Latinska Amerika in Karibi
Odnosi Evropske unije z Latinsko Ameriko in Karibi so večplastni in se odvijajo na različnih ravneh. EU si v skladu z novo agendo za odnose med EU ter Latinsko Ameriko in Karibi prizadeva okrepiti in posodobiti dvoregionalno strateško partnerstvo. EU sodeluje s celotno regijo na vrhunskih srečanjih z voditelji držav in vlad ter prek parlamentarne diplomacije, medtem ko sporazumi in politični dialog zavezujejo EU, Karibe, Srednjo Ameriko, Andsko skupnost, Mercosur in posamezne države.
Pravna podlaga
- Naslov V (zunanje delovanje EU) Pogodbe o Evropski uniji,
- naslovi I do III in V (skupna trgovinska politika; razvojno sodelovanje in humanitarna pomoč; mednarodni sporazumi) Pogodbe o delovanju Evropske unije.
Medregionalni odnosi
EU ter Latinska Amerika in Karibi so naravni partnerji, ki jih povezujejo tesne politične, gospodarske in kulturne vezi. EU ima obsežno mrežo sporazumov s 27 od 33 držav v regiji. Močne so tudi gospodarske vezi, saj je EU največja vlagateljica v regiji, njena tretja največja trgovinska partnerica in največja donatorka na področju razvojnega sodelovanja. Države EU, Latinske Amerike in Karibov skupaj predstavljajo več kot tretjino držav članic Združenih narodov in so gonilna sila močnega multilateralizma, ki temelji na pravilih.
Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Komisija sta 7. junija 2023 sprejela skupno sporočilo z naslovom Nova agenda za odnose med EU ter Latinsko Ameriko in Karibi, da bi okrepili odnose in obnovili partnerstvo med EU in Latinsko Ameriko in Karibi. Sporočilo se osredotoča na šest prednostnih področij:
- obnovljeno politično partnerstvo;
- krepitev skupne trgovinske agende;
- naložbeno strategijo Global Gateway za pospešitev pravičnega, zelenega in digitalnega prehoda ter odpravo neenakosti;
- združevanje moči za pravosodje, varnost državljanov in boj proti mednarodnim kaznivim dejanjem;
- sodelovanje pri spodbujanju miru in varnosti, demokracije, pravne države, človekovih pravic in humanitarne pomoči;
- ter vzpostavitev živahnega partnerstva med ljudmi.
Sporočilo priznava parlamentarno diplomacijo kot ključni element dvoregionalnih odnosov in omenja zlasti vlogo Evro-latinskoameriške parlamentarne skupščine (EuroLat).
A. Vrhovi
Na prvem vrhu med EU, Latinsko Ameriko in Karibi (LAK), ki je junija 1999 potekal v Riu de Janeiru, je bilo oblikovano dvoregionalno strateško partnerstvo. Šesti in zadnji vrh med EU ter LAK je potekal leta 2010 v Madridu, kjer je bila ustanovljena fundacija EU-LAK, katere naloga je krepitev in spodbujanje dvoregionalnega strateškega partnerstva.
Skupnost latinskoameriških in karibskih držav (CELAC), ki je bila ustanovljena leta 2010, je regionalni blok 33 latinskoameriških in karibskih držav. Regionalna srečanja na vrhu med EU in CELAC so zdaj glavni forum za dialog in sodelovanje za skupno reševanje svetovnih izzivov. Tretje srečanje na vrhu voditeljev držav ali vlad EU-CELAC je potekalo 17. in 18. julija 2023 v Bruslju, osem let po zadnjem vrhu. Voditelji EU in CELAC so se zavezali, da bodo obnovili in institucionalizirali svoje dolgoletno partnerstvo. Srečanje na vrhu je potekalo na temo obnovitve dvoregionalnega partnerstva za krepitev miru in trajnostnega razvoja, na njem pa so razpravljali tudi o številnih vprašanjih, vključno z okrepljenim sodelovanjem v večstranskih forumih, svetovnim mirom in varnostjo, trgovino in naložbami, bojem proti podnebnim spremembam, pravosodjem in varnostjo. Vrha se je udeležila predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola, ki se je v nagovoru osredotočila na pomen napredka pri pogajanjih o trgovinskih in pridružitvenih sporazumih. Ob koncu srečanja na vrhu je bila sprejeta izjava z vrha EU-CELAC 2023, ki so jo potrdile vse države EU in CELAC razen ene. Na dogodku je bil objavljen tudi časovni načrt EU-CELAC za obdobje 2023–2025, voditelji pa so se dogovorili, da bodo prihodnja srečanja na vrhu gostili vsaki dve leti, naslednje pa naj bi bilo v Kolumbiji leta 2025.
B. Parlamentarna razsežnost
Za EU in LAK je parlamentarna diplomacija ključni kanal za dialog, izmenjavo zamisli in izmenjavo najboljših praks. Redni stiki med poslanci Evropskega parlamenta in poslanci iz parlamentov Latinske Amerike so se začeli leta 1974 s prvo od 17 dvoletnih medparlamentarnih konferenc.
Leta 2006 je bila ustanovljena Evro-latinskoameriška parlamentarna skupščina (EuroLat) kot parlamentarna institucija dvoregionalnega strateškega partnerstva. EuroLat je forum za razprave ter spremljanje in preučevanje vseh zadev, ki se nanašajo na to partnerstvo.
