(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2023)0660),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9‑0389/2023),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A9-0076/2024),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke(2),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(3),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Zahteve glede poročanja imajo ključno vlogo pri zagotavljanju ustreznega spremljanja in pravilnega izvrševanja zakonodaje. Vendar je treba te zahteve racionalizirati, da se zagotovi, da izpolnjujejo svoj namen, in omeji upravno breme.

(2)  V skladu z Uredbo (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta(5) morajo vsi upravljavci referenčnih vrednosti ne glede na sistemsko pomembnost teh referenčnih vrednosti ali znesek finančnih instrumentov ali pogodb, ki te referenčne vrednosti uporabljajo kot referenčne mere ali kot referenčna merila za uspešnost, izpolnjevati več zelo podrobnih zahtev, vključno z zahtevami glede svoje organizacije, upravljanja in navzkrižij interesov, funkcij nadzora, vhodnih podatkov, kodeksov ravnanja, poročanja o kršitvah ter razkritij v zvezi z metodologijami in izjavami o referenčnih vrednostih. Te zelo podrobne zahteve pomenijo nesorazmerno regulativno breme za upravljavce manjših referenčnih vrednosti v Uniji glede na cilje Uredbe (EU) 2016/1011, tj. ohranitev finančne stabilnosti in preprečevanje negativnih gospodarskih posledic, ki izhajajo iz nezanesljivosti referenčnih vrednosti. Zato je treba to regulativno breme zmanjšati tako, da se osredotoči na referenčne vrednosti, ki so gospodarsko najbolj pomembne za trg Unije, tj. pomembne in ključne referenčne vrednosti, ter na referenčne vrednosti, ki prispevajo k spodbujanju ključnih politik Unije, tj. referenčnih vrednosti EU za podnebni prehod in referenčnih vrednosti EU, usklajenih s Pariškim sporazumom. Zato bi bilo treba področje uporabe naslovov II, III, IV in VI Uredbe (EU) 2016/1011 omejiti na te specifične referenčne vrednosti.

(2a)  Upravljavci referenčnih vrednosti, ki želijo ostati na področju uporabe Uredbe (EU) 2016/1011, bi morali imeti možnost zaprositi za prostovoljni nadzor, tudi če njihove referenčne vrednosti ne dosegajo praga pomembne referenčne vrednosti ali niso določene za pomembne. Prav tako upravljavcem referenčnih vrednosti, katerih referenčne vrednosti ne dosegajo praga pomembne referenčne vrednosti in ki želijo pridobiti regulativno dovoljenje v skladu z Uredbo (EU) 2016/1011, tega ne bi smeli prepovedati.

(3)  V skladu s členom 18a Uredbe (EU) 2016/1011 lahko Komisija nekatere referenčne promptne menjalne tečaje izvzame iz področja uporabe navedene uredbe, da zagotovi njihovo nadaljnjo razpoložljivost za uporabo v Uniji. Glede na potrebo po reviziji in zožanju osredotočenosti Uredbe (EU) 2016/1011 na ključne referenčne vrednosti, pomembne referenčne vrednosti, referenčne vrednosti EU za podnebni prehod in referenčne vrednosti EU, usklajene s Pariškim sporazumom, ni več potrebe po posebni ureditvi izvzetja za referenčne promptne menjalne tečaje.

(4)  V skladu s členom 19d Uredbe (EU) 2016/1011 si morajo upravljavci pomembnih referenčnih vrednosti prizadevati, da ▌zagotavljajo referenčno vrednost EU za podnebni prehod ali referenčno vrednost EU, usklajeno s Pariškim sporazumom, da bi določili minimalne standarde za podnebne referenčne vrednosti in zagotovili celovit nabor podnebnih indeksov v Uniji.

(5)  Merila za oceno, ali je referenčna vrednost pomembna referenčna vrednost, so trenutno določena v členu 24 Uredbe (EU) 2016/1011. Referenčne vrednosti se bodo med drugim štele za pomembne, če dosegajo prag iz člena 24(1), točka (a), navedene uredbe.

(6)  Upravljavci referenčnih vrednosti bi morali spremljati uporabo referenčnih vrednosti, ki jih zagotavljajo, v Uniji in zadevni pristojni organ ali Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), odvisno od tega, kje ima upravljavec sedež, uradno obvestiti, da je skupni obseg uporabe ene od njihovih referenčnih vrednosti presegel prag iz člena 24(1), točka (a), Uredbe (EU) 2016/1011. Vendar je ta prag težko izračunati, zlasti na ravni Unije. Da se zagotovi dosledno izvajanje tega praga, bi moral ESMA pripraviti osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih bi podrobneje opredelil metodo izračuna. Poleg tega bi si morali upravljavci referenčnih vrednosti, ki se uporabljajo v Uniji, prizadevati, da bi za identifikacijo svojih referenčnih vrednosti pridobili globalno sprejeto identifikacijsko kodo.

(6a)  Za zagotovitev, da imajo upravljavci referenčnih vrednosti dovolj časa za prilagoditev zahtevam, ki veljajo za pomembne referenčne vrednosti, bi morale te zahteve začeti veljati šele 60 delovnih dni po predložitvi takega uradnega obvestila. Poleg tega bi morali upravljavci referenčnih vrednosti zadevnim pristojnim organom ali ESMA na zahtevo zagotoviti vse informacije, potrebne za oceno skupnega obsega uporabe referenčne vrednosti v Uniji.

(6b)  Kadar upravljavec referenčnih vrednosti pozabi ali ne želi poslati uradnega obvestila pristojnim organom, da je uporaba ene od njegovih referenčnih vrednosti presegla prag iz člena 24(1), točka (a), Uredbe (EU) 2016/1011, in kadar imajo pristojni organi jasne in dokazljive razloge za domnevo, da je bil prag presežen, bi morali imeti zadevni pristojni organi ali ESMA, kot je ustrezno, možnost, da izjavijo, da je bil prag presežen, potem ko so najprej upravljavcu dali možnost, da izrazi mnenje v zvezi s tem. Taka izjava bi morala za upravljavca referenčnih vrednosti povzročiti enake obveznosti kot uradno obvestilo upravljavca referenčnih vrednosti. To ne bi smelo posegati v možnost pristojnih organov ali ESMA, da naložijo upravne sankcije upravljavcem, ki uradno ne obvestijo, da je ena od njihovih referenčnih vrednosti presegla veljavni prag.

