanja človekovih pravic; poleg tega jih poziva, naj se vzdržijo novih naložb in naj javno protestirajo proti zatiranju, ki ga beloruske oblasti izvajajo v državi;

17.  poziva Svet, naj hitro sprejme in začne izvajati gospodarske sankcije, ki morajo biti obsežne in imeti takojšnje posledice za beloruski režim, njegove podpornike in gospodarske akterje, ki ga podpirajo; poziva, naj bodo gospodarske sankcije usmerjene proti javnim in zasebnim podjetjem, ki so pod neposrednim nadzorom režima ali so tesno vpleteni v njegove poslovne interese oziroma za katere se ve, da odpuščajo zaposlene zaradi udeležbe v stavkah ali protestih; meni, da morajo biti sektorske sankcije usmerjene zlasti v sektorje surove nafte in naftnih derivatov, kalijevega klorida, jekla in predelave lesa; poziva tudi k prekinitvi sodelovanja z beloruskimi bankami v državni lasti in njihovega financiranja ter k omejitvi kreditnih linij, ki jih mednarodne banke odobrijo hčerinskim bankam v Belorusiji, pa tudi k razmisleku, da bi Belorusijo začasno izključili iz sistema SWIFT; poziva podjetja, registrirana v EU, zlasti Siemens AG, naj prenehajo sodelovati z beloruskimi oblastmi z izmenjavo tehnologije in strokovnega znanja; poziva države članice in institucije EU, naj okrepijo svoja prizadevanja za obravnavanje obsežnega tihotapljenja cigaret iz Belorusije v EU, ki zagotavlja sredstva Lukašenkovem režimu; spodbuja usklajeno ukrepanje EU glede solidarnosti, da bi državam članicam, ki so jih gospodarske sankcije zoper Belorusijo najbolj prizadele, olajšali gospodarsko breme;

18.  pozdravlja odločitev Evropske zveze za radiodifuzijo, da bo zamrznila članstvo beloruske radiodifuzijske hiše BTRC; poziva k zamrznitvi članstva Belorusije v mednarodnih športnih organizacijah in sodelovanja na mednarodnih športnih prireditvah, vključno z evropskimi in svetovnimi prvenstvi in olimpijskimi igrami v Tokiu; poziva Evropsko nogometno zvezo (UEFA), naj beloruski državni televiziji TVR odvzame pravice do prenosa nogometnega pokala EURO 2020 in jih brezplačno dodeli neodvisni televiziji Belsat TV;

19.  poziva države članice, naj izboljšajo sodelovanje na področju obveščanja glede krize v Belorusiji in izženejo znane in domnevne beloruske obveščevalne agente, ki so dejavni v Uniji; spodbuja svojega predsednika, naj osebju beloruskega veleposlaništva v Bruslju omeji dostop do prostorov Evropskega parlamenta, vključno s fizičnim dostopom in dostopom na daljavo do sej Evropskega parlamenta, ter naj pregleda komunikacijo Parlamenta z beloruskim veleposlaništvom;

20.  je globoko zaskrbljen zaradi vpletenosti Rusije v Lukašenkov režim, vključno s financiranjem in tesnim sodelovanjem med obveščevalnimi službami;

21.  poudarja, da je potrebno mednarodno sodelovanje, vključno z razpravami v OZN in Natu; poziva EU, naj svoje ukrepe skrbno usklajuje z ZDA, partnericami skupine G7 in drugimi podobno mislečimi državami ter si prizadeva za čim večjo usklajenost s svojimi partnerji, zlasti s sosednjimi državami, kot je Ukrajina, da bi imele sankcije največji možni učinek; želi spomniti, da se je ukrajinska vlada odločila, da se pridruži državam članicam EU pri uvedbi prometnih sankcij za beloruske letalske družbe, in poziva Komisijo in Svet naj uvedeta kazenske ukrepe proti družbi Belavia in njenim potnikom, ki letijo na Krimski polotok, ki si ga je priključila Rusija; pozdravlja bližajoča se vrhunska srečanja med EU in ZDA ter ZDA in Rusijo ter meni, da predstavljajo izvrstno priložnost za usklajevanje stališč med EU in njenimi partnericami;

22.  poudarja, da so najboljše orodje, s katerimi lahko EU kaznuje nezakonite države, mehanizmi na podlagi sankcij, vendar bi morala poleg sankcij zoper državna beloruska podjetja uporabiti tudi notranji pritisk v Belorusiji in podpreti belorusko civilno družbo;

23.  poziva Komisijo in podpredsednika/visokega predstavnika, naj skupaj z mednarodnimi partnerji skličejo mednarodno konferenco na visoki ravni o prihodnosti demokratične Belorusije in reševanju krize v Belorusiji, sprožijo preiskavo in pregon kaznivih dejanj beloruskih oblasti proti beloruskemu prebivalstvu ter spodbudijo demokratično preobrazbo Belorusije; meni, da bi s to konferenco pod vodstvom EU in z udeležbo mednarodnih finančnih institucij, držav G7, držav članic in institucij EU ter vseh drugih, ki so se pripravljeni zavezati, da bodo prispevali k finančni pomoči v višini več milijard evrov, podprli prihodnje reforme in prestrukturiranje gospodarstva ter poslali močan signal podpore beloruskim državljanom;

24.  želi spomniti na svojo pobudo za imenovanje misije na visoki ravni, v kateri bi sodelovali nekdanji visoki evropski uradniki, da bi preučili vse možnosti za prekinitev nasilja in izpustitev političnih zapornikov ter s tem pomagali v Belorusiji ustvariti pogoje za vključujoč nacionalni politični dialog;

25.  poziva Komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj okrepijo neposredno podporo beloruske opozicije, civilne družbe, zagovornikov človekovih pravic in neodvisnih medijev v Belorusiji in v tujini ter sodelovanje z njimi, tudi s krepitvijo zmogljivosti in finančno podporo, ter bolj podpirajo Evropsko ustanovo za demokracijo in njene dejavnosti na terenu; v zvezi s tem poziva EU in druge mednarodne organizacije, naj medijem in neodvisnim novinarjem zagotovijo finančno in tehnično podporo, da bodo lahko opravljali svoje naloge in družbo obveščali o dogajanju v Belorusiji; v zvezi s tem ponovno poziva, da je treba dodatno podpreti televizijsko postajo Belsat TV;

26.  se zavezuje, da bo prek mehanizmov Parlamenta za podporo demokraciji prispeval h krepitvi demokratičnih sil in okrepitvi vloge civilne družbe ter podpiral celovit politični dialog, ki bo privedel do mirnega prenosa oblasti v Belorusiji, pa tudi podpiral mlade politične voditelje ter zagovornike človekovih pravic;

27.  pozdravlja osnutek celovitega načrta za gospodarsko pomoč prihodnji demokratični Belorusiji v višini treh milijard EUR, ki ga je predstavila Komisija; poziva Komisijo in Svet, naj ta načrt dopolnita in spodbujata ter jasno sporočita, da bo EU, ko bo prišlo do demokratičnih sprememb, pripravljena zagotoviti konkretno pomoč za reforme in modernizacijo; meni, da mora EU predlagati celovit sklop ukrepov za pripravo demokratičnih sil v Belorusiji na izvajanje tega svežnja;

28.  poziva EU, naj se usklajuje z Združenimi državami Amerike, partnericami iz G7 in drugimi enako mislečimi državami ter zamrzne sodelovanje z Lukašenkovim javnim sektorjem ter preusmeri sodelovanje z belorusko civilno družbo in zasebnimi podjetji tako, da bo potekalo zunaj okvira režima;

29.  zavrača nesprejemljive grožnje Aleksandra Lukašenka, da beloruski organi ne bodo zadrževali migrantov brez urejenega statusa ali tihotapcev drog, ter izraža zaskrbljenost glede vse večjega obsega nedovoljenih migracij iz Belorusije v EU ter glede morebitne vpletenosti beloruskih oblasti v ta pojav; poziva države članice in institucije EU, naj spremljajo razvoj dogodkov na tem področju ter ustrezno ukrepajo;

30.  obsoja dejstvo, da belorusko vodstvo zlorablja organe kazenskega pregona v politične namene; poziva Interpol, naj nemudoma in temeljito preuči sedanje in prihodnje zahteve Belorusije in sprejme ustrezne ukrepe, da Belorusija ne bi zlorabila Interpola v politične namene;

31.  poudarja, da je potrebna celovita preiskava zločinov Lukašenkovega režima zoper belorusko prebivalstvo, ki bi jo bilo treba zaključiti z ustanovitvijo mednarodnega sodišča za pregon teh zločinov; poziva, da mora mednarodna skupnost glede na to, da beloruske oblasti niso pripravljene vzpostaviti pravne države in kazenske odgovornosti, sprejeti ukrepe za zbiranje dokazov o kaznivih dejanjih ter zagotoviti preiskavo in pregon odgovornih v celotni liniji poveljevanja; pozdravlja pobude več držav članic EU za uporabo načela splošne sodne pristojnosti ter pripravo sodnih postopkov proti tistim, ki so v Belorusiji zakrivili zatiranje, in spodbuja vse druge države članice, naj sledijo njihovemu zgledu; poziva k dejavni podpori vsem mednarodnim pobudam za odpravo nekaznovanja v Belorusiji, kot sta mednarodna platforma za boj proti nekaznovanosti in pravosodno vozlišče v Vilni;

32.  poziva podpredsednika/visokega predstavnika, Komisijo, Svet in države članice EU, naj še naprej opozarjajo na razmere v Belorusiji v vseh ustreznih evropskih in mednarodnih organizacijah, kot sta OVSE, Svet Evrope, Svet za človekove pravice OZN in njegovi specializirani organi, da bi zagotovili nujno mednarodno ukrepanje v zvezi z razmerami v Belorusiji in premagali nasprotovanje Rusije in drugih držav takšnim ukrepom;

33.  spodbuja države članice EU, naj dodatno olajšajo postopke za pridobitev vizumov in dovoljenj za prebivanje za tiste, ki iz političnih razlogov bežijo iz Belorusije, ali tiste, ki potrebujejo zdravljenje, ker so bili žrtve nasilja, da bi jim in njihovim družinam ponudili potrebno pomoč in podporo; poziva države članice, naj izvajajo priporočila poročevalca moskovskega mehanizma OVSE, kar zadeva dodelitev azila v primerih preganjanja, ki jih zajema Ženevska konvencija o beguncih, ter dodatno olajšajo postopek za izdajo nujnih vizumov in zagotavljanje začasnih zatočišč v državah EU; poziva države članice in Komisijo, naj ponudijo štipendije beloruskim študentom in šolnikom, ki so bili izključeni iz univerz in zaprti zaradi prodemokratičnih stališč; poziva države članice, naj zagotovijo finančno podporo izgnanim institucijam, kot je Evropska univerza za humanistične vede v Vilni, ki izobražujejo novo generacijo beloruskih državljanov, ki se upirajo koruptivnemu in nelegitimnemu državnemu sistemu;

34.  poziva Komisijo, države članice in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj sodelujejo z mednarodnimi partnerji, kot sta moskovski mehanizem OVSE in Svet OZN za človekove pravice, pa tudi z zagovorniki človekovih pravic in civilno družbo na terenu, da bi zagotovili spremljanje, dokumentacijo in poročila o kršitvah človekovih pravic ter nato dosegli odgovornost storilcev in pravico za žrtve; pozdravlja ustanovitev mednarodne platforme za ugotavljanje odgovornosti v Belorusiji ter poziva institucije EU in države članice, naj podprejo njeno delovanje; se zavezuje k uspešnemu delovanju platforme Evropskega parlamenta za boj proti nekaznovanosti v Belorusiji ter k usklajevanju hitrega mednarodnega odziva na dogodke v Belorusiji;

35.  ponovno poudarja, da se morajo vse države članice enotno odzvati na državni terorizem, ki ga izvaja režim Aleksandra Lukašenka, Kremlin pa ga podpira; poudarja, da se mora EU boriti proti lažnemu poročanju v EU o razmerah v Belorusiji in drugim oblikam hibridnih groženj, ki jih pri tem izvajajo tretje strani; izraža solidarnost z Latvijo, potem ko je Belorusija neupravičeno izgnala njene diplomate; obsoja začetek kazenske preiskave beloruskega generalnega tožilca proti latvijskemu zunanjemu ministru in županu Rige; obsoja vse poskuse beloruskih oblasti, da bi izvajale pritisk na države članice EU, vključno z zahtevo beloruskih tožilcev za zaslišanje nekdanjega litovskega predsednika Valdasa Adamkusa, na podlagi njegovih domnevnih povezav s pomožnim policijskim bataljonom, podrejenim SS, ki je med drugo svetovno vojno v Belorusiji izvajal kazenske operacije;

36.  ponavlja zaskrbljenost zaradi komercialnega obratovanja jedrske elektrarne v Ostrovcu, ki je oddaljena le 45 km od Vilne, in poudarja, da je nevarna tudi za države EU; poudarja, da je pomembno obravnavati grožnjo omenjene jedrske elektrarne za jedrsko varnost, obžaluje, da Belorusija na tem obratu ne zagotavlja ustrezne jedrske varnosti in da se ni zavezala, da bo v celoti izvajala priporočila iz ocene, ki jo je pripravila skupina evropskih regulatorjev za jedrsko varnost, ter poziva, naj se uvede učinkovita zaščita pred neposredno ali posredno prodajo električne energije, proizvedene v tej beloruski jedrski elektrarni, na trge EU;

37.  poudarja, da je v teh razmerah na preizkusu verodostojnost Evropske unije in učinkovitost njene zunanje politike; opozarja, da razmere v Belorusiji, sosednji državi in članici vzhodnega partnerstva, neposredno vplivajo na EU, ki bi morala nastopiti dovolj odločno ter zagotoviti konkretno in dolgoročno podporo demokratičnim silam, ki se borijo za svobodo in demokracijo v Belorusiji; poziva EU, naj ne okleva ter naj ukrepa hitro in proaktivno;

38.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, Mednarodni organizaciji za civilno letalstvo in organom Republike Belorusije.