(7)  Trgi, cene in regulativno okolje se spreminjajo skozi čas. Da bi se upošteval ta razvoj, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za podrobnejšo določitev metodologije, ki jo morajo upravljavci in pristojni organi uporabljati za izračun skupne vrednosti finančnih instrumentov, finančnih pogodb ali investicijskih skladov, ki se sklicujejo na referenčno vrednost.

(8)  Vendar lahko v izjemnih primerih obstajajo referenčne vrednosti, katerih skupni obseg uporabe je nižji od praga iz člena 24(1), točka (a), Uredbe (EU) 2016/1011, ki so zaradi posebnih razmer na trgu države članice za to državo članico kljub temu tako pomembne, da bi kakršno koli pomanjkanje zanesljivosti imelo primerljiv učinek kot referenčna vrednost, katere obseg uporabe presega navedeni prag. Zato bi moral imeti pristojni organ te države članice možnost, da tako referenčno vrednost, kadar to referenčno vrednost zagotavlja upravljavec EU, določi za pomembno na podlagi sklopa kvalitativnih meril. Za referenčne vrednosti, ki jih zagotavlja upravljavec iz tretje države, bi moral ESMA na zahtevo enega ali več pristojnih organov tako referenčno vrednost določiti za pomembno referenčno vrednost.

(9)  Da bi zagotovili doslednost in usklajenost nacionalnih določitev referenčnih vrednosti za pomembne referenčnih vrednosti, bi se morali pristojni organi, ki nameravajo referenčno vrednost določiti za pomembno, posvetovati z ESMA. Iz istega razloga bi se moral pristojni organ države članice, ki namerava za pomembno določiti referenčno vrednost, ki jo zagotavlja upravljavec s sedežem v drugi državi članici, posvetovati tudi s pristojnim organom te druge države članice. Če se pristojni organi ne strinjajo, kateri od njih bi moral določiti in nadzorovati referenčno vrednost, bi moral ESMA to nesoglasje rešiti v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta(6).

(10)  Da bi se spoštovala njegova pravica, da izrazi mnenje, bi moral pristojni organ ali ESMA pred določitvijo referenčne vrednosti za pomembno upravljavcu te referenčne vrednosti omogočiti, da zagotovi vse koristne informacije, ki so pomembne za določitev te vrednosti.

(11)  Da bi bila določitev referenčne vrednosti za pomembno čim bolj pregledna, bi morali pristojni organi ali ESMA izdati odločitev o določitvi z razlogi, zakaj se ta referenčna vrednost šteje za pomembno. Pristojni organi bi morali odločitev o določitvi objaviti na svojem spletnem mestu in o njej uradno obvestiti ESMA. Iz istih razlogov bi moral ESMA, kadar na zahtevo pristojnega organa referenčno vrednost določi za pomembno, odločitev o določitvi objaviti na svojem spletnem mestu in o tem obvestiti pristojni organ, ki je dal zahtevo.

(12)  Referenčne vrednosti EU za podnebni prehod (EU-CTB) in referenčne vrednosti EU, usklajene s Pariškim sporazumom (EU-PAB), so posebne kategorije referenčnih vrednosti, opredeljene glede na njihovo skladnost s pravili, ki urejajo njihovo metodologijo, in zahteve glede razkritja za njihove upravljavce. Zato in da se preprečijo trditve, na podlagi katerih bi uporabniki lahko menili, da so take referenčne vrednosti skladne s standardi, priloženimi tem oznakam, je treba za te referenčne vrednosti uvesti obvezno registracijo, dovoljenje, priznanje ali odobritev, kot je ustrezno, in nadzor.

(12a)  Regulativno obravnavo referenčnih vrednosti za blago bi bilo treba prilagoditi njihovim posebnim značilnostim. Referenčne vrednosti za blago, za katere veljajo splošna pravila za finančne referenčne vrednosti, bi bilo treba obravnavati enako kot druge finančne referenčne vrednosti in bi jih morala Uredba (EU) 2016/1011 zajemati le, če so pomembne ali ključne referenčne vrednosti in niso bile izvzete iz področja uporabe te uredbe. Referenčne vrednosti za blago, za katere velja posebna ureditev iz Priloge II k Uredbi (EU) 2016/1011, bi morale biti vedno zajete v tej uredbi, da bi zagotovili ponovljivost in zanesljivost njihovih ocen.

(13)  Za zagotovitev pravočasnega začetka nadzora pomembnih referenčnih vrednosti bi bilo treba od upravljavcev referenčnih vrednosti, ki so postale pomembne zaradi dosege veljavnega količinskega praga ali določitve, zahtevati, da v 60 delovnih dneh zaprosijo za dovoljenje ali registracijo ali, v primeru referenčnih vrednosti, ki jih zagotavlja upravljavec s sedežem v tretji državi, odobritev ali priznanje.

(14)  Za zmanjšanje tveganj, povezanih z uporabo referenčnih vrednosti, ki morda niso varne za uporabo v Uniji, in opozarjanje morebitnih uporabnikov bi morali imeti pristojni organi in ESMA možnost, da v obliki javnega obvestila izdajo opozorilo, da upravljavec pomembne referenčne vrednosti ne izpolnjuje veljavnih zahtev, zlasti v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti, da mora upravljavec referenčnih vrednosti pridobiti dovoljenje, registracijo, odobritev ali priznanje, kot je ustrezno. Po izdaji takega opozorila nadzorovani subjekti ne bi smeli več imeti možnosti dodajati novih sklicevanj na take referenčne vrednosti ali kombinacijo referenčnih vrednosti. Da bi se preprečila tveganja, povezana z uporabo referenčnih vrednosti, za katere se trdi, da so skladne z oznakama referenčna vrednost EU za podnebni prehod in referenčna vrednost EU, usklajena s Pariškim sporazumom, ne da bi bile pod ustreznim nadzorom, nadzorovani subjekti tudi ne bi smeli imeti možnosti dodajati novih sklicevanj na referenčno vrednost EU za podnebni prehod ali referenčno vrednost EU, usklajeno s Pariškim sporazumom, ali na kombinacije takih referenčnih vrednosti v Uniji, kadar upravljavec teh referenčnih vrednosti ni vključen v register upravljavcev in referenčnih vrednosti, ki ga vodi ESMA.