(1) UL L 197 I, 4.6.2021, str. 3.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. junija 2021 o razmerah v Afganistanu (2021/2712(RSP))

P9_TA(2021)0294 RC-B9-0324/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Afganistanu,

–  ob upoštevanju dogovora o skupnih nadaljnjih ukrepih EU in Afganistana glede migracijskih vprašanj z dne 2. oktobra 2016,

–  ob upoštevanju Sporazuma o sodelovanju za partnerstvo in razvoj med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Islamsko republiko Afganistan na drugi strani, podpisanega 18. februarja 2017,

–  ob upoštevanju izjave Severnoatlantskega sveta z dne 9. decembra 2020 o mirovnih pogajanjih v Afganistanu,

–  ob upoštevanju izjave predsednika ZDA Joeja Bidna z dne 14. aprila 2021 o nadaljnjih korakih v Afganistanu,

–  ob upoštevanju okvira samozadostnosti na podlagi vzajemne odgovornosti, dogovorjenega na konferenci o Afganistanu, ki je potekala 4. in 5. oktobra 2016 v Bruslju,

–  ob upoštevanju mednarodne ministrske donatorske konference 2020 (konferenca v Afganistanu), ki je potekala 23. in 24. novembra 2020,

–  ob upoštevanju skupne izjave podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter indijskega ministra za zunanje zadeve z dne 4. maja 2021 o Afganistanu,

–  ob upoštevanju sporočila posebnih odposlancev in posebnih predstavnikov Evropske unije, Francije, Nemčije, Italije, zveze Nato, Norveške, Združenega kraljestva in Združenih držav Amerike z dne 7. maja 2021 o afganistanskem mirovnem procesu,

–  ob upoštevanju raziskave o opiju v Afganistanu 2020, ki sta jo aprila 2021 skupaj objavila afganistanski nacionalni organ za statistiko in obveščanje ter Urad Združenih narodov za droge in kriminal,

–  ob upoštevanju smernic EU o spodbujanju in varstvu otrokovih pravic, o otrocih v oboroženih konfliktih in o zagovornikih človekovih pravic,

–  ob upoštevanju resolucij Varnostnega sveta OZN o Afganistanu,

–  ob upoštevanju resolucij Sveta OZN za človekove pravice o Afganistanu,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic z dne 10. decembra 1948,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

–  ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju člena 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker so ZDA in talibani februarja 2020 podpisali sporazum, ki je utrl pot prvim neposrednim pogovorom med talibani in predstavniki Islamske republike Afganistan od leta 2001;

B.  ker je državni sekretar ZDA Anthony Blinken 14. aprila 2021 napovedal, da se bodo ameriške sile do 11. septembra 2021 popolnoma umaknile iz Afganistana; ker zavezniki Nata sledijo načelu skupnega izvajanja („in together, out together“) in se bodo prav tako umaknili do navedenega roka;

C.  ker so se mirovni pogovori med afganistansko vlado in talibani začeli leta 2020 v Dohi; ker se sporazum o premirju ni spoštoval in so mirovna pogajanja trenutno na mrtvi točki, saj talibani čakajo na umik zavezniških enot;

D.  ker je EU od leta 2001 dejavna v Afganistanu in mu pomaga pri socialnem in gospodarskem razvoju ter usklajevanju mednarodne pomoči; ker so mnoge države članice EU, partnerice zveze Nato in države zaveznice prispevale k stabilizaciji in razvoju Afganistana s svojimi vojaškimi in civilnimi enotami, pri tem pa so utrpele več žrtev in izgub; ker je stabilen in neodvisen Afganistan, ki bo lahko skrbel zase in ne bo nudil zatočišča terorističnim skupinam, še vedno med bistvenimi varnostnimi interesi EU, zveze NATO in držav članic;

E.  ker je bistvenega pomena, da se v Afganistanu ohrani napredek zadnjih dveh desetletij, zlasti kar zadeva človekove pravice in temeljne svoboščine;

F.  ker zastopanost žensk in njihovih pravic v afganistanskih mirovnih pogovorih ni sorazmerna in ker se od pogajalskih strani pričakuje več zavzetosti za ta vidik;

G.  ker bodo neuspela afganistanska mirovna pogajanja in poskusi vojaškega reševanja konflikta najbolj prizadeli ženske, otroke in etnične manjšine; ker so afganistanske ženske že začele omejevati svoje gibanje, da bi zmanjšale tveganje, in ker nasilje ogroža dostop otrok do izobraževanja in igre;

H.  ker se varnostne razmere v Afganistanu postopoma slabšajo in ker narašča število napadov na afganistanske sile, pa tudi ciljno usmerjenih umorov afganistanskih aktivistov, medijskih delavcev, učiteljev, zdravnikov, sodnikov in vladnih uradnikov; ker se je od začetka afganistanskih mirovnih pogajanj znatno povečalo število talibanskih napadov v želji po prevzemu nadzora nad ozemlji pod vladnim nadzorom; ker se je Afganistan po svetovnem indeksu terorizma za leto 2020 uvrstil med najbolj prizadete države na svetu; ker je od 36 milijonov prebivalcev štiri milijone razseljenih oseb; ker je skoraj 3 milijone oseb notranje razseljenih zaradi nasilja, milijon pa zaradi naravnih nesreč; ker je 2,5 milijona Afganistancev že pobegnilo iz države, da bi poiskalo zatočišče, pri čemer ga je večina našla v Iranu in Pakistanu;

I.  ker je Afganistan največja država upravičenka na svetu, ki ji EU namenja največ razvojne pomoči; ker je prispevek EU v zadnjih dvajsetih letih Afganistanu prinesel znatne koristi, kot so daljša pričakovana življenjska doba, večja pismenost, manjša umrljivost mater in otrok ter več pravic žensk; ker je EU za obdobje 2002–2020 zagotovila več kot 4 milijarde EUR, za obdobje 2021–2025 pa je obljubila 1,2 milijarde EUR dolgoročne in nujne pomoči; ker je to zavezo spremljalo sporočilo EU in držav, ki skupaj namenijo približno 80 % celotne uradne razvojne pomoči Afganistanu, v katerem so poudarjeni ključni elementi, ki so pogoj, da bo država še naprej prejemala pomoč, in ki vključujejo nadaljnjo zavezanost demokraciji, pravni državi in človekovim pravicam;

J.  ker v Afganistanu zelo pogosto nihče ne odgovarja za napade in umore; ker so članice Varnostnega sveta OZN 12. marca 2021 obsodile zaskrbljujoče število napadov v Afganistanu, katerih tarča so bili civilisti;

K.  ker se je nedavni porast nasilja zgodil zaradi dolgotrajnih kršitev človekovih pravic v državi, ki so jih zagrešili teroristi, oborožene skupine in varnostne sile, vključno z nezakonitimi usmrtitvami, mučenjem in spolnim nasiljem; ker je po ocenah v dvajsetletni vojni umrlo okoli 150 000 ljudi, od tega 35 000 civilistov;

L.  ker je bil od leta 2001 v Afganistanu dosežen viden napredek na področju pravic žensk in deklet, in sicer pri dostopu do izobraževanja, zdravstvenega varstva ter pri sodelovanju v državljanskem in političnem življenju; ker so te izboljšave verjetno najuspešnejši dosežek nedavnega razvoja države; ker je ta delni napredek zdaj ogrožen in ga je nujno treba zaščiti in okrepiti;

M.  ker se ženske in dekleta kljub tem izboljšavam še vedno vsakodnevno soočajo z resnimi grožnjami, vključno s težavami pri dostopu do osnovnih storitev in z napadi, kot so nasilje v družini, spolno nasilje in nasilje na podlagi spola; ker se je Afganistan po indeksu o ženskah, miru in varnosti za obdobje 2019–2020 uvrstil na drugo mesto najslabših držav za ženske; ker je v bombnem napadu pred dekliško šolo Sajed Al Šuhade v Kabulu 8. maja 2021 umrlo najmanj 85 ljudi, 147 ljudi pa je bilo ranjenih, večinoma so bile to šolarke; ker so bile 2. marca 2021 v Džalalabadu ubite tri novinarke;

N.  ker je pandemija covida-19 dramatično povečala stopnjo revščine v Afganistanu; ker imajo prebivalci Afganistana zaradi ukrepov, povezanih s covidom-19, in vse slabših varnostnih razmer omejen dostop do humanitarne pomoči;

O.  ker se v Afganistanu 5,5 milijona ljudi sooča z izredno neustrezno prehransko varnostjo in ker se v letu 2021 pričakuje suša, zaradi česar bo dodatnih 17,6 milijona ljudi izkusilo akutno neustrezno prehransko varnost;

P.  ker so gospodarski stroški terorizma v Afganistanu leta 2018 sestavljali skoraj 20 % BDP, kar afganistanskim otrokom omejuje možnosti v prihodnosti ter možnosti za izobraževanje, stabilno zaposlitev in uporabo storitev, kot je zdravstveno varstvo, ki ga zagotavlja država;

Q.  ker afganistanska podjetja trpijo zaradi izsiljevanja talibanov, ki kmete silijo v pridelavo opija in nezakonito rudarjenje;

1.  meni, da je Afganistan v kritičnem trenutku, saj sovpadajo nestabilne domače razmere, slabše varnostne razmere, mrtva točka v mirovnih pogajanjih med afganistanskimi udeleženci ter odločitve o umiku ameriških in Natovih sil do 11. septembra 2021, kar lahko prinese novo negotovost, manjšo stabilnost, nevarnost zaostritve notranjih konfliktov in praznino, ki bi jo lahko v najslabšem primeru zapolnili talibani; izraža zaskrbljenost, saj bi bila to zelo skrb vzbujajoča perspektiva za državo ter za trajnost socialno-političnih dosežkov in napredka v zadnjih 20 letih;

2.  izraža globoko zaskrbljenost in najostreje obsoja skrb vzbujajoč porast nasilja v Afganistanu, vključno z načrtnimi uboji otrok, strokovnjakinj, novinarjev, medijskih delavcev, učiteljev, zagovornikov človekovih pravic, civilne družbe, aktivistov, zdravnikov, vladnih uradnikov in članov sodstva; poziva vse strani, naj se nemudoma dogovorijo o ukrepih za izvajanje trajnega in celovitega premirja;

3.  je zaskrbljen zaradi krhkosti in nestabilnosti afganistanske vlade ter njenega pomanjkanja nadzora v precejšnjem delu države, kar povečuje posledice nasilja za civilno prebivalstvo; poziva talibane, naj takoj prenehajo izvajati napade na civiliste in nacionalne sile ter naj začnejo v celoti spoštovati mednarodno humanitarno pravo; izraža najgloblje sožalje in podporo žrtvam terorističnih napadov in njihovim družinam;

4.  poudarja, da je treba preprečiti scenarij „propadle države“, in ponovno poudarja svojo zavezanost mirovnemu procesu pod vodstvom in pristojnostjo Afganistana ter pokonfliktni obnovi kot edini verodostojni poti k vključujočemu, dolgoročnemu miru, varnosti in razvoju; poudarja, da je to pomembneje kot kdaj koli prej, saj se datum, ko se bodo sile ZDA in Nata umaknile, hitro približuje; poziva Svet, Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj čim prej pripravijo in Parlamentu predstavijo celovito strategijo za prihodnje sodelovanje z Afganistanom po umiku enot zaveznic Nata, ter poziva EU in njene države članice, Nato in ZDA, naj si še naprej prizadevajo za uresničitev tega cilja;

5.  v zvezi s tem podpira takojšnjo obnovitev mirovnih pogajanj v Dohi, da bi dosegli politično rešitev konflikta in trajno prekinitev ognja po vsej državi; poudarja, da le politična rešitev ponuja upanje za trajen mir, in priporoča, naj strani zaprosijo za pomoč posrednika, kot je Organizacija združenih narodov, da bi se dogovorili o političnem načrtu za uspešen Afganistan; spodbuja Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj odločneje pozoveta obe strani za pogajalsko mizo ter na željo Afganistancev ponudita pomoč ali mediacijo;

6.  ponovno poudarja, da mora s pogajanji dosežena politična rešitev, ki bo privedla do miru, temeljiti na gospodarskih, socialnih in političnih dosežkih zadnjih dvajsetih let; poudarja, da bo dolgoročni razvoj v Afganistanu odvisen od odgovornosti, dobrega upravljanja, trajnostnega zagotavljanja varnosti ljudi, vključno z zmanjšanjem revščine in ustvarjanjem zaposlitvenih možnosti, pa tudi od dostopa do socialnih in zdravstvenih storitev, izobraževanja ter varstva temeljnih svoboščin in človekovih pravic;

7.  poziva afganistansko vlado, naj v vse ustrezne procese dejavno vključi afganistanski parlament, odpravi vse ukrepe, ki preprečujejo učinkovito sodelovanje med vlado in parlamentom, ter okrepi pravice parlamenta do nadzora, pri čemer bi moral afganistanski parlament odražati raznoliko afganistansko prebivalstvo; poudarja, da je treba še naprej podpirati izvedbo svobodnih in poštenih volitev v skladu z mednarodnimi standardi, misije za opazovanje volitev v državi ter povečanje preglednosti javnofinančnih odhodkov, da bo afganistanska vlada v celoti odgovorna svojim državljanom;

8.  poudarja, da bi se morala afganistanska država, če želi graditi na dosežkih zadnjih dvajsetih let, resnično zavezati boju proti terorizmu in oboroženim skupinam ter njihovemu preprečevanju in proti proizvodnji drog in trgovini z njimi ter se posvetiti obravnavanju temeljnih razlogov za nedovoljene in prisilne migracije in njihovemu upravljanju, odpravi nestabilnosti v regiji, izkoreninjenju revščine, preprečevanju radikalizacije, ki vodi v nasilni ekstremizem, ter boju proti nekaznovanju kršitev človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava;

9.  obžaluje, da Komisija Parlamentu ni predložila skupne izjave o sodelovanju na področju migracij pred njenim podpisom in da Parlament ni imel možnosti izraziti svojega mnenja; poziva Komisijo, naj za skupno izjavo o sodelovanju na področju migracij pripravi oceno učinka na človekove pravice;

10.  izraža zaskrbljenost zaradi nevarnosti, ki jo terorizem pomeni za Afganistan in regijo, zlasti zaradi stalne prisotnosti Islamske države Iraka in Levanta ter povezanih subjektov, zlasti Islamske države province Horasan in Al Kaide; opozarja, da teroristična dejanja v Afganistanu izvaja več akterjev, med njimi talibani, Al Kaida in tako imenovana Islamska država; poudarja, da se z umikom vojaških sil ZDA in Nata dejansko povečuje tveganje za večjo nestabilnost in nasilje; zato ponovno poudarja, da se mora EU nujno usklajevati z deležniki, ki vključujejo afganistansko vlado in varnostne sile, ZDA, Nato in OZN, da bi zagotovila čim bolj nemoten prehod;

11.  obsoja vse teroristične dejavnosti in vse teroristične napade v Afganistanu; poudarja, kako pomembna sta učinkovit boj proti financiranju terorizma in razbitje finančnih mrež, ki podpirajo terorizem; je zelo zaskrbljen, ker je skupina OZN za spremljanje v svojem poročilu navedla, da se je odnos med talibani in Al Kaido poglobil, in opozorila, da bodo talibani nasprotovali mirovnim pogajanjem in se zavzemali za vojaški prevzem, poleg tega pa je seznanjen s poročili, ki kažejo, da se talibani dejavno pripravljajo na vojaške operacije v letu 2021;

12.  ponovno poudarja, da trajnostni razvoj brez varnosti ni možen in obratno; v zvezi s tem ugotavlja, da mora mednarodna podpora Afganistanu po umiku vojaških enot zagotoviti celosten pristop za nadaljnjo finančno in tehnično podporo varnosti, vključno z afganistanskimi nacionalnimi obrambnimi in varnostnimi silami, ter nadaljnje gospodarske in razvojne reforme, s posebnim poudarkom na krepitvi demokracije, pravne države in človekovih pravic, zlasti za ženske, mlade in manjšine;