(15)  Da bi se izognili morebitnim pretiranim motnjam na trgu po prepovedi uporabe referenčne vrednosti, bi morali imeti pristojni organi ali ESMA možnost, da dovolijo začasno nadaljnjo uporabo take referenčne vrednosti. Za zagotovitev zadostne ravni preglednosti in varstva v odnosu do končnih vlagateljev bi morali uporabniki referenčnih vrednosti, v zvezi s katerimi je izdano opozorilo v obliki javnega obvestila, v šestih mesecih po objavi navedenega javnega obvestila določiti ustrezno alternativo za to referenčno vrednost ali pa zagotoviti, da so stranke ustrezno obveščene o odsotnosti alternativne referenčne vrednosti.

(16)  V skladu s členom 32 Uredbe (EU) 2016/1011 se priznavanje upravljavcev referenčnih vrednosti s sedežem v tretji državi uporablja kot začasen način dostopa do trga Unije, dokler Komisija ne sprejme sklepa o enakovrednosti. Vendar bi moralo zaradi zelo omejenega števila referenčnih vrednosti iz tretjih držav, zajetih v sklepih o enakovrednosti, tako priznanje za take upravljavce referenčnih vrednosti postati stalen način dostopa do trga Unije.

(17)  Za referenčne vrednosti, zajete v sklepu o enakovrednosti, se šteje, da so enakovredno regulirane in nadzorovane kot referenčne vrednosti iz Unije. Obveznost pridobitve odobritve ali priznanja se zato ne bi smela uporabljati za upravljavce pomembnih referenčnih vrednosti s sedežem v tretji državi, ki jih zajema sklep o enakovrednosti.

(18)  Zaradi preglednosti in zagotavljanja pravne varnosti bi morali pristojni organi, ki referenčno vrednost določijo za pomembno, določiti morebitne omejitve uporabe za primere, ko upravljavec take referenčne vrednosti ne uspe pridobiti dovoljenja ali registracije oziroma ne izpolnjuje zahtev za odobritev ali priznanje, kot je ustrezno.

(19)  Kadar upravljavec referenčne vrednosti, ki postane pomembna, ne poskuša pridobiti dovoljenja, registracije, odobritve ali priznanja v predpisanem roku, mu je dovoljenje, registracija, odobritev ali priznanje zavrnjeno ali se mu dovoljenje, registracija, odobritev ali priznanje odvzame, pristojni organ ali ESMA, kot je ustrezno, za zmanjšanje tveganj, povezanih z uporabo neustrezno nadzorovanih pomembnih referenčnih vrednosti, izda javno obvestilo, v katerem navede, da pomembne referenčne vrednosti, ki jih zagotavlja ta upravljavec, niso primerne za uporabo v Uniji.

(20)  Uporabniki referenčnih vrednosti se zanašajo na preglednost v zvezi z regulativnim statusom referenčnih vrednosti, ki jih uporabljajo ali jih nameravajo uporabljati. Zato bi moral ESMA v registru upravljavcev in referenčnih vrednosti navesti tiste referenčne vrednosti, za katere veljajo najpodrobnejše zahteve iz Uredbe (EU) 2016/1011, ker obseg njihove uporabe v Uniji presega določen prag za pomembne referenčne vrednosti, ker jih je nacionalni nadzornik ali ESMA označil za pomembne ali ker so ključne referenčne vrednosti. Iz istega razloga bi moral ESMA v navedenem registru navesti tudi referenčne vrednosti EU za podnebni prehod in referenčne vrednosti EU, usklajene s Pariškim sporazumom, ki jih zagotavljajo upravljavci, ki imajo dovoljenje ali so registrirani. ESMA bi moral v registru navesti tudi referenčne vrednosti, za katere je pristojni organ ali ESMA izdal javno obvestilo o prepovedi nadaljnje uporabe te referenčne vrednosti. Da bi dodatno zmanjšali breme za uporabnike, bi morale biti vse take informacije takoj dostopne tudi na evropski enotni točki dostopa (ESAP).

(20a)  Minimalne standarde, določene s pravom Unije, morata izpolnjevati dve kategoriji referenčnih vrednosti, povezanih z ESG dejavniki, in sicer referenčne vrednosti EU za podnebni prehod (EU-CTB) in referenčne vrednosti EU, usklajene s Pariškim sporazumom (EU-PAB). Z Uredbo (EU) 2019/2089 so bila uvedena pravila v zvezi s preglednostjo referenčnih vrednosti, ki imajo v pravni ali tržni dokumentaciji trditev, da pri svoji zasnovi upoštevajo okoljske, socialne ali upravljavske (ESG) dejavnike. Da bi ohranili visoko raven preglednosti v zvezi s trditvami, povezanimi z ESG dejavniki, in ustrezno raven varstva uporabnikov, je primerno zahtevati, naj uporabniki ne uporabljajo referenčnih vrednosti s trditvami, povezanimi z ESG dejavniki, če jim te ne zagotavljajo informacij iz člena 13(1), točka (d), in člena 27(2a) Uredbe (EU) 2016/1011. To bi moralo veljati za uporabo vseh referenčnih vrednosti s trditvijo, da pri svoji zasnovi upoštevajo ESG dejavnike, ne glede na to, ali se upravljajo v Uniji ali tretji državi.

Vendar bi lahko druge kategorije referenčnih vrednosti s trditvami, povezanimi z ESG dejavniki, ki se ne štejejo za referenčne vrednosti EU za podnebni prehod ali referenčne vrednosti EU, usklajene s Pariškim sporazumom, podpirale ali pa ogrožale spodbujanje ključnih politik Unije o trajnostnem financiranju in doseganju s tem povezanih ciljev ali izvajanje evropskega zelenega dogovora.