13.  priznava delo lokalnih in mednarodnih nevladnih organizacij, ki kljub varnostnim tveganjem zagotavljajo storitve, podporo in pomoč prebivalcem Afganistana; je zaskrbljen zaradi nevarnega okolja, v katerem delujejo organizacije civilne družbe, vključno z novinarji in zagovorniki človekovih pravic; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, Komisijo in države članice, naj še naprej zagotavljajo znatno podporo civilni družbi in nadaljujejo dialog z afganistansko vlado, da bi čim prej zmanjšali ovire za dejavnosti nevladnih organizacij; poziva afganistanske oblasti, talibane in vse druge pomembne akterje, naj zagotovijo varnost lokalnih in mednarodnih organizacij civilne družbe, nevladnih organizacij in humanitarnih organizacij;

14.  poziva, naj se pod okriljem OZN izvede verodostojna in pregledna preiskava nedavnega napada na dekliško šolo, v katerem je bilo ubitih 85 ljudi, večinoma deklic med 11. in 17. letom starosti, in napada 12. maja 2020 na porodniški oddelek bolnišnice Dašt-e Barči v Kabulu, ki jo podpirajo Zdravniki brez meja; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, Komisijo in države članice, naj razmislijo o tem, da bi Svet OZN za človekove pravice pozvale, naj ustanovi preiskovalno komisijo za hude kršitve mednarodnega humanitarnega prava v Afganistanu;

15.  poudarja, da sta nekaznovanje in korupcija resna ovira za izboljšanje usklajevanja varnosti, zagotavljanje javnih storitev in gospodarske reforme; pozdravlja ustanovitev protikorupcijske komisije v Afganistanu novembra 2020 za izvajanje nedavno sprejete protikorupcijske strategije ter poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj ohranita visoko raven podpore EU za boj proti korupciji v državi;

16.  poudarja, da je evropska podpora odvisna od ohranjanja dosežkov v zadnjih dvajsetih letih in njihove nadgradnje, dejanskega izboljšanja vključujočega in odgovornega upravljanja, krepitve institucij, demokratičnega pluralizma, načela pravne države, boja proti korupciji, krepitve neodvisnih medijev, človekovih pravic in temeljnih svoboščin za vse Afganistance, zlasti za ženske, otroke ter vse pripadnike manjšin in ogroženih skupin; poudarja, da bi morala biti pravica deklet do izobraževanja, kar je velik dosežek zadnjih dvajsetih let, nesporna; poudarja, da so potrebna jasna merila in mehanizmi spremljanja za merjenje doseženega napredka ter učinkovite in pregledne uporabe evropskih sredstev;

17.  poudarja, da je nujno treba ohraniti napredek na področju pravic žensk v Afganistanu, ki se je zgodil v zadnjih dvajsetih letih; opozarja, da morajo v mirovnih pogovorih na strani afganistanske vlade sodelovati tudi ženske, in vztraja, da v mirovnem procesu pravice žensk ne smejo biti predmet kompromisa; poudarja, da je treba v pogajanjih obravnavati tudi napredek na področju pravic žensk na območjih v državi, ki niso pod vladnim nadzorom; poziva k večji zastopanosti ženskih organizacij in posvetovanju z njimi v vseh pogovorih; poudarja, da je polno sodelovanje žensk v fazi po obnovi ter v političnem in državljanskem življenju v Afganistanu temeljni pogoj za vzpostavitev trajnega miru, varnosti in razvoja; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, Komisijo in države članice, naj še naprej podpirajo krepitev vloge žensk kot ključni pogoj za stalno finančno podporo državi;

18.  globoko obžaluje, da se ženske in dekleta še vedno soočajo z velikimi izzivi, ki vključujejo nasilje v družini, spolno nasilje in nasilje na podlagi spola, prisilne poroke in omejen dostop do zdravstvenega varstva; vztraja, da mora napredek na teh področjih ostati pomembna prednostna naloga EU; pozdravlja projekte, ki jih financira EU in ki podpirajo krepitev vloge žensk in njihovo udeležbo pri odločanju;

19.  ponovno poudarja, da mora EU stalno podpirati Afganistan v boju proti pandemiji covida-19, Afganistancem zagotoviti cepivo in pomagati pri organizaciji prizadevanj za cepljenje;

20.  poudarja, da je treba obravnavati nujne grožnje za prehransko varnost, ki so posledica podnebnih sprememb, suš in pandemije covida-19; poziva EU, naj vztraja pri svoji zavezi, ki jo je dala na donatorski konferenci o Afganistanu leta 2020, ter poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in generalni direktorat Komisije za evropsko civilno zaščito in evropske operacije humanitarne pomoči, naj prevzameta vodilno vlogo in odpravita razkorak pri financiranju, da bi zagotovili pravočasno mobilizacijo in usklajevanje pomoči v hrani ter odpravili vse večjo neustrezno prehransko varnost; poziva vse donatorje, naj ohranijo obseg humanitarne pomoči ali ga povečajo, zlasti glede podpore za afganistanski zdravstveni sistem in večjo dostopnost zdravstvenega varstva za afganistanske ženske in dekleta;

21.  poudarja, da učinek, ki ga ima gojenje maka za pridelavo opija, presega afganistanske meje ter vpliva na sosednje države in Evropo, ki je glavni cilj za heroin, proizveden v Afganistanu; poudarja, da mora afganistanska vlada okrepiti prizadevanja za boj proti tej grožnji in da sta potrebna dolgoročni razvoj kmetijstva in pomoč za ustvarjanje zanesljivih delovnih mest in prihodkov, ki izhajajo iz alternativ pridelavi opija; ugotavlja, da je to nujen korak v boju proti trgovini s prepovedanimi drogami, pranju denarja in financiranju terorizma;

22.  opozarja na možnosti za gospodarsko rast, ki bi jo Afganistan lahko dosegel s trajnostnim koriščenjem svojih naravnih virov; poudarja, da bi evropska pomoč za razvoj infrastrukture lahko koristila prebivalcem Afganistana, tako da bi zagotovila delovna mesta in vire za ključne javne storitve ter varstvo okolja;

23.  poudarja, da je treba evropska sredstva uporabiti za naložbe v izboljšanje regionalne povezljivosti, ki bo olajšala trgovino in tranzit, kar bi Afganistanu omogočilo gospodarsko rast;

24.  opozarja, da je Afganistan celinska država, ki leži na stičišču med Azijo in Bližnjim vzhodom, ter ugotavlja, da sta podpora in pozitivno sodelovanje s sosednjimi srednjeazijskimi državami in regionalnimi silami, zlasti Kitajsko, Iranom, Indijo, Rusijo in Pakistanom, bistvenega pomena za stabilizacijo, razvoj in ekonomsko uspešnost Afganistana; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj okrepijo dialog s sosednjimi državami Afganistana; poudarja temeljno vlogo teh držav za stabilizacijo Afganistana in ne sme se dopustiti, da bi država zašla v kaos, ko jo bodo zapustile tuje sile; poudarja, da je treba okrepiti usklajevanje med EU in ZDA glede Afganistana, da bi v največji možni meri ohranile pomembno vlogo v Afganistanu;

25.  ponovno poudarja, da so vlade držav, ki umikajo svoje vojaške sile iz Afganistana, odgovorne, da zaščitijo lokalno osebje, mu po potrebi odobrijo vizume in ga vrnejo v domovino, zlasti prevajalce, ki so podpirali njihova prizadevanja in katerih življenja so zdaj morda ogrožena; poziva, naj se pred tem opravi temeljita individualna ocena, ki bo v celoti upoštevala vse vidike upravičenosti in varnosti;

26.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, Komisijo in države članice, naj poskrbijo za varnost evropskih sil in osebja v Afganistanu, pa tudi lokalnega osebja, ki dela ali je delalo pri predstavništvih držav članic ali delegaciji EU v državi; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj prispevata sredstva za območje z okrepljeno varnostjo in tako poskrbita za diplomatsko navzočnost po umiku vojaških enot;

27.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu odposlancu EU za Afganistan, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Islamske republike Afganistan.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. junija 2021 o evropski državljanski pobudi „Končajmo dobo kletk“ (2021/2633(RSP))

P9_TA(2021)0295 B9-0296/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju evropske državljanske pobude „Končajmo dobo kletk“ (ECI(2018)000004), ki je prejela 1,4 milijona potrjenih podpisov iz vseh držav članic takratne EU, v kateri je bilo še 28 držav, in je prva veljavna evropska državljanska pobuda za rejne živali,

–  ob upoštevanju javne predstavitve o evropski državljanski pobudi „Končajmo dobo kletk“ 15. aprila 2021,

–  ob upoštevanju posebne raziskave Eurobarometra št. 442 o odnosu Evropejcev do dobrobiti živali, v kateri je bilo ugotovljeno, da 82 % državljanov EU meni, da bi bilo treba dobrobit rejnih živali zaščititi bolje, kot je zdaj,

–  ob upoštevanju člena 13 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 98/58/ES z dne 20. julija 1998 o zaščiti rejnih živali(1),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 1999/74/ES z dne 19. julija 1999 o minimalnih standardih za zaščito kokoši nesnic(2),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2008/119/ES z dne 18. decembra 2008 o določitvi minimalnih pogojev za zaščito telet(3),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2008/120/ES z dne 18. decembra 2008 o določitvi minimalnih pogojev za zaščito prašičev(4),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega odbora regij o skupni kmetijski politiki, sprejetega 5. decembra 2018 (CDR 3637/2018),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega odbora regij z dne 5. februarja 2021 o agroekologiji (CDR 3137/2020),

–  ob upoštevanju znanstvenega mnenja Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) z dne 21. novembra 2019 o zdravju in dobrobiti kuncev, gojenih v različnih proizvodnih sistemih,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2017 o minimalnih standardih za zaščito gojenih kuncev(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2018 o dobrobiti živali, uporabi protimikrobnih zdravil in okoljskem vplivu industrijske reje brojlerjev(6),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 31. marca 2021 o oceni strategije Evropske unije za zaščito in dobrobit živali za obdobje 2012–2015 (SWD(2021)0077),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 31/2018 o dobrobiti živali v EU,

–  ob upoštevanju študije Službe Evropskega parlamenta za raziskave iz novembra 2020 z naslovom „Končajmo dobo kletk: iskanje alternativ“,

–  ob upoštevanju člena 222(8) Poslovnika,

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja,

A.  ker je PDEU vzpostavila državljanstvo Unije in nadalje krepi demokratično delovanje Unije, tako da med drugim določa, da ima vsak državljan pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije prek evropske državljanske pobude;

B.  ker bi bilo treba priznati pomen evropske državljanske pobude za oblikovanje političnih pobud in razvoj EU, pa tudi odsotnost ukrepov za spremljanje prejšnjih uspešnih evropskih državljanskih pobud;

C.  ker člen 13 PDEU jasno priznava, da so živali čuteča bitja, ter določa, da morajo Unija in njene države članice pri oblikovanju in izvajanju kmetijskih politik Unije dosledno upoštevati zahteve glede dobrega počutja živali;

D.  ker je treba priznati, da v EU že veljajo visoki standardi za dobrobit živali, ki so med najvišjimi na svetu;

E.  ker je treba v skladu s strategijo „od vil do vilic“ nujno izboljšati dobrobit živali in razširiti področje njene uporabe, saj to prinaša koristi za živali in kakovost hrane, zmanjšuje potrebe po zdravilih in ohranja biotsko raznovrstnost, na ta način pa se upoštevajo tudi najnovejša znanstvena spoznanja;

F.  ker je študija službe za raziskave z naslovom Končajmo dobo kletk: iskanje alternativ, ki jo je naročil Odbor za peticije, pokazala, da je v Evropi s kratkoročnimi finančnimi in političnimi ukrepi ter dolgoročno zakonodajo mogoče vzpostaviti sistem brez kletk, in potrdila, da lahko EU prepreči uvoz živalskih proizvodov, ki niso v skladu z njenimi standardi;

G.  ker se predlagana evropska državljanska pobuda nanaša na več sto milijonov rejnih živali v EU, ki večino življenja preživijo zaprte v kletkah;

H.  ker v kletkah od vseh živali najpogosteje vzrejajo kunce, približno 85 % v golih, 9 % pa v obogatenih kletkah, leta 2019 pa so v EU v obogatenih kletkah vzredili približno 50 % kokoši nesnic, pri čemer je delež bistveno večji v večini vzhodnih, srednjih in južnih držav članic EU; ker v sektorju prašičereje velika večina svinj določeno obdobje svojega razmnoževalnega cikla preživi v kletkah;

I.  ker se želi s to pobudo izboljšati dobrobit živali;

J.  ker se je gojenje živali v kletkah kot sistem živinoreje razvilo zaradi več sovpadajočih dejavnikov, namreč potrebe po opredelitvi najboljših živali za gensko selekcijo, izboljšanja higienskih razmer ter boljšega upravljanja avtomatizacije in s tem učinkovitejše uporabe vse manj številčne delovne sile, da bi nadomestili višje cene zemljišč in stroške infrastrukture;

K.  ker je treba priznati, da sta vprašanji zdravstvenega varstva in dobrega počutja živali kompleksni; ker je treba pri oblikovanju rejnih sistemov, ki ustrezajo potrebam živali, upoštevati lastnosti različnih vrst;

L.  ker vsako leto zaprejo v kletke več kot 300 milijonov rejnih živali, ki tam ostanejo začasno ali vse življenje, in ker se v vsej EU pojavljajo resni pomisleki glede dobrobiti živali, ki jih redijo in gojijo v kletkah, kjer ne morejo niti stati niti se raztegovati ali obračati, živali pa v kletkah tudi ne morejo izražati svojega naravnega vedenja;

M.  ker kmetje obsežno vlagajo v izboljšanje dobrobiti živali in ne dobijo v celoti povrnjenih stroškov svojih naložb; ker te sisteme skupaj razvijajo kmetje, veterinarji, znanstveniki in nevladne organizacije v skladu z zahtevami glede dobrobiti za posamezne vrste;

N.  ker je treba upoštevati tržno usmerjena prizadevanja kmetov in potrebo po tržni donosnosti, da bodo še naprej vlagali v trajnost;

O.  ker je treba priznati, da bi bilo tvegano seliti živinorejo in skupaj z njo poglavitna vprašanja zdravja in dobrobiti živali v tretje države;

P.  ker bodo za prehod na te sisteme potrebne dodatne naložbe in se bodo povečali stroški proizvodnje, zlasti na začetku in zaradi stroškov naložb, ki jih bodo morali kriti kmetje; ker je treba pri živinoreji vedno upoštevati sanitarna vprašanja;

Q.  ker so kumulativni odhodki skupne kmetijske politike za obdobje 2014–2020, ki so jih države članice konec leta 2019 prijavile za ukrepe za dobrobit živali, predstavljali le 1,15 % sredstev, dodeljenih za skupno kmetijsko politiko(7);

R.  ker je treba ob vsaki spremembi rejnih sistemov doseči ravnovesje med različnimi vidiki trajnosti, tj. dobrobitjo in zdravjem živali, varstvom okolja in konkurenčnostjo rejcev;

S.  ker je treba v sistemih reje brez kletk poskrbeti za ustrezne mikroklimatske razmere ter morajo ustrezati vsem zemljepisnim regijam po vsej EU in vsem podnebnim razmeram, tudi ekstremnim;

T.  ker so nekatere države članice že zvišale minimalne standarde EU in prepovedale uporabo obogatenih kletk za kokoši nesnice, golih in obogatenih kletk za kunce ter boksov ter prasitvenih zabojev za svinje, v drugih državah članicah pa naj bi najkasneje do leta 2030 začela veljati zakonodaja o njihovem postopnem opuščanju;

U.  ker je treba pred uvedbo sprememb rejnih sistemov oceniti kratkoročne in dolgoročne stroške potrebnega preoblikovanja; ker je treba pri oceni učinka upoštevati potrebe sektorjev po živalskih vrstah ter tudi ekonomska in sanitarna vprašanja;

V.  ker se bo s spremembo rejnih sistemov povečalo tveganje živali za širjenje prenosljivih bolezni in nastanek socialnega stresa zaradi dominance in medsebojnega tekmovanja, kar utegne vplivati na njihovo zdravje in bi lahko povečalo potrebe po zdravilih;

W.  ker je treba za omogočanje tako velikega prehoda kmetom zagotoviti ustrezno finančno podporo za naložbe in nadomestila za izravnavo višjih proizvodnih stroškov in izgube dohodka;

X.  ker je dobrobit živali kot ločen cilj vključena v skupno kmetijsko politiko, zaradi česar lahko države članice za prehod s kletk uporabijo na primer sredstva iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja;

Y.  ker je treba priznati, da pozitivni učinki nekaterih oblik kletk na dobro počutje včasih pretehtajo negativne; ker morajo biti kletke v vsakem primeru sorazmerne z velikostjo živali, ki v njih bivajo, in z namenom reje;

Z.  ker je Evropsko računsko sodišče v posebnem poročilu o dobrobiti živali v EU zapisalo, da so države članice sredstva skupne kmetijske politike le redko uporabile za cilje na področju dobrobiti živali;

AA.  ker so bila v zadnjih letih v več programih za razvoj podeželja načrtovana pravila o dobrem počutju živali in izboljšave glede velikosti kletk; ker je bil cilj tega ukrepa vključen v številne programe, in sicer z ukrepi za povečanje velikosti kletk in zabojev;

AB.  ker je treba pri načrtovanju spremembe v zvezi s pravnimi obveznostmi glede bivalnih objektov za živali upoštevati raven izvajanja pravil o dobrobiti živali v posameznih državah članicah EU, pristop pa je treba prilagoditi vsaki vrsti posebej;

AC.  ker Evropska unija uvaža izdelke, proizvedene iz živali, za katere ponavadi ni mogoče preveriti rejnih razmer;

AD.  ker so alternativni rejni sistemi, ki so komercialno uspešni in se že uporabljajo, recimo sistemi hlevske, proste in ekološke reje za kokoši, sistemi reje v ograjenih talnih prostorih in proste ali organske reje za kunce, zaprti in odprti sistemi s prasitvijo na prostem in skupno rejo za svinje, sistemi hlevske reje in volier za prepelice ter sistemi skupne reje za teleta;

1.  poziva Komisijo, naj do leta 2022 poroča o preverjanju ustreznosti veljavne zakonodaje EU o dobrobiti živali;

2.  poziva Komisijo, naj oblikuje celovitejšo prehransko politiko v podporo prehodu na bolj trajnosten prehranski sistem ob upoštevanju njegove ekonomske, družbene in okoljske razsežnosti, z ustrezno podporo kmetom, zato da se ne bi še več zlasti majhnih in srednjih kmetij prenehalo ukvarjati z živinorejo in da bi se ta panoga še bolj intenzivirala;

3.  jemlje na znanje, da so številne države članice uspešno uvedle alternative reji v kletkah; meni, da bi bilo treba razviti, izboljšati in spodbujati uporabo alternativnih sistemov;

4.  poziva Komisijo, naj nove pobude na področju dobrobiti živali temeljijo izključno na neodvisnih znanstvenih raziskavah, upoštevajoč morebitne negativne vplive, kot so tveganje obolenj, zlomi prsnice ali kanibalizem v perutninskem sektorju;

5.  poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezen prenos zahtev evropske državljanske pobude „Končajmo dobo kletk“ v okviru potekajoče revizije Direktive 98/58/ES in v skladu z zelenim dogovorom in strategijo EU „od vil do vilic“;

6.  poziva Komisijo, naj odpravi birokratske in regulativne ovire, da bodo živinorejci lahko v svojih obratih izvedli potrebne strukturne spremembe za izvajanje novih določb o dobrobiti živali;

7.  poudarja, da trg živalskih proizvodov iz sistemov reje brez kletk, proste in ekološke reje ter trg za rastlinske alternative v EU raste;

8.  ugotavlja, da je EU prva uvedla nekatere prepovedi kletk za rejne živali, zlasti leta 2007 delno prepoved kletk za teleta, leta 2012 prepoved neizpopolnjenih sistemov baterijske reje za kokoši nesnice, leta 2013 delno prepoved boksov za svinje in popolna prepoved kletk v vsem ekološkem kmetijstvu po vsej EU;

9.  želi opomniti, da so nekatere države članice EU že sprejele nacionalne zakone, s katerimi so prepovedale nekatere oblike reje v kletkah in presegle minimalne standarde EU, zaradi česar je še toliko bolj nujno sprejeti zakonodajo na ravni EU za odpravo reje v kletkah in ustvarjanje enakih konkurenčnih pogojev za kmete po vsej EU;

10.  poziva Komisijo, naj predlaga zakonodajne instrumente o pravičnem in trajnostnem kmetovanju, zlasti pregled Direktive 98/58/ES, da bi postopoma odpravili uporabo kletk pri živinoreji v EU, kar bi lahko po ocenah izvedli do leta 2027;

11.  poudarja, da mora postopna odprava temeljiti na znanstveno utemeljeni oceni učinka in da je treba zagotoviti ustrezno prehodno obdobje;

12.  poziva Komisijo, naj uporabi pristop po vrstah, saj je treba upoštevati lastnosti različnih živali in bi morali uporabljati rejne sisteme, ki res ustrezajo njihovim posebnim potrebam;

13.  poziva Komisijo, naj ponovno oceni trgovinske sporazume s tretjimi državami, s tem pa zagotovi, da bodo izpolnjevale enake standarde dobrobiti živali in kakovosti proizvodov;

14.  poudarja, da so kunci številčno gledano na drugem mestu rejnih živali in se večinoma redijo v kletkah, ne da bi bili upoštevani ustrezni standardi za dobrobit živali; zato poziva Komisijo, naj predlaga specifično zakonodajo EU o minimalnih standardih za zaščito gojenih kuncev;

15.  poziva h krajšim dobavnim verigam na področju prehrane živali in ljudi, ki se bodo opirale na lokalno in regionalno proizvedene beljakovinske rastline za živalsko krmo in prehrano ljudi; se zaveda, da strategija „od vil do vilic“ podpira trajnostno živinorejo, vzpostavitev krajših dobavnih verig za prehrambne proizvode ter pravičnejšo trgovinsko politiko, v kateri bodo imeli evropski standardi pomembnejše mesto;

16.  priznava, da je EU v zadnjih letih sprejela že nekaj ukrepov, s katerimi je močno izboljšala pogoje za dobrobit živali, prepovedala uporabo kletk za nekatere rejne živali in prepovedala uporabo kletk na vseh ekoloških kmetijah;

17.  pozdravlja dobro prakso več držav članic, ker so sprejele strožjo nacionalno zakonodajo od minimalnih standardov EU na področju dobrobiti živali in prepovedale nekatere oblike reje v kletkah; poziva vse države članice, naj hitro sprejmejo ukrepe, s katerimi bodo spodbujale k temu, da se bo reja v kletkah nadomestila s sistemi brez kletk?

18.  poziva Komisijo, naj podpre prizadevanja kmetov za izboljšanje dobrobiti živali, zlasti v okviru zelenega dogovora EU, strateških načrtov skupne kmetijske politike in strategije „od vil do vilic“, da bi preprečili zmanjšanje konkurenčnosti in s tem morebitno preselitev proizvodnje EU v tretje države z nižjimi standardi glede dobrobiti živali; meni, da bi morali vsem proizvodnim sistemom v EU omogočiti naložbe v trajnost in dobrobit živali;

19.  poziva Komisijo, naj predstavi prepoved krutega in nepotrebnega prisilnega pitanja rac in gosi za proizvodnjo foie gras;

20.  poziva države članice, naj kmetom in živinorejcem po potrebi pomagajo s svetovanjem in usposabljanjem ter jim olajšajo prehod na sisteme brez kletk;

21.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo učinkovit nadzor in carinsko kontrolo, da se za vse uvožene agroživilske proizvode v EU zagotovi vzajemnost zahtev glede kakovosti in varnosti ter standardov EU za dobrobit živali ter s tem okrepi konkurenčnost evropskega kmetijstva na svetovnem trgu;

22.  poudarja, da je treba v vse trgovinske sporazume EU vključiti izvršljiva poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju, s čimer bi zagotovili skladnost večjih regulativnih ambicij s trgovinsko politiko EU in njihovo spoštovanje s strani tretjih držav, ki so z EU podpisale trgovinske sporazume;

23.  poudarja, da bi bilo treba v poglavjih o trgovini in trajnostnem razvoju upoštevati tudi enakovredne standarde proizvodnje, zlasti dobrobit živali;

24.  meni, da je pogoj za višje evropske standarde politika pravične trgovine, ki bo omogočala enake konkurenčne pogoje; zato poziva Komisijo, naj si bolj prizadeva za boljši nadzor nad uvoženimi živalskimi proizvodi;

25.  meni, da bi morali biti vsi proizvodi živalskega izvora, ki se uvozijo v EU, proizvedeni povsem v skladu z ustrezno zakonodajo EU, tudi glede uporabe sistemov reje brez kletk;

26.  poziva Komisijo, naj za postopno prilagoditev kmetov in živinorejcev zagotovi zadostno podporo in prehodno obdobje, da bodo upoštevani naložbeni cikli kmetov, ter mehanizme financiranja, da bi olajšali prehod, hkrati pa ohranili konkurenčnost in socialno odpornost agroživilskega sektorja EU;

27.  meni, da je treba to podporo in prehodno obdobje zagotoviti, preden se predlagajo kakršne koli zakonodajne spremembe v zvezi s sanitarnimi jamstvi za živali in ljudi in zaščito delavcev, zato da se prepreči opuščanje zemljišč in nadaljnje opuščanje živinoreje (zlasti na malih in srednjih kmetijah, ki nimajo sredstev za ustrezno prilagajanje);

28.  meni tudi, da mora Komisija podpirati kmete pri izobraževanju in obveščanju potrošnikov o visokih standardih dobrega počutja živali; zato poziva Komisijo in države članice, naj za kmete, ki bodo v to vključeni, predvidijo ustrezno finančno podporo in smernice za nemoten prehod;

29.  poudarja, da je živinorejski sektor zelo dinamičen in se lahko prilagaja spremembam predpisov in potrošniških želja, vendar ga je treba v ta namen nagraditi za prizadevanja z neposredno pomočjo, da ne bi ogrozili trajnosti proizvodnje in vzdržnosti kmetij;

30.  poudarja splošni pomen pravične porazdelitve stroškov in koristi v prehranski verigi ter vlogo trga pri tem, da kmetom omogoči prehod na bolj trajnostno proizvodnjo; pri tem se zavzema za prostovoljno oznako dobrega počutja živali, s čimer bi bilo vidno, da je proizvodna veriga od vil do vilic zavezana uresničevanju ciljev evropske državljanske pobude „Končajmo dobo kletk“, hkrati pa bi bile tudi cene primerne;

31.  poudarja, da je treba podpreti kmete pri prehodu na bolj trajnostno kmetovanje, in sicer z zagotavljanjem ustreznih svetovalnih in izobraževalnih storitev, spodbud in finančnih programov, da se podpreta njihova konkurenčnost in življenjski standard na podeželskih območjih, s spodbujanjem naložb in organizacije prehranskih verig, okrepitvijo manjših lokalnih predelovalcev in podpiranjem kratkih dobavnih verig;

32.  poziva Komisijo, naj spodbuja dobrobit živali na mednarodni ravni in izvaja pobude za ozaveščanje držav, ki niso članice EU, tudi z ukrepi, kot sta nadaljnja medsebojna pomoč in pospešena izmenjava informacij med pristojnimi organi v vseh državah članicah in tretjih državah;

33.  želi opomniti, da so živinorejske kmetije inovativna mesta, ki ob upoštevanju najnovejših znanstvenih spoznanj in pričakovanj potrošnikov neprestano vlagajo v izboljševanje infrastrukture in praks;

34.  poziva k oblikovanju ustreznega trga povpraševanja, na katerem bo mogoče vse proizvode, izdelane po višjih standardih kakovosti, tržiti po višjih cenah;

35.  poziva Komisijo, naj predstavi možne preusmeritvene programe za hitrejšo postopno odpravo reje v kletkah, vključno z oceno stroškov nadaljnjega ukrepanja;

36.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 221, 8.8.1998, str. 23. (2) UL L 203, 3.8.1999, str. 53. (3) UL L 10, 15.1.2009, str. 7. (4) UL L 47, 18.2.2009, str. 5. (5) UL C 263, 25.7.2018, str. 90. (6) UL C 345, 16.10.2020, str. 28. (7) Trinajsto finančno poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja (EKSRP) – proračunsko leto 2019, https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52020DC0387&from=SL.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. junija 2021 o spodbujanju enakosti spolov v izobraževanju in karierah na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike (2019/2164(INI))

P9_TA(2021)0296 A9-0163/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 2 in 3(3) Pogodbe o Evropski uniji ter člena 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. junija 2016 z naslovom Novi program znanj in spretnosti za Evropo Z roko v roki za večji človeški kapital, zaposljivost in konkurenčnost (COM(2016)0381),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. marca 2020 z naslovom Unija enakosti: strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025 (COM(2020)0152),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. julija 2020 z naslovom Program znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost (COM(2020)0274),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. septembra 2020 z naslovom Akcijski načrt za digitalno izobraževanje 2021–-2027 – Novi temelji za izobraževanje in usposabljanje v digitalni dobi (COM(2020)0624),

—  ob upoštevanju študije Evropskega inštituta za enakost spolov z dne 10. avgusta 2017 o gospodarskih koristih enakosti spolov v EU: kako enakost spolov pri izobraževanju na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike vodi h gospodarski rasti,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. septembra 2015 o poklicni poti žensk na znanstvenem in akademskem področju ter obstoječih steklenih stropih(1),

—  ob upoštevanju strateškega okvira za evropsko politično sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju za leto 2020,