Zato je primerno, da Komisija na podlagi prispevka ESMA do 31. decembra 2028 predloži poročilo, v katerem oceni razpoložljivost referenčnih vrednosti ESG na evropskih in svetovnih trgih ter njihovo uveljavitev na trgu, analizira, ali bi se štele za pomembne referenčne vrednosti, in preuči stroške in učinke na razpoložljivost na trgu ter spreminjajočo se naravo trajnostnih kazalnikov in metod za njihovo merjenje. Poleg tega bi morala oceniti potrebo po ureditvi referenčnih vrednosti s trditvami, povezanimi z ESG dejavniki, da bi ohranila ustrezno raven varstva uporabnikov teh referenčnih vrednosti in visoko raven preglednosti, zmanjšala tveganje zelenega zavajanja in zagotovila skladnost z drugo zakonodajo EU o zahtevah glede razkritij, povezanih s trajnostnostjo. Poročilu se priložita ocena učinka in po potrebi zakonodajni predlog.

(21)  Da bi zagotovili nemoten prehod na uporabo pravil, uvedenih s to uredbo, ▌bi morali upravljavci, ki so bili prej nadzorovani v skladu z Uredbo (EU) 2019/2089, obstoječe registracije, dovoljenja, priznanja ali odobritve obdržati še devet mesecev po datumu začetka uporabe te uredbe o spremembi. V tem obdobju bi morali imeti pristojni organi in ESMA dovolj časa, da se odločijo, ali bi moral biti kateri od prej nadzorovanih upravljavcev imenovan v skladu s to uredbo o spremembi. Če so imenovani, bi bilo treba upravljavcem, ki so predhodno pridobili dovoljenje, registracijo, odobritev ali priznanje, in upravljavcem, ki se prostovoljno odločijo za uporabo te uredbe, dovoliti, da obdržijo svoj prejšnji status, ne da bi jim bilo treba ponovno zaprositi zanj. Upravljavcem pomembnih referenčnih vrednosti bi bilo treba v vsakem primeru dovoliti, da obdržijo svoj status upravljavcev referenčnih vrednosti, ki imajo dovoljenje, so registrirani, odobreni ali priznani.

(22)  Da bi imeli pristojni organi in ESMA dovolj časa za pridobitev informacij o morebitnih pomembnih referenčnih vrednostih in za prilagoditev obstoječe infrastrukture novemu okviru, predlaganemu v tej uredbi o spremembi, bi bilo treba datum začetka uporabe te uredbe odložiti.

(23)  Uredbo (EU) 2016/1011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Uredbe (EU) 2016/1011

Uredba (EU) 2016/1011 se spremeni:

(1)  člen 2 se spremeni:

(a)  vstavi se naslednji odstavek▌:"

„1a. Naslovi II, III, razen členov 23a to 23c, IV in VI se uporabljajo samo za ključne referenčne vrednosti, pomembne referenčne vrednosti, referenčne vrednosti EU za podnebni prehod in referenčne vrednosti EU, usklajene s Pariškim sporazumom. Člen 10 naslova II ter naslovi III, IV in VI se uporabljajo za referenčne vrednosti za blago, za katere velja Priloga II.“;

(b)  v odstavku 2, točka (g), se točka (i) črta;

(2)  v členu 3 se odstavek 1 spremeni:

(-a)  v točki 17 se točka (m) nadomesti z naslednjim:"

„(m) upravljavca, pooblaščenega ali registriranega v skladu s členom 34;“;

(a)  točka 22a se črta;

(b)  točka 27 se črta;

(3)  člen 5 se spremeni:

(a)  v odstavku 5, drugi pododstavek, se črta zadnji stavek;

(b)  odstavek 6 se črta;

(4)  člen 11 se spremeni:

(a)  v odstavku 5, prvi pododstavek, se črta zadnji stavek;

(b)  odstavek 6 se črta;

(5)  člen 13 se spremeni:

(a)  v odstavku 3, prvi pododstavek, se črta zadnji stavek;

(b)  odstavek 4 se črta;

(6)  člen 16 se spremeni:

(a)  v odstavku 5, drugi pododstavek, se črta zadnji stavek;

(b)  odstavek 6 se črta;

(7)  v naslovu III se naslov poglavja 2 nadomesti z naslednjim:"

„Referenčne obrestne mere“;

(7a)  v členu 18(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Člen 25 se ne uporablja za zagotavljanje referenčnih obrestnih mer ali prispevanje podatkov zanje.“;

(8)  člen 18a se črta;

(8a)  v členu 19(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Člen 25 se ne uporablja za zagotavljanje referenčnih vrednosti za blago ali prispevanje podatkov zanje.“;

(9)  v členu 19a se dodata naslednja odstavka:"

4a.  Upravljavci v ime referenčnih vrednosti EU za podnebni prehod vključijo izraz „EU CTB“, v ime referenčnih vrednosti EU, usklajenih s Pariškim sporazumom, pa izraz „EU PAB“.“;

(10)  člen 19d se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 19d

Prizadevanja za zagotavljanje referenčnih vrednosti EU za podnebni prehod in referenčnih vrednosti EU, usklajenih s Pariškim sporazumom

Upravljavci, ki imajo sedež v Uniji in ki zagotavljajo pomembne referenčne vrednosti, določene na podlagi vrednosti enega ali več osnovnih sredstev ali cen, si prizadevajo, da bi zagotovili eno ali več referenčnih vrednosti EU za podnebni prehod ali referenčnih vrednosti EU, usklajenih s Pariškim sporazumom.“;

(11)  člen 24 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 24

Pomembne referenčne vrednosti

1.  Referenčna vrednost, ki ni ključna referenčna vrednost, je pomembna, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

2.  Upravljavec nemudoma uradno obvesti ESMA in, če ima sedež v državi članici, pristojni organ te države članice▌, kadar ena ali več referenčnih vrednosti upravljavca presega prag iz odstavka 1, točka (a). Po prejemu tega uradnega obvestila ▌ESMA▌ na svojem spletnem mestu objavi izjavo, v kateri navede, da je ta referenčna vrednost pomembna v eni državi članici ali v Uniji.

Upravljavec ESMA in pristojnemu organu države članice, v kateri ima sedež, ▌na zahtevo zagotovi informacije o tem, ali je bil prag iz odstavka 1, točka (a), dejansko presežen.