—  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2015 o uporabi Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. aprila 2016 o enakosti spolov in krepitvi vloge žensk v digitalni dobi(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2018 o krepitvi vloge in položaja žensk in deklet s pomočjo digitalnega sektorja(4),

—  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. januarja 2021 o zapolnitvi digitalnega razkoraka med spoloma: udeležba žensk v digitalnem gospodarstvu(5),

—  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 6. decembra 2018 o enakosti spolov, mladih in digitalizaciji,

–  ob upoštevanju študije z naslovom Education and employment of women in science, technology and the digital economy, including AI and its influence on gender equality (Izobraževanje in zaposlovanje žensk v znanosti, tehnologiji in digitalnem gospodarstvu, vključno z umetno inteligenco in njenim vplivom na enakost spolov), ki jo je 15. aprila 2020 objavil generalni direktorat za notranjo politiko(6),

–  ob upoštevanju študije z naslovom Women in the Digital Age (Ženske v digitalni dobi)(7),

—  ob upoštevanju mednarodnega dneva žensk in deklet v znanosti OZN, ki se obeležuje vsako leto 11. februarja in katerega namen je ženskam in dekletom zagotoviti popoln in enak dostop do znanosti in njihovo udeležbo v znanosti ter nadalje doseči enakost spolov in krepitev vloge žensk in deklet,

—  ob upoštevanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030, ki je začela veljati leta 2016 ter zlasti cilja trajnostnega razvoja št. 5 o enakosti spolov,

—  ob upoštevanju preglednice Komisije o ženskah na digitalnem področju za leto 2020,

—  ob upoštevanju poročila Evropskega inštituta za enakost spolov za leto 2020 o indeksu enakosti spolov,

—  ob upoštevanju Konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk iz leta 1979, zlasti člena 11,

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A9-0163/2021),

A.  ker je enakost spolov temeljna vrednota in ključni cilj EU ter osnovni pogoj, ki ženskam in dekletom omogoča, da v celoti uživajo človekove pravice, in je bistvena za krepitev njihove vloge, razvoj njihovega celotnega potenciala in vzpostavitev trajnostne in vključujoče družbe; ker ima diskriminacija, s katero se soočajo ženske zaradi spola, stereotipov in neenakosti, skupaj s presečno diskriminacijo, številne škodljive družbene in gospodarske posledice, vključno z zmanjšanjem potencialnih prednosti za javni sektor in podjetja na področju raziskav in inovacij ter za splošni gospodarski razvoj; ker se lahko s povečanjem prepoznavnosti žensk na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter njihovih poklicnih prispevkov vzpostavijo uspešni modeli, ki jim je treba slediti, da bi se na koncu povečala vključenost in krepila preobrazba in inovacije v naših družbah v korist širše javnosti; ker se bo z odpravo starih vzorcev spodbujala enakost spolov; ker bi ženske lahko imele ključno vlogo pri zapolnjevanju pomanjkanja delavcev na trgu dela EU;

B.  ker se EU sooča z neprimerljivim pomanjkanjem žensk pri zaposlovanju in v izobraževanju na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, zlasti glede na to, da ženske predstavljajo 52 % evropskega prebivalstva in 57,7 % diplomantov terciarnega izobraževanja v EU(8), vendar le dve petini znanstvenikov in inženirjev(9); ker so ženske premalo zastopane na vseh ravneh v digitalnem sektorju v Evropi – od študentov (32 % na dodiplomski, magistrski ali enakovredni ravni) do najvišjih akademskih položajev (15 %) na večini naravoslovnih, inženirskih in vodstvenih področij ter na višjih hierarhičnih ravneh – tudi v sektorjih, kjer prevladujejo, kot je izobraževanje; ker so spolni stereotipi resna prepreka za enakost med študenti in študentkami že pri izobraževanju in dodatno povečujejo razlike med spoloma v sektorju delovnih mest na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, kar resno ovira enakost med ženskami in moškimi; ker je vrzel največja pri specialističnih znanjih in spretnostih ter zaposlovanju na področju IKT v EU, kjer je le 18 % žensk(10), med diplomanti na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, od katerih je le 36 % žensk, in v digitalnem sektorju, kjer je več kot trikrat več moških kot žensk; ker je visoka stopnja segregacije po spolu med študenti in diplomanti na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike podlaga za prihodnjo segregacijo po spolu v poklicih na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike; ker zelo malo najstnic v državah članicah (manj kot 3 %) izraža zanimanje, da bi pri 30 letih delale kot strokovnjakinje na področju IKT(11); ker ženske iz socialno-ekonomsko prikrajšanih okolij še posebej težko prodrejo v sektor naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike; ker kljub pozitivnemu trendu vključevanja in zanimanja deklet za izobraževanje na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ti deleži še vedno niso zadostni; ker se odnos do področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike med dečki in deklicami v okviru osnovnošolske izobrazbe ne razlikuje, v številnih primerih pa deklice na tem področju ter pri nalogah, povezanih z IKT, presegajo dečke(12); ker akademska uspešnost ne upravičuje razlik med spoloma pri predmetih naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike pri visokošolskem izobraževanju, saj imajo dekleta in fantje podobne rezultate v naravoslovju in matematiki v srednješolskem izobraževanju; ker pa se dekleta bojijo, da bodo na poklicni poti, povezani z naravoslovjem, tehnologijo, inženirstvom in matematiko, manj uspešne kot fantje, zaradi česar so ženske manj samozavestne glede svojih digitalnih znanj in spretnosti; ker so družbene norme in pričakovanja glede izbire poklica odvisno od spola, ki se pogosto krepijo z izobraževalnimi vsebinami in učnimi načrti, med dejavniki za spolno segregacijo v visokošolskem izobraževanju;

C.  ker lahko imajo ženske, ki diplomirajo iz področij naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, težave pri iskanju mesta v sektorju zaposlovanja na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter je manj verjetno, da bodo začele delati v poklicih na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ali da bodo ostale v njih kot moški zaradi različnih ovir, kot so spolni stereotipi, delovna mesta, na katerih prevladujejo moški, diskriminacija in predsodki, zavedna in nezavedna pristranskost, spolno nadlegovanje, negativno delovno okolje ter pomanjkanje ženskih vzornic in mentoric; ker bi se lahko z zmanjšanjem vrzeli med spoloma pri izobraževanju na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike povečala zaposlenost in produktivnost žensk ter zmanjšala poklicna segregacija, kar bi na koncu spodbudilo gospodarsko rast zaradi večje produktivnosti in večjega obsega dela; ker bi odprava vrzeli med spoloma pri poklicnih poteh na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike prispevala k povečanju BDP na prebivalca v EU za 2,2 % na 3,0 % do leta 2050(13); ker bi odprava vrzeli med spoloma pri poklicnih poteh na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike pomenila napredovanje proti enakosti spolov in uresničitvi človekovih pravic žensk in deklet ter bi pozitivno vplivala na zmanjšanje razlik v plačah in pokojninah med spoloma;

D.  ker naj bi se po podatkih raziskave Agencije EU za temeljne pravice(14) 55 % žensk v EU od 15. leta starosti soočalo s spolnim nadlegovanjem, 14 % žensk pa je po 15. letu doživelo kibernetsko nadlegovanje; ker so bile številne ženske žrtve novih oblik kibernetskega nasilja med pandemijo covida-19, kot sta spolno in psihično nadlegovanje na spletu; ker so nujno potrebni ukrepi za obravnavanje teh novih oblik spolnega in psihičnega nadlegovanja; ker se pogosto poroča o primerih spolnega nadlegovanja v izobraževalnih ustanovah s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, tudi v šolah, na univerzah in na delovnih mestih, zaradi česar so ženske iz tega sektorja še dodatno izključene;

E.  ker je slaba zastopanost žensk, ki delajo na področju inovativnih tehnologij, kot je umetna inteligenca, zaskrbljujoča, saj lahko negativno vpliva na zasnovo, razvoj in uporabo teh tehnologij in povzroči ponavljanje obstoječih diskriminatornih praks in stereotipov ter razvoj „spolno pristranskih algoritmov“; ker prizadevanja za odpravo spolne pristranskosti, stereotipov in neenakosti v digitalnem sektorju niso zadostna; ker je vrzel med spoloma prisotna na vseh področjih digitalne tehnologije, zlasti v zvezi z umetno inteligenco in kibernetsko varnostjo, s čimer se bo v bližnji prihodnosti krepil razvoj digitalnega sektorja, naklonjenega moškim; ker je za odpravo teh pristranskosti potreben razvoj jasnih zahtev glede etike in preglednosti; ker lahko nepopolni in netočni sklopi podatkov in pomanjkanje podatkov, razčlenjenih po spolu, izkrivljajo obdelavo in utemeljitev v sistemih umetne inteligence in dodatno ogrozijo doseganje enakosti spolov v družbi; ker bi bilo treba ustrezno upoštevati tudi edinstvene okoliščine evropskih malih in srednjih podjetij s posebnim poudarkom na njihovi velikosti, zmožnosti za izpolnjevanje novih zahtev in potencialu, ki ga imajo, da so dragoceni vir, da se dekletom, ženskam in voditeljicam omogoči spodbujanje enakosti spolov v izobraževanju in pri poklicnih poteh na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, in prispevajo k temu;

F.  ker so nove tehnologije, ki so pristranske glede na spol, etnično pripadnost, raso, barvo kože, jezik, vero ali nacionalno ali socialno poreklo, predvsem posledica nerazčlenjenih podatkov, pomanjkanja znanja na kraju samem in neupoštevanja vidika spola v raziskavah, kar lahko ima škodljive posledice za zdravje in dobro počutje žensk, zlasti tistih, ki se soočajo s presečno diskriminacijo, in za varnost izdelkov ter lahko negativno vpliva na osebni in poklicni razvoj žensk(15);

G.  ker lahko učitelji in starši z odvračanjem deklet od izbire in nadaljevanja študija in poklicne poti na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, utrdijo spolne stereotipe; ker spolni stereotipi močno vplivajo na izbiro predmetov; ker kulturno pogojeno odvračanje ter premajhna ozaveščenost in spodbujanje vzornic ovirajo in negativno vplivajo na priložnosti, ki jih imajo dekleta in ženske pri študiju na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, pri povezanih poklicnih poteh in digitalnem podjetništvu, ter lahko vodijo v diskriminacijo in manj priložnosti za ženske na trgu dela; ker je treba več pozornosti nameniti dejavnikom, ki spodbujajo zanimanje deklet za naravoslovne, tehnološke, inženirske in matematične študijske smeri, z njimi povezane poklicne poti in digitalno podjetništvo ter pripomorejo k temu zanimanju, na primer s promoviranjem vzornic, učiteljev mentorjev in spodbujanja vrstniških skupin ter razvijanjem ustvarjalnosti in omogočanjem praktičnih izkušenj;

H.  ker bo kriza zaradi covida-19 verjetno trajno spremenila življenje v Evropi in vplivala na večino vidikov življenja ljudi, način opravljanja dela ter način študija in učenja, pri čemer bo imela digitalizacija pomembno vlogo; ker se zaradi covida-19 v času, ko so digitalne spretnosti bolj kot kdaj koli prej potrebne za delo, študij ali ohranjanje povezanosti, tudi povečuje digitalni razkorak med spoloma(16); ker hitra digitalna preobrazba ponuja številne priložnosti za spremembo vzorcev zaposlovanja, ki temeljijo na spolu, na številnih področjih pa lahko tudi nesorazmerno vpliva na zaposlovanje žensk; ker so ženske prisiljene prevzeti večji delež obveznosti v zvezi s starševstvom ali družino kot moški, zato bi morali vsi predlagani ukrepi upoštevati možnost uspešnega usklajevanja poklicnega in družinskega življenja žensk, tako da bi se v ta področja vključili moški; ker bodo meje med poklicnim in družinskim življenjem zaradi dela na daljavo vse manj jasne, ženske pa bi morale nositi največje breme usklajevanja kariere z dolžnostmi skrbi za družino;

I.  ker je treba še naprej spodbujati politike za povečanje udeležbe žensk na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter umetne inteligence in sprejeti pristop na več ravneh za odpravo vrzeli med spoloma na vseh ravneh izobraževanja in zaposlovanja v digitalnem sektorju; ker je le malo držav članic vključilo določbe o enakosti spolov na področju raziskav in inovacij, napredek pri vključevanju načela enakosti spolov v nacionalne raziskovalne programe pa je počasen;

J.  ker je treba spodbujati in podpirati večje podjetništvo med ženskami ter razvijati okolje, v katerem lahko podjetnice uspevajo in se spodbuja podjetništvo; ker podatki o podjetništvu v sektorju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter informacijske in komunikacijske tehnologije kažejo na še večjo marginalizacijo žensk; ker je vrzel med spoloma v zagonskih podjetjih in naložbah tveganega kapitala podobno izrazita; ker dekleta v srednji šoli in na univerzi običajno vpišejo manj predmetov s področja IKT in naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, zato na teh področjih dela veliko manj žensk, prav tako pa je manj ustanoviteljic in lastnic zasebnih podjetij in zagonskih podjetij; ker je med ustanovitelji zagonskih podjetij le 17 % žensk; ker zagonska podjetja v lasti žensk v povprečju prejmejo 23 % manj sredstev kot tista, ki jih vodijo moški; ker je 30 % vseh podjetnikov v Evropi žensk, a prejmejo le 2 % razpoložljivih nebančnih finančnih sredstev(17); ker se zdi, da je ta številka v luči pandemije padla na 1 %;

Splošne opombe

1.  meni, da je glede na precejšnjo razliko v plačilu med spoloma v EU, dejstvo, da bodo ženske verjetno imele nizko plačo in opravljale službe s skrajšanim delovnim časom ter imele drugače prekarne zaposlitve, naraščajoče povpraševanje po strokovnih delavcih s področij naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter pomen poklicnih poti na teh področjih za prihodnost evropskega gospodarstva povečanje deleža žensk v sektorju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ključnega pomena za uresničevanje pravic in potenciala žensk ter za izgradnjo bolj trajnostnega in vključujočega gospodarstva in družbe z znanstvenimi, digitalnimi in tehnološkimi inovacijami; poudarja, da je visoka raven znanj in spretnosti na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ključnega pomena za proces inovacij na najnaprednejših področjih informacijsko-komunikacijske tehnologije, kot sta umetna inteligenca in kibernetska varnost, ter bo vse pomembnejša za konkurenčnost EU na svetovnih trgih; zato poudarja, da lahko polni potencial spretnosti, znanja in kvalifikacij žensk na teh področjih pomaga spodbuditi evropsko gospodarstvo in podpreti cilje, opredeljene v različnih politikah EU, zlasti v evropskem zelenem dogovoru in digitalni agendi;

2.  ponavlja, da bi moral biti glavni cilj odprava vseh ovir, zlasti socialno-kulturnih, psiholoških in pedagoških ovir, ki omejujejo interese, želje in izbire žensk in deklet, vključno s spolnimi stereotipi, diskriminacijo na podlagi spola ter kombinacijo bioloških in socialnih dejavnikov, zlasti materinstva in najbolj odločilnih obdobij na poklicni poti žensk, brez ogrožanja svobode žensk pri odločanju; spodbuja države članice, naj v ustreznih nacionalnih ali regionalnih akcijskih načrtih ali strategijah za enakost spolov z ustreznimi spodbudami motivirajo ženske in dekleta pri študiju in na poklicni poti na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike; meni, da bi moral biti cilj teh akcijskih načrtov ali strategij med drugim povečati enakost spolov z osredotočanjem na odpravo spolnih stereotipov, olajšanje dostopa do izobraževanja in kvalifikacij, boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, enake možnosti, zagotavljanje zdravega in varnega delovnega okolja in okolja za študij za ženske, nediskriminacijo na trgu dela, ozaveščanje o spolnih predsodkih in stereotipih v vseh sektorjih, povezanih z naravoslovjem, tehnologijo, inženirstvom in matematiko, uvedbo obveznih politik preglednosti plačil, izvajanje ničelne tolerance do spolnega nadlegovanja in povečevanje prepoznavnosti ženskih vzornic;

3.  ponavlja, da spolni stereotipi, kulturno pogojeno odvračanje ter premajhna ozaveščenost in spodbujanje vzornic ovirajo in negativno vplivajo na priložnosti, ki jih imajo dekleta in ženske pri študiju na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, na povezanih poklicnih poteh in pri digitalnem podjetništvu, ter lahko vodijo v diskriminacijo in manj priložnosti za ženske na trgu dela;

4.  ponovno potrjuje pomen vključevanja ozaveščenosti o pristranskosti glede na spol v vse ustrezne sektorje, vključno z začetnim in stalnim usposabljanjem učiteljev; poudarja, da je treba obravnavati strukturne ovire, kot so socialno-ekonomske prikrajšanosti ter negativno delovno okolje in pogoji za ženske, ki dekletom in ženskam preprečujejo vstop na področje, kjer prevladujejo moški, in da je treba povečati prepoznavnost doslej podcenjenih vzornic, da bi spodbudili ženske in dekleta; poziva Komisijo, naj uvede in podpre kampanje ozaveščanja ter druge programe in pobude za zmanjšanje teh ovir v akademskem svetu; poudarja, da bi ukrepi za enakost spolov, kot so odprava spolnih stereotipov v izobraževanju, ozaveščanje, promocija predmetov naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike za dekleta in ženske ter poklicno usmerjanje, pri katerem bi se dekleta spodbujalo, da razmišljajo o študiju na področjih, kjer prevladujejo moški, povečali število žensk, ki diplomirajo iz predmetov na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike;

5.  poziva države članice, naj se borijo proti segmentaciji trga dela po spolu pri poklicnih poteh na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike z vlaganjem v formalno, priložnostno in neformalno izobraževanje ter vseživljenjsko učenje in poklicno usposabljanje za ženske, da bi jim zagotovili dostop do visokokakovostnih delovnih mest in možnosti za prekvalifikacijo in strokovno izpopolnjevanje za potrebe na trgu dela v prihodnosti, in prekinejo začarani krog segregacije dela po spolu; poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo politične ukrepe, ki bodo v celoti vključevali razsežnost spola, s kampanjami ozaveščanja, usposabljanjem, šolskimi učnimi načrti in zlasti poklicnim usmerjanjem, da bi spodbudili podjetništvo, naravoslovje, tehnologijo, inženirstvo in matematiko ter digitalno izobraževanje za dekleta že od zgodnjega otroštva in bi odpravili obstoječe stereotipe na področju izobraževanja in zagotovili, da bo več žensk prišlo v sektorje v razvoju in dobro plačane sektorje; poudarja, da je treba vključiti medije, vključno z družbenimi mediji, da bi spodbudili uporabo vključujočega jezika in preprečili stereotipe, ki vodijo k oblikovanju mnenj proti udeležbi deklet in njihovemu zanimanju za izobraževanje na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike; poziva k izboljšanju zmogljivosti na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter zagotavljanju enakega dostopa do njih; poziva k posebnim štipendijam za dekleta in ženske, ki želijo nadaljevati poklicno pot v sektorju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike;

6.  poziva Komisijo in države članice, naj posebej upoštevajo položaj žensk in deklet iz prikrajšanih socialno-ekonomskih okolij, kot so invalidne osebe ali tiste, ki živijo v najbolj oddaljenih regijah ali na podeželju, ženske v revščini, matere samohranilke, študentke v negotovem položaju, migrantke in Rominje, ter jim zagotovijo popoln dostop do digitalnega izobraževanja in vključitev vanj ter poklicne poti na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, da se prepreči povečanje digitalnega razkoraka; poziva Komisijo in države članice, naj pri oblikovanju svojih akcijskih načrtov namenijo posebno pozornost presečni diskriminaciji in predsodkom zaradi etnične pripadnosti, vere, spolne usmerjenosti, starosti ali invalidnosti; poziva Komisijo in države članice, naj zberejo primerljive in usklajene podatke za spremljanje napredka žensk iz različnih socialno-ekonomskih okolij ali drugačnega rasnega in etničnega porekla na vseh ravneh izobraževanja, tudi v zvezi z njihovimi izbirami poklicne poti in razvojem, pri čemer naj se osredotočijo na neenakosti v naravoslovju, tehnologiji, inženirstvu in matematiki ter v digitalnem sektorju, kar bo pripomoglo k spremljanju učinka politik in deležnikom omogočilo, da prepoznajo pomanjkljivosti in temeljne vzroke zanje; poziva Komisijo, naj sodeluje z državami članicami, da bi razširili kazalnike, ki se uporabljajo za pregled stanja o ženskah na digitalnem področju, tako da bodo vključevali informacije in podatke o ženskah v izobraževanju in poklicih na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, ter naj razvije sklop orodij, ki bo vključeval metodologije, kazalnike in okvire za pripravo natančnejših podatkov in izboljšanje uporabe obstoječih informacij;

7.  poziva države članice, naj v celoti podprejo pobude Komisije za ozaveščanje o digitalnih priložnostih, kot so pristop „ni okrogle mize brez žensk“, evropski teden programiranja, koalicije za digitalno pismenost in delovna mesta, nagrada EU za inovatorke, pobude #SaferInternet4EU po vsej Evropi in program znanj in spretnosti za Evropo;

Izobraževanje

8.  pozdravlja akcijski načrt za digitalno izobraževanje za obdobje 2021–027 in njegove ukrepe za spodbujanje udeležbe žensk na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter upa, da bo prispeval k razvoju privlačnejših in ustvarjalnejših načinov za spodbujanje deklet k študiju s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter za krepitev samozavesti žensk v zvezi z njihovimi digitalnimi spretnostmi; poudarja, da je med diplomanti na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike le 36 % deklet(18), čeprav so na področju digitalne pismenosti uspešnejše od fantov(19); poudarja, da imajo dekleta, ki asimilirajo spolne stereotipe, nižjo stopnjo samoučinkovitosti in manj zaupanja v svoje sposobnosti kot fantje ter da samoučinkovitost močno vpliva tako na rezultate izobraževanja na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike kot na želje po poklicnih poteh na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike; poudarja, da se zdi, da dekleta s starostjo izgubljajo zanimanje za predmete naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, kar kaže, je treba ukrepati že v predšolskem obdobju in v osnovni šoli, da bi ohranili zanimanje deklet za ta področja in se borili proti škodljivim stereotipom o vlogi spolov za dekleta in fante; poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo nove kanale za povezovanje z dekleti in zagotovijo, da bo digitalno izobraževanje doseglo vse, učitelje pa naj priznajo kot gonila kulturnih sprememb in vlagajo vanje glede na njihov potencial za spodbujanje neprekinjenega sodelovanja deklet v znanosti v šolah; predlaga, da bi se morala ta prizadevanja okrepiti z oblikovanjem skupnih smernic za države članice, da bi izboljšali znanje in spretnosti tistih, ki so začeli srednješolsko izobraževanje; poziva k učinkoviti uporabi sredstev, programov in strategij EU, vključno s programom Erasmus+, Evropskim socialnim skladom plus (ESS+) in programom za digitalno Evropo, da bi dekleta dejavno spodbudili k študiju na področju IKT in naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter zagotovili učinkovito podporo za vseživljenjsko učenje in usposabljanje s sektorjih naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike; poziva, naj se enakost spolov ustrezno vključi v prihodnjo strategijo in politike EU za mlade;

9.  poudarja, da mora imeti visokokakovostno, vključujoče in nediskriminatorno digitalno izobraževanje pomembno vlogo pri povečanju udeležbe deklet in žensk na področjih IKT in naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter odpravljanju digitalnega razkoraka med spoloma; poudarja, da mora digitalno izobraževanje poskrbeti za boljšo digitalno vključenost in digitalno pismenost ter zagotoviti enako udeležbo deklet in žensk v digitalni dobi; poudarja, kako pomembno je zagotoviti vključevanje vidika spola v izobraževanje na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike na vseh ravneh, vključno z zunajšolskim, priložnostnim in neformalnim izobraževanjem, in sicer tudi za pedagoško osebje; zato poziva k specifičnim strategijam, ki bodo primerne starosti; spodbuja države članice, naj spodbujajo izobraževanje na področju računalništva v nacionalnih učnih načrtih, in poziva izobraževalne ustanove, naj vključijo predmete robotike, kodiranja, IKT in programiranja v zgodnejši fazi predšolskega in osnovnošolskega izobraževanja, da bi dekleta in učenke spodbudili k udeležbi pri pouku matematike, kodiranja, IKT in naravoslovnih predmetov v šoli;

10.  se zaveda vloge šol in učiteljev pri odpravljanju razlik med spoloma v izobraževanju na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter poudarja vlogo izobraževanja pri spodbujanju prisotnosti deklet na tečajih, povezanih s področjem naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, ter pri določanju meril za spremljanje zaposlovanja in zadržanja žensk; poziva države članice, naj vlagajo v razvoj znanj in spretnosti osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, da bi jim pomagali razumeti in obravnavati nezavedne predstave pri njihovih učnih praksah in ocenah ter enako vključevati vse učence; poudarja, da morajo države članice v gibanja na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike vključiti celoten učiteljski kader in učitelje vključiti kot nosilce sprememb; predlaga, naj izobraževalne ustanove pripravijo načrte za enakost, da bi spodbujali uravnoteženo zastopanost spolov med učitelji; poziva k izboljšanju učnih načrtov in učnega gradiva na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, da bi se bolj spodbujala enaka udeležba na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike; poziva k boljšemu poklicnemu usmerjanju ter k novim in ustvarjalnim načinom, s katerimi bi študentke spodbudili k razmisleku o poklicni poti na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike; v zvezi s tem poudarja, da je treba okrepiti zmogljivosti učiteljev in poklicnih svetovalcev, da bi dekleta, ki se zanimajo za naravoslovje, tehnologijo, inženirstvo in matematiko, spodbudili k tej poklicni poti, saj večja ozaveščenost o stereotipih in razlikah med spoloma na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike predavateljem in poklicnim svetovalcem omogoča, da razumejo ovire, s katerimi se srečujejo njihovi študenti, zagotovijo enako udeležbo pri urah naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter spodbujajo študentke za poklicno pot na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike;

11.  poudarja, da pri vsebinah na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike v šolah, na univerzah in na delovnih mestih prevladujejo moški učitelji in drugo moško osebje, zaradi česar ni vzornic možnosti za usmerjanje in mentorstvo pa so omejene; spodbuja vključevanje vidika spola v osnovnošolsko, srednješolsko in terciarno izobraževanje z izobraževalno vsebino, ki upošteva različnost spolov, usposabljanjem učiteljem in učnimi načrti ter poziva odbore in institucije, ki sodelujejo pri zaposlovanju, naj spodbujajo uravnoteženo zastopanost spolov, da bi se izognili „učinku izobčenca“; poudarja, da so potrebne naložbe v izobraževanje in usposabljanje z zaposlovanjem in izbirnimi postopki, ki upoštevajo različnost spolov, v vseh sektorjih izobraževanja, zlasti na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter v novih digitalnih sektorjih, kjer so ženske premalo zastopane; poziva Komisijo in države članice, naj poiščejo privlačnejše in bolj ustvarjalne načine za predstavitev vzornic z uspešno poklicno potjo na področju IKT in področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, da bi okrepili samozavest deklet pri digitalnih znanjih in spretnostih ter jih spodbudili k študiju na področjih IKT in naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike;

12.  poudarja, da je treba obravnavati finančno izobraževanje, vključno s simulacijami finančnih praks, in njegovo povezavo z razliko v pokojninah med spoloma; poudarja, da bo izobraževanje mlajših žensk o stvareh, kot je razlika v plačilu med spoloma, utrlo pot prihodnosti, ki bo polna žensk, samozavestnih na področju financ;

13.  ugotavlja, da bi moralo vsako dekle imeti možnost izkoristiti boljši dostop do vrhunskih digitalnih učnih rešitev ter imeti orodja in biti deležno spodbud za interakcijo z digitalnimi tehnologijami kot uporabnica in ustvarjalka; poziva države članice, naj upoštevajo stalne pomisleke glede tveganja nadaljnjega širjenja covida-19 in naj obravnavajo pomanjkanje opreme IKT in nezmožnost povezljivosti za ranljive študente iz socialno-ekonomsko prikrajšanih okolij, kot so dekleta na podeželskih ali težko dostopnih območjih, ter razvijejo orodja za zagotavljanje polnega dostopa do digitalnega izobraževanja in njegovega nemotenega delovanja; poudarja, da so potrebni posebni programi financiranja za šole na podeželju, ki vse pogosteje ostanejo brez finančnih sredstev za napredne tehnologije, ki jih številna mestna šolska okrožja jemljejo kot samoumevne; poleg tega poziva k večji podpori predavateljem v podeželskih šolskih sistemih, da bi jim pomagali pri izvajanju učnih načrtov na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike s posebnim poudarkom na usposabljanju, orodjih in infrastrukturi;

14.  poudarja pomen razvoja mrež za strokovnjakinje na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike za obsežne komunikacijske kampanje, ki bi pomagale spremeniti dojemanje žensk na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike in te povezati z dekleti prek poklicne podpore, usposabljanja za pridobivanje znanj in spretnosti in mreženja; izreka pohvalo različnim izobraževalnim pobudam, namenjenim podpori deklet in spodbujanju žensk v digitalnem gospodarstvu, vključno z uporabo viralnih zgodb v družbenih medijih, poklicnimi mrežami, ki jih organizirajo ženske, za ženske in pobudami tehnoloških podjetij; poziva Komisijo in države članice, naj na vseh ravneh izobraževanja vzpostavijo mentorske programe z vzornicami na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike; poziva Komisijo, naj pri uvajanju pripravništev za digitalne priložnosti sprejme ciljno usmerjen pristop glede na spol, da bi se mladim ženskam iz različnih okolij omogočilo, da pridobijo praktične digitalne izkušnje ter izkušnje iz IKT in naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike na področjih, za katera obstaja povpraševanje na trgu dela, ter močno spodbuja promocijo pripravništev v podjetjih s področij naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike v času izobraževanja; spodbuja države članice, naj oblikujejo pobude za podporo prehodu deklet iz šolanja v zaposlitev, kot so poklicno usmerjanje v šoli, vajeništvo in programi za pridobivanje delovnih izkušenj, da bi podprli prihodnje želje deklet in ustvarili poti za njihov prehod v delovno silo na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike;