Kadar ima pristojni organ ali▌ ESMA jasne in dokazljive razloge za domnevo, da referenčna vrednost presega prag iz odstavka 1, točka (a), lahko pristojni organ ali ESMA izda obvestilo, v katerem navede to dejstvo. Tako obvestilo za upravljavca referenčnih vrednosti povzroči enake obveznosti kot uradno obvestilo iz odstavka 2. Pristojni organ ali ESMA vsaj 10 delovnih dni pred izdajo takega obvestila upravljavca zadevne referenčne vrednosti obvesti o svojih ugotovitvah in ga pozove, naj predloži morebitne pripombe.

3.  Pristojni organ lahko po posvetovanju z ESMA v skladu z odstavkom 4 in ob upoštevanju njegovega mnenja določi referenčno vrednost, ki jo zagotavlja upravljavec s sedežem v Uniji, ki ne izpolnjuje pogoja iz odstavka 1, točka (a), za pomembno, če ta referenčna vrednost izpolnjuje vse naslednje pogoje:

Kadar pristojni organ ugotovi, da referenčna vrednost izpolnjuje merila iz prvega pododstavka, pripravi osnutek odločitve o določitvi referenčne vrednosti za pomembno ter o tem osnutku odločitve uradno obvesti zadevnega upravljavca in po potrebi pristojni organ matične države članice upravljavca. Zadevni pristojni organ se o osnutku odločitve posvetuje tudi z ESMA.

Zadevni upravljavci in pristojni organ matične države članice upravljavca imajo na voljo 15 delovnih dni od datuma uradnega obvestila o osnutku odločitve zadevnega pristojnega organa, odgovornega za določitev, da predložijo pisna mnenja in pripombe. Zadevni pristojni organ, odgovoren za določitev, obvesti ESMA o prejetih mnenjih in pripombah ter jih ustrezno upošteva, preden sprejme končno odločitev.

Pristojni organ, odgovoren za določitev, o svoji odločitvi uradno obvesti ESMA in jo brez nepotrebnega odlašanja objavi na svojem spletnem mestu, vključno z razlogi, zakaj je bila sprejeta, in posledicami te določitve.

4.  Kadar se pristojni organ posvetuje o nameravani določitvi referenčne vrednosti za pomembno v skladu z odstavkom 3, prvi pododstavek, ESMA v treh mesecih izda mnenje, v katerem upošteva naslednje dejavnike glede na posebne značilnosti zadevne referenčne vrednosti:

Za namene točke (b) ESMA po potrebi ustrezno upošteva informacije, ki jih predloži organ, ki prosi za mnenje, v skladu s tretjim pododstavkom odstavka 3.

5.  Kadar ESMA ugotovi, da referenčna vrednost izpolnjuje pogoje iz odstavka 3, prvi pododstavek, točki (a) in (b), v Uniji ali več kot eni državi članici, o tem obvesti pristojne organe zadevnih držav članic. ▌

ESMA pripravi osnutek odločitve o določitvi referenčne vrednosti za pomembno v Uniji ter o tem osnutku odločitve uradno obvesti zadevnega upravljavca in ustrezne pristojne organe, kadar se uporablja točka (b). Zadevni upravljavci in ustrezni pristojni organi imajo na voljo 15 delovnih dni od datuma uradnega obvestila ESMA o osnutku odločitve, da predložijo pisna mnenja in pripombe. ESMA ta mnenja in pripombe upošteva, preden sprejme in objavi končno odločitev.

6.  ESMA lahko na zahtevo pristojnega organa ali na lastno pobudo določi referenčno vrednost, ki jo zagotavlja upravljavec s sedežem v tretji državi, ki ne dosega praga iz odstavka 1, točka (a), za pomembno, če ta referenčna vrednost izpolnjuje vse naslednje pogoje:

ESMA pred odločitvijo o določitvi in čim prej obvesti upravljavca referenčne vrednosti o svoji nameri ter ga pozove, naj ESMA v 15 delovnih dneh predloži utemeljeno izjavo, ki vsebuje vse ustrezne informacije za namene ocene v zvezi z določitvijo referenčne vrednosti za pomembno.

Kadar je ustrezno, ESMA čim prej pozove pristojni organ jurisdikcije, v kateri ima upravljavec sedež, da zagotovi vse ustrezne informacije za namene ocene v zvezi z določitvijo referenčne vrednosti.

ESMA utemelji vsako odločitev o določitvi, pri čemer upošteva, ali obstajajo zadostni dokazi, da so pogoji iz prvega pododstavka tega odstavka izpolnjeni, ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevne referenčne vrednosti.

ESMA svojo utemeljeno odločitev objavi na svojem spletnem mestu in o tem brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti pristojni organ ali organe, ki so dali zahtevo.

6a.  Upravljavci referenčnih vrednosti, ki ne izpolnjujejo zahtev, da bi se štele za ključne referenčne vrednosti, pomembne referenčne vrednosti, referenčne vrednosti za blago, za katere velja Priloga II, referenčne vrednosti EU za podnebni prehod ali referenčne vrednosti, usklajene s Pariškim sporazumom, lahko prostovoljno zaprosijo za dostop do registra iz člena 36 s pridobitvijo dovoljenja, registracije, priznanja ali odobritve.

Upravljavci, ki se prostovoljno odločijo za uporabo te uredbe, to pisno sporočijo svojemu obstoječemu nadzornemu organu za vsako referenčno vrednost, vsaka od teh referenčnih vrednosti pa se določi za pomembno v skladu s to uredbo.

Prostovoljna odpoved temu režimu ne preprečuje, da bi se jim v primeru neizpolnjevanja ali kršitve Uredbe (EU) 2016/1011 med njihovo prostovoljno vključitvijo v register iz člena 36 naložila ustrezna upravna odgovornost.

7.  ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov s podrobno določitvijo:

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do ... [12 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

7a.  Komisija do ... [dve leti po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi] v tesnem sodelovanju z ESMA Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o ustreznosti praga iz odstavka 1, točka (a), tega člena glede na razvoj trga, cen in zakonodaje. Poročilu se po potrebi priloži zakonodajni predlog. Ta pregled se izvede vsaj vsaka tri leta.