15.  ugotavlja, da je Svet v sklepih iz maja 2015 o načrtu za evropski raziskovalni prostor za obdobje 2015–2020 Komisijo in države članice neuspešno pozval, naj začnejo nacionalno zakonodajo o enakosti prenašati v učinkovite ukrepe, da bi se borili proti neravnovesjem med spoloma v raziskovalnih institucijah in organih odločanja ter vidik spola bolje vključili v raziskovalne in razvojne politike, programe in projekte; priznava cilj Komisije, da z Evropskim inštitutom za inovacije in tehnologijo spodbudi udeležbo žensk na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter podpre koalicijo EU za naravoslovje, tehnologijo, inženirstvo in matematiko pri razvoju visokošolskih učnih načrtov, ki bi ženske privabljali k inženirstvu in IKT; obžaluje dejstvo, da imajo ženske še vedno neenak dostop do raziskovalnih položajev, financiranja in objavljanja in da na področju znanosti in v akademskem okolju kljub veljavnim pravnim določbam glede enakega obravnavanja in nediskriminacije na trgu dela v EU in državah članicah, tudi o enakem plačilu, plačne razlike med spoloma še niso urejene;

16.  poudarja številne primere spolnega nadlegovanja, ki so jih med visokošolskim izobraževanjem utrpele študentke na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, ter poziva države članice in izobraževalne ustanove, naj uvedejo politiko ničelne strpnosti do spolnega nadlegovanja, se dogovorijo o strogih kodeksih ravnanja in protokolih, ustvarijo varne in zasebne kanale za prijavo za ženske in dekleta ter o vseh primerih spolnega nadlegovanja obvestijo pristojne organe; poziva Komisijo, države članice in izobraževalne ustanove, naj sprejmejo preventivne ukrepe in ustrezne sankcije za storilce, ki izvajajo spolno nadlegovanje, da bi obravnavali spolno nadlegovanje v šolah in izobraževalnih ustanovah na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike;

17.  poudarja, da je treba izobraževanje na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter poklicne priložnosti, ki upoštevajo vidik spola, vključiti v nacionalne razvojne načrte in politike za izobraževalni sektor, IKT in znanost;

Poklicne poti

18.  obžaluje, da se ženske na poklicni poti soočajo z nesorazmerno več ovirami kot moški, in sicer zaradi neustreznega usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ter bolj pogoste neplačane nege v večini gospodinjstev; ugotavlja, da je pandemija covida-19 še poslabšala položaj žensk, ki so morale usklajevati nadure pri delu na daljavo, skrb za otroke in neplačano nego; obžaluje še posebej negativen vpliv kulture „neprekinjene povezanosti“ na usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja delavcev z obveznostmi oskrbe, ti delavci pa so običajno ženske; poziva javne in zasebne institucije, naj zagotovijo, da se bodo pri delu na daljavo upoštevale ovire pri ohranjanju boljše usklajenega poklicnega in zasebnega življenja ter spoštovala pravica do odklopa, in sprejmejo družinam prijazne politike; poziva države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotavljanje politike ničelne tolerance do spolnega nadlegovanja, boljšega porodniškega dopusta, bistveno več in daljšega očetovskega dopusta ter plačanega in neprenosljivega starševskega dopusta, ki bo ženskam in moškim omogočil, da vzamejo dopust za nego svojih otrok, ter naj se borijo proti normi, v skladu s katero je ženska tista, ki prekine poklicno pot, da bi premostili veliko oviro za napredovanje žensk na poklicni poti ter zagotovili prilagodljiv delovni čas, varstvo otrok na kraju dela in delo na daljavo; poziva države članice, naj v celoti prenesejo in izvajajo direktivo o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja(20), Komisijo pa poziva, naj jo učinkovito spremlja; poziva Komisijo in države članice, naj dodobra ocenijo vzroke in dejavnike, ki vodijo k visokemu osipu žensk s poklicnih poti na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, po potrebi oblikujejo priporočila za delovanje, ki bi to preprečilo, ter zasnujejo mehanizme in programe za vključevanje žensk in deklet v pobude za izobraževanje, usposabljanje in zaposlovanje in v ta namen sprejmejo ustrezne politike in ukrepe; poudarja, da se zaradi covida-19 odpira novo poglavje v svetu dela, izobraževanja, upravljanja in vsakdanjega življenja, ter je poudaril poseben pomen digitalne pismenosti ter spretnosti in znanj ter potrebo po novih pogojih za delo na daljavo, kjer se je med pandemijo in zaprtji zaradi nje pokazal velik razkorak med spoloma; poudarja, da je nujno treba spodbujati uravnoteženo zastopanost spolov v digitalnem sektorju glede na to, kako ljudje in podjetja uporabljajo IKT in druge digitalne tehnologije za delo in komunikacijo v novi digitalni družbi;

19.  meni, da je izjemno pomembno imeti več vzornic in povečati število žensk na vodstvenih položajih v sektorju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike; poudarja, da padajoči odstotek žensk na višjih položajih negativno vpliva na zaposlovanje žensk, kar dodatno zmanjšuje možnost, da bi bile ženske imenovane na višje položaje; obžaluje, da so ženske premalo zastopane na vodstvenih položajih na delovnih mestih na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, in poudarja, da je nujno treba spodbujati enakost spolov na vseh ravneh odločanja v podjetništvu in upravljanju; poudarja, da raznolikost spolov v upravnih odborih in na položajih odločanja izboljša uspešnost podjetij zaradi širšega spektra znanja, odnosov in izkušenj; obžaluje, da je v hierarhiji univerz in šol v Evropi prisotna horizontalna in vertikalna spolna segregacija; opozarja, da so ženske še posebej slabo zastopane na najvišjih akademskih položajih in položajih odločanja v akademskih ustanovah in na univerzah, kar kaže na obstoj steklenega stropa – nevidnih ovir zaradi predsodkov, ki ženskam preprečujejo, da bi zasedale odgovorne položaje; poziva Svet in države članice, naj sprejmejo predlagano direktivo o zastopanosti žensk v upravnih odborih in določijo cilje za uravnoteženo zastopanost spolov v organih odločanja;

20.  obžaluje, da razlika v plačilu med spoloma ostaja dejstvo in je še izrazitejša v sektorjih, v katerih prevladujejo moški, kot so IKT in tehnološka podjetja(21); poziva vse akterje, naj izvajajo preglednost plačil; poziva Svet, naj odpravi blokado predlagane direktive o izvajanju načela enake obravnave oseb ne glede na veroizpoved ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost, katere cilj je razširiti zaščito pred diskriminacijo s pomočjo horizontalnega pristopa;

21.  poziva vse ustrezne deležnike, naj obravnavajo diskriminacijo pri svojih praksah zaposlovanja in uvedejo kvote za spodbujanje vključevanja žensk, zlasti žensk iz različnih rasnih in etničnih okolij, invalidk in oseb LGBTI+;

22.  spodbuja vzpostavitev vključujočega dialoga z ustreznimi deležniki, kot so zasebna podjetja, nevladne organizacije, strokovna združenja in instituti, državne institucije, regionalni in lokalni organi, oblikovalci politik in predstavniki civilne družbe, da se uskladijo in obravnavajo manjkajoče povezave za spodbujanje žensk na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike; poudarja, da bi bilo treba glede na izjemen pomen boja proti kulturnim in socialnim stereotipom v zvezi s sposobnostmi in vlogami žensk v sektorju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike sprejeti ciljno usmerjene ukrepe za spodbujanje enakosti spolov, kot so zakonodaja o vključevanju vidika spola ali politike, na primer finančne spodbude ali drugi ukrepi, da bi povečali udeležbo deklet v izobraževanju in na poklicnih poteh na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike; poziva, naj se zagotovijo spodbude za podjetja, ki podpirajo vzornice, programe mentorstva in poklicne poti, ter se poveča prepoznavnost žensk; priznava bistveno vlogo nekaterih izvršnih direktorjev in višjih vodstvenih delavcev pri odpravljanju digitalnega razkoraka med spoloma z razvojem podjetniških politik, katerih cilj je boj proti digitalnim stereotipom v zvezi s spolom, spodbujanje vzornikov, motiviranje žensk za raziskovanje študij na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, spodbujanje prekvalificiranja ali strokovnega izpopolnjevanja žensk, spodbujanje mentorskih shem in izboljšanje podobe delovnih mest na področju IKT; poziva Komisijo in države članice, naj še naprej sodelujejo z vsemi poslovnimi partnerji na področjih IKT ter digitalnega, telekomunikacijskega, medijskega, avdiovizualnega in tehnološkega sektorja, da bi spodbujali vključujočo delovno kulturo in okolje, ki bosta uravnotežena glede na spol, vključno z uvedbo ukrepov, kot so kampanje ozaveščanja za spodbujanje enakosti spolov v zasebnih sektorjih na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter javno-zasebnih partnerstvih za olajšanje dostopa do trga dela na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike za študente, ki so nedavno diplomirali, s spodbujanjem programov vajeništva in pripravništva za dekleta in mlade ženske, da se okrepi njihov prehod na trg dela s spodbudami, kot so mentorstva ter štipendije za prikrajšana dekleta, in javno-zasebnimi partnerstvi med izobraževalnimi sistemi, vladami in podjetji, ki delajo na področju novih tehnologij, kot so 3D tehnologije, umetna inteligenca, nanotehnologija, robotika in genska terapija, ter s tem namenom delijo informacije in dobre prakse v državah članicah;

23.  poudarja povezavo med razkorakom med spoloma in razliko v pokojninah; zato poziva države članice, naj to obravnavajo in zmanjšajo ter sprejmejo nadaljnje ukrepe za zagotovitev ustreznega dostopa žensk do izobraževanja ter njihovih možnosti za ekonomsko neodvisnost in priložnosti za poklicno napredovanje;

Digitalni sektor

24.  obžaluje, da razlike med spoloma obstajajo na vseh področjih digitalne tehnologije, vendar je še posebej zaskrbljen zaradi razkoraka med spoloma v inovativnih tehnologijah, kot sta področji umetne inteligence in kibernetske varnosti, kjer povprečna svetovna prisotnost žensk znaša 12 % oziroma 20 %(22); predlaga, da se več pozornosti in podpore nameni redko poseljenim in zlasti podeželskim območjem, kjer se te razmere slabšajo;

25.  poudarja, da je kakovost uporabljenih podatkovnih nizov bistvena za učinkovitost tehnologij umetne inteligence, da umetna inteligenca ne sme krepiti neenakosti med spoloma in spolnih stereotipov s preoblikovanjem pristranskosti in predsodkov iz analognega v digitalno področje na podlagi algoritmov ter da lahko umetna inteligenca znatno prispeva k spodbujanju enakosti spolov, če se razvije ustrezen pravni okvir ter se odpravijo zavedni in nezavedni predsodki; poudarja, da je ena od najbolj kritičnih pomanjkljivosti umetne inteligence povezana z nekaterimi vrstami predsodkov, kot so predsodki na podlagi spola, starosti, invalidnosti, veroizpovedi, rasnega ali etničnega porekla, socialnega ozadja ali spolne usmerjenosti, ki so posledica pristranskosti ljudi; ugotavlja, da nove tehnologije marginalizirajo ženske s presečno diskriminacijo, na primer temnopolte ženske zaradi napak v tehnologiji prepoznavanja obrazov; poudarja, da so potrebne raznolike skupine razvijalcev in inženirjev, ki bodo sodelovali s ključnimi družbenimi akterji, da ne bi spolne in kulturne pristranskosti nenamerno vključili v algoritme, sisteme in aplikacije umetne inteligence; podpira pripravo izobraževalnih učnih načrtov in dejavnosti ozaveščanja javnosti glede družbenih, pravnih in etičnih posledic umetne inteligence; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo vse možne ukrepe, da bi preprečili takšno pristranskost in zagotovili popolno varstvo temeljnih pravic; poudarja, da je treba pred uvedbo tehnologije umetne inteligence v sektorjih z visokim tveganjem, zlasti na področju zdravja, razviti infrastrukturo za človeški nadzor in da je treba vključiti strokovnjake za enakost spolov;

26.  se zaveda, da je lahko umetna inteligenca, če ne vključuje nezavednih predsodkov, učinkovito orodje za premagovanje neenakosti in stereotipov med spoloma z razvojem nepristranskih algoritmov z vgrajeno etičnostjo, ki prispeva k splošni pravičnosti in blaginji; izpostavlja, kako pomemben je skupni evropski pristop k etičnim vidikom umetne inteligence; poleg tega poudarja, da morata politika in zakonodaja EU na področju umetne inteligence spoštovati evropske vrednote, pogodbe in zakonodajo EU ter načela evropskega stebra socialnih pravic;

27.  poziva, naj bosta umetna inteligenca in avtomatizacija socialno odgovorni in zasnovani tako, da nam bosta omogočali premagovanje neenakosti, vključno z diskriminacijo na podlagi spola, in obravnavanje izzivov, s katerimi se soočajo ženske, kot so neplačano negovalno delo, razlike v plačilu med spoloma, kibernetsko ustrahovanje, nasilje na podlagi spola in spolno nadlegovanje, trgovina z ljudmi, kršitve spolnih in reproduktivnih pravic ter premajhna zastopanost na vodstvenih položajih; poziva, naj umetna inteligenca in avtomatizacija prispevata h krepitvi zdravja in gospodarske blaginje žensk, enakim možnostim, pravicam delavcev in socialnim pravicam, kakovostnemu izobraževanju, zaščiti otrok, kulturni in jezikovni raznolikosti, enakosti spolov, digitalni pismenosti, inovativnosti in ustvarjalnosti, vključno z dostopom do financiranja, visokošolskega izobraževanja in priložnosti za prožno delo; poziva Komisijo, naj pristojnim organom držav članic pomaga, da bodo posebno pozornost namenili novim oblikam nasilja na podlagi spola, kot sta kibernetsko nadlegovanje in kibernetsko zalezovanje(23), ter izvajali tekoče ocene in učinkoviteje obravnavali te težave;