7b.  Če ESMA meni, da je primerno, da se prag iz odstavka 1, točka (a), glede na razvoj trga, cen in zakonodaje pregleda prej, Komisiji predloži zahtevo za pregled praga. Komisija po prejemu zahteve preuči potrebo po ponovni oceni praga in ukrepa v skladu z odstavkom 7a.“;

(12)  vstavi se naslednji člen▌:"

„Člen 24a

Pristojni organi brez nepotrebnega odlašanja obvestijo ESMA o vseh izdanih javnih obvestilih. ESMA vsa izdana javna obvestila objavi na svojem spletnem mestu. ESMA oziroma pristojni organ umakne javno obvestilo brez nepotrebnega odlašanja takoj, ko preneha razlog, zaradi katerega je bilo izdano.“;

(13)  v naslovu III se črta poglavje 6;

(13a)  v členu 28 se odstavek 2 spremeni:"

„2. Nadzorovani subjekti, razen upravljavca iz odstavka 1, ki uporabljajo referenčno vrednost, pripravijo in vzdržujejo zanesljive pisne načrte ukrepov, ki bi jih sprejeli, če bi se referenčna vrednost bistveno spremenila ali bi se prenehala zagotavljati. Kadar je izvedljivo in primerno, se v takih načrtih določi ena ali več alternativnih referenčnih vrednosti, na katere bi se bilo mogoče sklicevati, da se nadomestijo referenčne vrednosti, ki se ne bi več zagotavljale, pa tudi razlogi, zakaj bi bile take alternativne referenčne vrednosti primerne. Nadzorovani subjekti te načrte in vse njihove posodobitve na zahtevo in brez nepotrebnega odlašanja predložijo ustreznemu pristojnemu organu in jih upoštevajo v svojih pogodbenih rezervnih določbah, ki se uporabljajo za finančne pogodbe, finančne instrumente in investicijske sklade.“;

(14)  člen 29 se spremeni:

(a)  naslov se nadomesti z naslednjim:"

„Uporaba ključnih referenčnih vrednosti, pomembnih referenčnih vrednosti, referenčnih vrednosti za blago, za katere velja Priloga II, referenčnih vrednosti EU za podnebni prehod in referenčnih vrednosti EU, usklajenih s Pariškim sporazumom“;

(b)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Nadzorovani subjekt ne dodaja novih sklicevanj na ključno referenčno vrednost, pomembno referenčno vrednost ali kombinacijo takih referenčnih vrednosti v Uniji, kadar je ta referenčna vrednost ali kombinacija referenčnih vrednosti predmet javnega obvestila, ki ga izda ESMA ali pristojni organ v skladu s členom 24a(5). Nadzorovani subjekt ne dodaja novih sklicevanj na ključno referenčno vrednost, referenčno vrednost za blago, za katero velja Priloga II, referenčno vrednost EU za podnebni prehod ali referenčno vrednost EU, usklajeno s Pariškim sporazumom, ali kombinacijo takih referenčnih vrednosti v Uniji, kadar upravljavec teh referenčnih vrednosti ni vključen v register iz člena 36.

Nadzorovani subjekti redno preverjajo evropsko enotno točko dostopa (ESAP) iz člena 28a ali register ESMA iz člena 36, da preverijo regulativni status upravljavcev ključnih referenčnih vrednosti, pomembnih referenčnih vrednosti, referenčnih vrednosti za blago, za katere velja Priloga II, referenčnih vrednosti EU za podnebni prehod ali referenčnih vrednosti EU, usklajenih s Pariškim sporazumom, ki jih nameravajo uporabljati.

(c)  vstavita se nova odstavka 1b in 1ba:"

„1b. Nadzorovani subjekt, ki uporablja referenčno vrednost v obstoječih finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov ali finančnih instrumentov, za katero velja javno obvestilo v skladu s členom 24a(5), to referenčno vrednost v šestih mesecih po objavi navedenega obvestila nadomesti z ustrezno alternativo ali izda in na svojem spletnem mestu objavi izjavo, s katero strankam utemeljeno pojasni, zakaj tega ne more narediti.

1ba.  Nadzorovani subjekt lahko referenčno vrednost, ki ima v pravni ali tržni dokumentaciji ali poimenovanju trditev, da v svoji metodologiji upošteva ESG dejavnike, uporabi samo, če upravljavec te referenčne vrednosti razkrije informacije iz člena 13(1), točka (d), in člena 27(2a). Pri vseh zahtevah glede razkritja metodologije si je treba prizadevati za skladnost s členom 10 Uredbe (EU) 2019/2088.

Ta odstavek se uporablja za referenčne vrednosti EU in tretjih držav.“;

(ca)  odstavek 2 se spremeni:"

2. Kadar je predmet prospekta, ki bo objavljen na podlagi Direktive 2003/71/ES ali Direktive 2009/65/ES, prenosljiv vrednostni papir ali drugi naložbeni produkt, ki se sklicuje na ključno referenčno vrednost, pomembno referenčno vrednost, referenčno vrednost za blago, za katero velja Priloga II, referenčno vrednost EU za podnebni prehod ali referenčno vrednost EU, usklajeno s Pariškim sporazumom, izdajatelj, ponudnik ali oseba, ki zaprosi za sprejem v trgovanje na organiziranem trgu, zagotovi, da so, kadar je javno obvestilo o uporabljeni referenčni vrednosti vključeno v register iz člena 36 te uredbe, v devetih mesecih po objavi javnega obvestila te informacije jasno in vidno vključene tudi v prospekt.

(cb)  vstavi se nov odstavek 2a:"

„2a. Upravljavci referenčnih vrednosti, ki se uporabljajo v EU, zahtevajo svetovno sprejeto identifikacijsko kodo za vsako referenčno vrednost, ki jo zagotovijo za uporabo v Uniji.“;

(15)  člen 32 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se črta;

(b)  odstavka 2 in 3 se nadomestita z naslednjim:"

„2. Upravljavec s sedežem v tretji državi, ki namerava pridobiti priznanje iz člena 24a(1) in (3), izpolnjuje zahteve iz te uredbe z izjemo člena 11(4) ter členov 16, 20, 21 in 23. Upravljavec s sedežem v tretji državi lahko izpolni ta pogoj z uporabo načel IOSCO o finančnih referenčnih vrednostih ali načel IOSCO za agencije za sporočanje cen nafte, kakor je ustrezno, če je to enakovredno izpolnjevanju zahtev iz te uredbe z izjemo člena 11(4) ter členov 16, 20, 21 in 23.

Če in kolikor lahko upravljavec iz tretje države dokaže, da je referenčna vrednost, ki jo zagotavlja, referenčna vrednost reguliranih podatkov ali referenčna vrednost za blago, ki ne temelji na predloženih podatkih prispevajočih oseb, katerih večina je nadzorovanih subjektov, upravljavcu ni treba izpolnjevati zahtev, ki se v skladu s členom 17 in členom 19(1) ne uporabljajo za zagotavljanje referenčnih vrednosti reguliranih podatkov in referenčnih vrednosti za blago.

3.  Upravljavec s sedežem v tretji državi, ki namerava pridobiti priznanje, ima pravnega zastopnika. Pravni zastopnik je ▌pravna oseba s sedežem v Uniji, ki jo ta upravljavec izrecno pooblasti, da v zvezi z njegovimi obveznostmi, ki izhajajo iz te uredbe, deluje v njegovem imenu. Pravni zastopnik skupaj z upravljavcem opravlja funkcijo nadzora nad zagotavljanjem referenčnih vrednosti, ki jih določa upravljavec na podlagi te uredbe, in je▌ odgovoren ESMA. ESMA lahko v skladu s členom 48e pravnemu zastopniku in upravljavcu naloži nadzorni ukrep zaradi katere koli kršitve iz člena 42(1), točka (a), ali v zvezi z vsakim nesodelovanjem v preiskavi ali inšpekcijskem pregledu ali zahtevi iz poglavja 4, oddelek 1.“;

(c)  v odstavku 5 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Upravljavec s sedežem v tretji državi, ki namerava pridobiti priznanje iz odstavka 2, vloži vlogo za priznanje pri ESMA. Upravljavec vložnik predloži vse potrebne informacije, da ESMA dokaže, da je v času priznanja uredil vse potrebno za izpolnjevanje zahtev iz odstavka 2 v zvezi s svojo referenčno vrednostjo ali referenčnimi vrednostmi, ki so bile določene v skladu s členom 24. Kadar je ustrezno, upravljavec vložnik navede pristojni organ v tretji državi, ki je odgovoren za njegov nadzor.

ESMA v 15 delovnih dneh od prejetja vloge oceni, ali je vloga popolna, in o tem uradno obvesti vložnika. Kadar je vloga nepopolna, vložnik predloži dodatne informacije, ki jih zahteva ESMA. Rok iz tega pododstavka se uporablja od datuma, ko vložnik posreduje take dodatne informacije.“;

(15a)  v členu 33(1) se uvodni del spremeni:"

„1. Upravljavec s sedežem v Uniji, ki ima dovoljenje ali je registriran v skladu s členom 34, z jasno in natančno opredeljeno vlogo v okviru kontrole ali odgovornosti upravljavca s sedežem v tretji državi, ki je sposoben učinkovito spremljati zagotavljanje referenčne vrednosti, lahko zaprosi ESMA, da odobri referenčno vrednost ali skupino referenčnih vrednosti, ki se zagotavljajo v tretji državi, za uporabo v Uniji, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:“;

(15b)  v členu 33 se odstavek 3 spremeni:"

3. V 90 delovnih dneh od prejetja vloge za odobritev iz odstavka 1 jo ESMA pregleda in sprejme odločitev o njeni odobritvi ali zavrnitvi.

(15c)  v členu 33 se odstavek 6 spremeni:"

6. Kadar pristojni organ upravljavca, ki je zaprosil za odobritev, iz utemeljenih razlogov meni, da pogoji iz odstavka 1 tega člena niso več izpolnjeni, je pooblaščen, da od upravljavca, ki je zaprosil za odobritev, zahteva, da prekliče odobritev, in o tem obvesti ESMA. V primeru prenehanja odobritve se uporablja člen 28.

(16)  člen 34 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

(aa)  v členu 34 se odstavek 1a spremeni:"

1a. Kadar bi se lahko eden ali več indeksov, ki jih zagotavlja oseba iz odstavka 1, štelo za ključne referenčne vrednosti iz člena 20(1), točki (a) in (c), ali za pomembne referenčne vrednosti iz člena 24(2), (5) in (6) ali če oseba namerava odobriti referenčne vrednosti iz člena 33, se vloga predloži ESMA.

(b)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„3. Vloga iz odstavka 1 se predloži v 30 delovnih dneh po sklenitvi sporazuma z nadzorovanim subjektom o uporabi indeksa, ki ga vložnik zagotovi za sklicevanje v finančnem instrumentu ali finančni pogodbi ali za merjenje uspešnosti investicijskega sklada, ali v rokih, določenih členu 24a(2) in (3), kakor je ustrezno.“;

(16a)  v členu 36(1) se točke (a) do (d) nadomestijo z naslednjim:"

(17)  v členu 36(1)▌:

(a)   se točke (e) do (j) spremenijo:"

(b)   se doda točka (ja):"

„(ja) seznam referenčnih vrednosti za blago, za katere velja Priloga II, ki so na voljo za uporabo v Uniji, vključno z njihovimi kodami ISIN, kadar so na voljo.“;

(17a)  v členu 40 se odstavek 1 spremeni:"

(18)  v členu 41(1) se dodata naslednji točki (k) in (l):"

(19)  člen 42 se spremeni:

(a)  v odstavku 1 se točka (a) nadomesti z naslednjim:"

„(a) vsako kršitvijo členov 4 do 16, členov 19a, 19b, 19c in 21, členov 23 do 29 ali člena 34, kadar se uporabljajo, in“;

(b)  odstavek 2 se spremeni:

(i)  v točki (g) se točka (i) nadomesti z naslednjim:"

„(i) za kršitve členov 4 do 10, člena 11(1), točke (a), (b), (c) in (e), člena 11(2) in (3), členov 12 do 16, člena 21, členov 23 do 29 in člena 34 vsaj 500 000 EUR oziroma ustrezna vrednost v nacionalni valuti na dan 31. decembra 2023 v državah članicah, v katerih euro ni uradna valuta, ali“;

(ii)  v točki (h) se točka (i) nadomesti z naslednjim:"