Podjetništvo in dostop do financiranja

28.  obžaluje, da so ženske premalo zastopane v zagonskih podjetjih, ki temeljijo na inovacijah, ter opozarja na pristranskost glede na spol in sistemske pomanjkljivosti, ki obstajajo v socialnih strukturah, zlasti tiste v stičišču področij naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike in podjetništva; meni, da je izjemno pomembno imeti več vzornic in povečati število žensk na vodstvenih položajih v sektorju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike; poziva Komisijo in države članice, naj izvajajo politike, ki bodo podpirale in sprostile podjetniški potencial žensk, ki so še vedno neizkoriščen vir gospodarske rasti, inovacij in ustvarjanja delovnih mest, naj zagotovijo več in boljše informacije o podjetništvu kot privlačni poklicni možnosti, zlasti za mlade ženske v šoli, ter izvajajo javne politike, ki spodbujajo podjetništvo žensk; meni, da je okrevanje po pandemiji covida-19 velika priložnost za napredek podjetnic, da bi jim omogočili obnovo naših gospodarstev in družb; poudarja, da bo resnično okrevanje po pandemiji covida-19 uspešno le, če bomo dosegli bolj zeleno, pravičnejšo in z vidika spolov bolj enakopravno Evropo in če bo zagotovljeno ustrezno vključevanje vidika spola v sklade EU za okrevanje, hkrati pa bo zagotovljeno, da bodo ženske v celoti izkoristile ugodnosti v smislu zaposlovanja in podjetništva v sektorjih, v katerih so bile in so še vedno znatno premalo zastopane, vključno z digitalno tehnologijo, umetno inteligenco, IKT in naravoslovjem, tehnologijo, inženirstvom in matematiko;

29.  meni, da je premajhna zastopanost žensk, odgovornih za naložbene odločitve v družbah tveganega kapitala, pomemben vzrok za trajno vrzel v financiranju zagonskih in drugih podjetij, ki jih vodijo ženske;

30.  poziva Komisijo in države članice, naj povečajo možnosti financiranja s posojili in lastniškim financiranjem za ustanoviteljice zagonskih podjetij in inovatorke iz skladov in programov EU, naj ženskam olajšajo dostop do obstoječih skladov, ustvarijo namenske sklade ter iščejo nove in inovativne načine, da ženske finančno podpirajo in jim pomagajo pri premagovanju ovir, s katerimi se srečujejo; poziva, naj se v zvezi z dostopom do mikrofinanciranja vključi tudi Evropska investicijska banka; priznava potrebo po kampanjah ozaveščanja in obveščanja o možnostih financiranja EU za zagotavljanje prilagojene podpore lastnicam podjetij in podjetnicam; poziva, naj se evropska mreže poslovnih angelov in evropska mreža mentorjev za podjetnice še naprej širita, tudi s spodbujanjem srečanj inovatork, tehnoloških strokovnjakinj in vlagateljic, da bi spodbudili in povečali inovacije in financiranje za podjetja, ki jih vodijo ženske;

31.  pozdravlja pobudo Komisije o uvedbi nagrade EU za inovatorke, ki se vsako leto podeli evropskim ženskam, ki so ustanovile uspešno podjetje in na trg uvedle inovacijo; poziva Komisijo in države članice, naj poiščejo dodatne načine za spodbujanje večjega števila žensk k ustanavljanju lastnih podjetij in počastijo navdihujoče ženske na področju inovacij;

32.  poziva Komisijo in države članice, naj izvajajo izjavo o zavezah glede ženske na digitalnem področju, sprejeto aprila 2019, in pripravijo konkretne ukrepe za spodbujanje enakosti spolov v sektorju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, vključno z uvedbo evropskega dneva deklet na področjih IKT in naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike; poziva Komisijo, naj spremlja prizadevanja in ukrepe držav članic in o njih poroča ter zagotovi izmenjavo informacij in dobrih praks;

o
o   o

33.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 316, 22.9.2017, str. 173. (2) UL C 349, 17.10.2017, str. 56. (3) UL C 66, 21.2.2018, str. 44. (4) UL C 390, 18.11.2019, str. 28. (5) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0026. (6) Študija – Education and employment of women in science, technology and the digital economy, including AI and its influence on gender equality (Izobraževanje in zaposlovanje žensk v znanosti, tehnologiji in digitalnem gospodarstvu, vključno z umetno inteligenco in njenim vplivom na enakost spolov), Evropski parlament, generalni direktorat za notranjo politiko, tematski sektor C – državljanske pravice in ustavne zadeve, 15. april 2020. (7) Študija, ki jo je za Generalni direktorat za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo pri Evropski komisiji pripravil iclaves. (8) Eurostat, Statistični podatki o visokošolskem izobraževanju, pridobljeni septembra 2020. (9) Eurostat, Človeški viri v znanosti in tehnologiji, letni povprečni podatki za obdobje 2016–2020. (10) Evropska komisija: pregled stanja o ženskah na digitalnem področju v letu 2020. (11) International Association for the Evaluation of Educational Achievement (IEA), International Computer and Information Literacy Study 2018 (Mednarodna študija računalniške in informacijske pismenosti 2018). (12) O’Dea, R. E., Lagisz, M., Jennions, M. D. in drugi, Gender differences in individual variation in academic grades fail to fit expected patterns for STEM (Razlike med spoloma pri individualnih razlikah pri akademskih ocenah ne ustrezajo pričakovanim vzorcem za STEM), Nature Communications 9, 3777, 2018. (13) Evropski inštitut za enakost spolov, Economic benefits of gender equality in the EU: How gender equality in STEM education leads to economic growth (Gospodarske koristi enakosti spolov v EU: kako enakost spolov pri izobraževanju na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike vodi h gospodarski rasti), 2017. (14) Agencija EU za temeljne pravice, Violence against women: an EU-wide survey (Nasilje nad ženskami: vseevropska raziskava), 2014. (15) Poročilo strokovne skupine „Innovation through gender“, Gendered Innovations: How Gender Analysis Contributes to Research (Spolno osnovane inovacije: kako analiza spolov prispeva k raziskavam), Generalni direktorat za raziskave in inovacije, Evropska komisija, 2013. (16) Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), Bridging the digital gender divide: include, upskill, innovate (Premostitev digitalnega razkoraka med spoloma: vključevanje, izpopolnjevanje, inovacije), 2018. (17) Evropska komisija in Evropska investicijska banka, Funding women entrepreneurs: How to empower growth (Financiranje podjetnic: kako okrepiti rast), 2018. (18) Evropska komisija, She Figures 2018 (Poročilo o ženskah za leto 2018). (19) International Computer and Information Literacy Study (ICILS) 2018 (Mednarodna študija računalniške in informacijske pismenosti (ICILS) 2018). (20) Direktiva (EU) 2019/1158 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU (UL L 188, 12.7.2019, str. 79). (21) Lambrecht, A. in Tucker, C. E., Algorithmic bias? An empirical study into apparent gender-based discrimination in the display of STEM career ads (Algoritemska pristranskost? Empirična študija o očitni diskriminaciji na podlagi spola v prikazu kariernih oglasov na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike), Management Science, letnik 65, št. 7, 2019, str. 2970. (22) Sax, L. J., Kanny, M. A., Jacobs, J. A. in drugi, Understanding the Changing Dynamics of the Gender Gap in Undergraduate Engineering Majors: 1971-2011 (Razumevanje spreminjajoče se dinamike razlik med spoloma pri dodiplomskih študentih inženirstva: 1971–2011), Research in Higher Education, letnik 57, št. 5, 2016; Shade, L. R., Missing in action: Gender in Canada’s digital economy agenda (Pogrešani: spol v kanadski agendi digitalnega gospodarstva), Signs: Journal of Women in Culture and Society, letnik 39, št. 4, 2014, str. 887–896. (23) Agencija EU za temeljne pravice, Violence against women: an EU-wide survey (Nasilje nad ženskami: vseevropska raziskava), 2014, str. 87.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. junija 2021 o prihodnjih sredstvih EU za radijsko mrežo Euranet Plus (2021/2708(RSP))

P9_TA(2021)0297 B9-0316/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 167 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 5(3) Pogodbe o Evropski uniji in Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, priloženega Pogodbama,

–  ob upoštevanju člena 11 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije,

–  ob upoštevanju sklepa Komisije z dne 18. marca 2021 o financiranju multimedijskih dejavnosti in sprejetju delovnega programa za leto 2021, vključno s prilogo,

–  ob upoštevanju vprašanja Komisiji o prihodnjih sredstvih EU za radijsko mrežo Euranet Plus (O-000036/2021 – B9-0023/2021),

–  ob upoštevanju člena 136(5) in člena 132(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za kulturo in izobraževanje,

A.  ker se je radio izkazal za bistven medij za obveščanje ljudi o evropskih zadevah;

B.  ker imajo regionalne in lokalne radijske postaje v večjih državah članicah z večjim prebivalstvom na podlagi njihove visoke stopnje penetracije na trgu pogosto privilegiran časovni okvir, v katerem lahko z evropskimi vsebinami dosežejo znatno število poslušalcev in učinkovito prispevajo k ohranitvi manjšinskih jezikov;

C.  ker se radio sicer lahko uveljavi kot ključni medij v pretežno digitalizirani medijski krajini, vendar je digitalizacija radiodifuzije zvoka v EU dolgoročen proces, v okviru katerega morajo radijske postaje in mreže pripraviti načrte za prehod, porazdeliti zahtevane naložbe ter ublažiti gospodarski učinek omenjenega prehoda;

D.  ker je Euranet Plus, ki je bil ustanovljen leta 2007, edinstvena mreža radijskih postaj v EU, ki poroča o dogodkih v Evropi z naddržavnega vidika; ker so bile od njene ustanovitve njene operativne dejavnosti financiranje pretežno s sredstvi EU; ker je mreža Euranet Plus trenutno sestavljena iz 13 vodilnih javnih in zasebnih radiodifuzijskih hiš v 13 državah članicah, ki skupaj vsak dan dosežejo več kot 15 milijonov poslušalcev(1), ter svojim članom zagotavlja edinstveno ponudbo visokokakovostne produkcije, oddaj in uredniških storitev, s čimer izpolnjuje zahteve člena 195 finančne uredbe(2) v smislu osebnih značilnosti dejavnosti, ki zahtevajo poseben tip organa;

E.  ker bo veljavni sporazum o neposrednih povratnih sredstvih z mrežo Euranet Plus v višini 2,16 milijona EUR na leto potekel 31. decembra 2021;

F.  ker je komisar Thierry Breton v pismu z dne 18. januarja 2021 obvestil Evropski parlament o sklepu Komisije o financiranju multimedijskih dejavnosti, v katerem je zapisano, da sporazum o neposrednih povratnih sredstvih z mrežo Euranet Plus ne bo podaljšan in ga bo nadomestil konkurenčen letni razpis za zbiranje predlogov, ki bo objavljen v letu 2021;

G.  ker Komisija ni vzpostavila strateškega dialoga z mrežo Euranet Plus, kot je bilo izrecno predlagano v nedavni reviziji, preden je sprejela odločitev o prihodnjem financiranju radiodifuzije;

H.  ker je Odbor za kulturo in izobraževanje (CULT) večkrat pozval Komisijo, naj ga vključi v postopek odločanja o multimedijskih dejavnostih, Komisiji posredoval svoje odločno prepričanje, da je načrtovani pristop nepravičen do mreže Euranet Plus, ki si kot vseevropska radijska mreža z misijo javne službe zasluži, da bi z njo ravnali kot z enakovrednim partnerjem pri spodbujanju integracije in medijske raznolikosti v EU, ter je ustno in v pisni obliki izrazil svoje temeljito nestrinjanje s hitro spremembo, ki jo Komisija predlaga za financiranje oddajanja radijskih programov v EU in ki bi prekinila kontinuiteto storitev;

I.  ker je Komisija 18. marca 2021 sprejela odločitev o financiranju multimedijskih dejavnosti in delovni program za leto 2021; ker je Komisija v več izmenjavah mnenj z osebjem Komisije in komisarji jasno sporočila, da odločitve o prihodnosti financiranja EU za mrežo Euranet Plus ne bo spremenila, s čimer popolnoma ignorira politično voljo Parlamenta v tej zadevi;

J.  ker model financiranja, ki temelji na letnih javnih razpisih za zbiranje predlogov z zelo kratkim trajanjem, ni finančno vzdržen; ker dejstvo, da bo razpis objavljen letos brez prehodnih ukrepov, nepravično do mreže Euranet Plus, dolgotrajnega in zaupanja vrednega partnerja, tej mreži onemogoča pripravo dolgoročnega razvojnega načrta za digitalni prehod in naložbe v dodatne izboljšave svojih izdelkov in storitev, zato bo verjetno vodil v razpustitev organizacije in odpuščanje njenega osebja v začetku leta 2022;

1.  poziva Komisijo, naj prizna edinstveno naravo mreže Euranet Plus kot neodvisne radijske mreže, ki uspešno zapolnjuje informacijsko vrzel med EU in njenimi državljani, tako da krepi njihovo razumevanje oblikovanja politike EU in spodbuja razpravo o njej; poudarja, da mreža Euranet Plus združuje zmogljivosti za produkcijo in oddajanje ter zagotavlja visokokakovostne uredniške storitve svojim povezanim radijskim postajam in agenciji, ki načrtuje koprodukcije, spodbuja izmenjavo ter proizvaja vseevropske prilagojene formate na zahtevo za svoje članice; ugotavlja, da je Euranet Plus zato edinstven portal za svoje obsežno članstvo javnih in zasebnih radiodifuzijskih hiš, ki z vsebinami v 12 uradnih jezikih EU vsak dan dosegajo več kot 15 milijonov poslušalcev, ki se drugače ne bi zanimali za evropska vprašanja;

2.  poziva, naj se trenutno osnovno financiranje mreže Euranet Plus podaljša v obliki prehodnega sporazuma o nepovratnih sredstvih za vsaj dve leti, da bi mreži omogočili oblikovanje dolgoročnega strateškega načrta za nadaljnji razvoj mreže do koca leta 2027, da bi razširila svoje članstvo ter geografsko in jezikovno pokritost, se pripravila na digitalni prehod ter vlagala v dodatne izboljšave svojih proizvodov in storitev; poziva Generalni direktorat Komisije za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo (GD CONNECT) in za proračun (GD BUDG), naj oblikujeta medinstitucionalno delovno skupino z mrežo Euranet Plus in odborom CULT, da bi poiskali ustrezne tehnične rešitve za izvajanje večletnega operativnega okvira; poudarja, da bodo ti prehodni ukrepi organizaciji omogočili, da se pripravi na konkurenčen večletni proces, ki bi se lahko začel v vletu 2024; poudarja, da bo ta pristop ustvaril največjo dodano vrednost v smislu trajnostnosti, učinkovitosti in smotrne uporabe javnega financiranje EU, v primerjavi s kratkoročnimi postopki, ki upravičencev ne bodo samo prisilili v življenje iz roke v usta, temveč imajo tudi višje administrativne stroške;

3.  poziva Komisijo, naj nujno spremeni svojo odločitev z dne 18. marca 2021, da bi zagotovila, da se 2,2 milijona EUR, predvidena za financiranje dejavnosti oddajanja radijskih programov v letu 2022 v točki 2 priloge k omenjeni odločitvi, ne bo razdelilo prek javnega razpisa, temveč dodelilo neposredno mreži Euranet Plus na podlagi dejstva, da organizacija še naprej izpolnjuje zahteve člena 195 finančne uredbe;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Uradno spletišče mreže Euranet Plus, Our Network (Naša mreža). (2) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).