„(i) za kršitve členov 4 do 10, člena 11(1), točke (a), (b), (c) in (e), člena 11(2) in (3), členov 12 do 16, člena 21, členov 23 do 29 in člena 34 vsaj 1 000 000 EUR oziroma ustrezna vrednost v nacionalni valuti na dan 31. decembra 2023 v državah članicah, v kateri euro ni uradna valuta, ali 10 % celotnega letnega prometa glede na najnovejše računovodske izkaze, ki jih je odobrila uprava, pri čemer se upošteva višji znesek, ali“;

(19a)  v členu 48e(1) se uvodni del spremeni:"

„Kadar ESMA v skladu s členom 48i(5) ugotovi, da je oseba namerno ali iz malomarnosti storila eno ali več kršitev iz točke (a) člena 42(1) ali da ni sodelovala ali ravnala v skladu s preiskavo ali inšpekcijskim pregledom ali zahtevo iz oddelka 1 tega poglavja, sprejme odločitev o naložitvi globe v skladu z odstavkom 2 tega člena. Vsaka kršitev se obravnava kot namerna v primeru, da ESMA odkrije objektivne elemente, ki dokazujejo, da je oseba namerno storila kršitev.“;

(19b)  v členu 48f(1) se uvodni del spremeni:"

„Kadar ESMA v skladu s členom 48i(5) ugotovi, da je oseba namerno ali iz malomarnosti zagrešila eno ali več kršitev iz točke (a) člena 42(1) ali da ni sodelovala ali ravnala v skladu s preiskavo ali inšpekcijskim pregledom ali zahtevo iz oddelka 1 tega poglavja, sprejme odločitev o naložitvi globe v skladu z odstavkom 2 tega člena. Vsaka kršitev se obravnava kot namerna v primeru, da ESMA odkrije objektivne elemente, ki dokazujejo, da je oseba namerno storila kršitev.“;

(19c)  v členu 54 se doda nov odstavek:"

„7a. Komisija do 31. decembra 2028 po posvetovanju z ESMA Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o potrebi, da se poleg referenčnih vrednosti EU za podnebni prehod in referenčnih vrednosti EU, usklajenih s Pariškim sporazumom, uredijo tudi referenčne vrednosti s trditvami, povezanimi z ESG dejavniki, pri čemer upošteva položaj in razpoložljivost referenčnih vrednosti ESG na evropskih in svetovnih trgih ter njihovo uveljavitev na trgu, analizira, ali bi se štele za pomembne referenčne vrednosti, in preuči stroške in učinke na razpoložljivost na trgu ter spreminjajočo se naravo trajnostnih kazalnikov in metod za njihovo merjenje. V poročilu upošteva tudi potrebo po skladnosti z drugim pravom Unije, zlasti Uredbo (EU) 2019/2088, Direktivo 2011/61/EU in Direktivo 2009/65/ES, ter smernicami ESMA o uporabi izrazov, povezanih z ESG ali trajnostnostjo, v imenih skladov. Poročilu se priložita ocena učinka in po potrebi zakonodajni predlog.“;

(20)  člen 49 se spremeni:

(a)  odstavka 2 in 3 se nadomestita z naslednjim:"

„2. Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz členov 3(2), 13(2a), 19a(2), 19c(1), 20(6), 24(2), 27(2b), 33(7), 51(6) in 54(3) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 30. junija 2024. Komisija pripravi poročilo o izvajanju prenesenega pooblastila najpozneje 31. decembra 2028. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.  Prenos pooblastila iz členov 3(2), 13(2a), 19a(2), 19c(1), 20(6), 24(7), 27(2b), 30(2a), 30(3a), 33(7), 48i(10), 48l(3), 51(6) in 54(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.“;

(b)  odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:"

„6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 3(2), 13(2a), 19a(2), 19c(1), 20(6), 24(7), 27(2b), 30(2a), 30(3a), 33(7), 48i(10), 48l(3), 51(6) ali 54(3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.“;

(21)  v členu 51 se vstavi naslednji odstavek▌:"

„4c. Kadar pristojni nacionalni organi nameravajo določiti referenčno vrednost, ki jo zagotavlja upravljavec, ki je bil v register ESMA vključen na dan [datum začetka uporabe te uredbe o spremembi -1 dan], in ESMA namerava določiti referenčno vrednost, ki je bila v register ESMA vključena ali katere upravljavec je bil v register ESMA vključen na dan [datum začetka uporabe te uredbe o spremembi -1 dan], to naredijo do ... [devet mesecev po datumu začetka uporabe te uredbe o spremembi].

Upravljavci referenčnih vrednosti, ki so imeli dovoljenje ali bili registrirani, odobreni ali priznani na dan [datum začetka uporabe te uredbe o spremembi], ta status obdržijo devet mesecev po začetku uporabe te uredbe o spremembi. Imenovanim upravljavcem ni treba ponovno zaprositi za dovoljenje, registracijo, priznanje ali odobritev v skladu s členom 24a(1), (2) oziroma (3), kot je ustrezno, če je ena ali več njihovih referenčnih vrednosti določenih v devetih mesecih po [datum začetka uporabe te uredbe o spremembi].

Upravljavcem pomembnih referenčnih vrednosti, ki so imeli dovoljenje ali bili registrirani, odobreni ali priznani na dan [datum začetka uporabe te uredbe o spremembi], ni treba ponovno zaprositi za dovoljenje, registracijo, priznanje ali odobritev v skladu s členom 24a(1), če je ena ali več njihovih referenčnih vrednosti pomembnih v skladu s členom 24(1), točka (a).

Upravljavcem pomembnih referenčnih vrednosti, ki so imeli dovoljenje ali bili registrirani, odobreni ali priznani na dan [datum začetka uporabe te uredbe o spremembi] in se do ... [devet mesecev po datumu začetka uporabe te uredbe o spremembi] prostovoljno odločijo za uporabo te uredbe, ni treba ponovno zaprositi za dovoljenje, registracijo, priznanje ali odobritev.“;

(21a)  v členu 53 se črta odstavek 1.

Člen 2

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2026.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V …,

Za Evropski parlament Za Svet

predsednica predsednik/predsednica

(1) * Spremembe v celotnem besedilu izhajajo iz sprejetja spremembe 1. Krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani. (2) UL C , , str. . (3) UL C , , str. . (4) UL C , , str. . (5) Uredba (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU ter Uredbe (EU) št. 596/2014 (UL L 171, 29.6.2016, str. 1). (6) Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).