Ima 150 članov, in sicer 75 iz Evropskega parlamenta in 75 iz podregionalnih parlamentov Latinske Amerike, ki vključujejo Latinskoameriški parlament, Andski parlament, Srednjeameriški parlament, Parlament Mercosurja ter čilski in mehiški kongres.
EuroLat je med drugim razpravljal o temah, kot so digitalizacija in digitalno gospodarstvo, kibernetska varnost in umetna inteligenca, boj proti organiziranemu kriminalu, prehranska varnost in podnebne spremembe, od leta 2006 pa je sklical skupno 15 plenarnih zasedanj. Zadnje plenarno zasedanje EuroLat je potekalo julija 2023 v Madridu v Španiji.
V skupni izjavi tretjega vrha EU-CELAC je bila parlamentarna diplomacija priznana kot pomembna razsežnost dvoregionalnih odnosov ter je bila pohvaljena konstruktivna vloga, ki jo ima EuroLat v zvezi s tem. Poleg tega sta se sopredsednika EuroLat v nagovoru vrha osredotočila na to, kako pomembna je sklenitev dvostranskih trgovinskih in pridružitvenih sporazumov o podnebnih spremembah, ki so v pripravi, in na ponovno oživitev multilateralizma.
Parlamentarni odnosi EU s karibskimi državami spadajo v pristojnost Skupne parlamentarne skupščine OAKPD[1]-EU. Sporazum iz Samoe se uporablja od leta 2024 in je izpostavil posebne potrebe regij, kar je privedlo do ustanovitve Parlamentarne skupščine Karibi-EU. Februarja 2024 je potekala ustanovna seja tega novega organa, ki ga sestavlja 15 poslancev Evropskega parlamenta in po en poslanec iz vsake od karibskih držav. Skupščina je na prvi seji sprejela svoj poslovnik, v skladu s katerim je prevideno, da bo letna skupščina potekala izmenično v Karibski regiji in v Evropski uniji. Naslednja skupščina bo leta 2025 na Karibih.
Odnosi s podregijami
A. Andska skupnost (Bolivija, Kolumbija, Ekvador in Peru)
Decembra 2003 sta EU in andska regija sklenili sporazum o političnem dialogu in sodelovanju, ki je dodatno razširil področje njunega sodelovanja, vendar še ni začel veljati. Pogajanja o pridružitvenem sporazumu so se začela junija 2007 in so marca 2010 končno privedla do trgovinskega sporazuma s Perujem in Kolumbijo. Sporazum, ki je bil podpisan junija 2012 in ga je Evropski parlament ratificiral decembra 2012, je začel veljati 1. marca 2013 za Peru in 1. avgusta 2013 za Kolumbijo. Z njim se predvideva popolna liberalizacija trgovine z industrijskimi izdelki in ribiškimi proizvodi za 10 let (z njegovim začetkom veljavnosti naj bi bila odpravljena večina tarif) in večji dostop kmetijskih proizvodov do trga. Zajema javna naročila, naložbe, človekove pravice ter delovne in okoljske standarde. Ekvador se je trgovinskemu sporazumu pridružil 1. januarja 2017, za pristop pa lahko zaprosi tudi Bolivija, vendar tega še ni storila. Da bi se sporazum lahko v celoti izvajal, bi ga morala ratificirati samo še ena država članica, Belgija.
B. Karibi
Odnose med EU in Karibi oblikujejo različni institucionalni okviri, ki se prekrivajo, vključno s sporazumom iz Samoe in njegovim protokolom za Karibe, ki vključuje 15 karibskih držav[2].
Skupna strategija za partnerstvo med EU in Karibi zagotavlja strukturiran okvir za širši in globlji dialog ter sodelovanje. EU je največja trgovinska partnerica Karibov. Ključni regionalni partner za gospodarski dialog z EU je Karibski forum (Cariforum). Vključuje članice Karibske skupnosti in Dominikansko republiko. Leta 2008 je bil podpisan Sporazum o gospodarskem partnerstvu Cariforum-EU, ki je celovit sporazum o prosti trgovini in gospodarskem partnerstvu.
Pogajanja o sklenitvi sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju med EU in Kubo so se začela aprila 2014 in so se uspešno zaključila marca 2016. Sporazum se začasno uporablja od 1. novembra 2017. V celoti bo lahko začel veljati, ko ga bodo ratificirale vse države članice EU. Sporazum o političnem dialogu in sodelovanju vključuje tri glavna poglavja o političnem dialogu, sodelovanju in dialogu o sektorskih politikah ter trgovini.
C. Srednja Amerika (Kostarika, Salvador, Gvatemala, Honduras, Nikaragva in Panama)
Pridružitveni sporazum s Srednjo Ameriko, prvi medregionalni sporazum te vrste, ki ga je sklenila EU, je bil podpisan junija 2012, Evropski parlament pa ga ratificiral decembra 2012. Sestavljajo ga trije stebri – politični dialog, sodelovanje in trgovina – in določa cilj razvoja privilegiranega političnega partnerstva, ki temelji na vrednotah, načelih in skupnih ciljih. Njegov cilj je tudi izboljšanje človekovih pravic, zmanjšanje revščine, boj proti neenakosti, preprečevanje konfliktov ter spodbujanje dobrega upravljanja, varnosti, regionalnega povezovanja in trajnostnega razvoja. Pridružitveni sporazum predvideva tudi liberalizacijo trgovine z industrijskimi izdelki in ribiškimi proizvodi ter odpravo večine tarif za trgovino s kmetijskimi proizvodi. Od leta 2013 se začasno uporablja samo njegovo poglavje o trgovini. Ratificirale so ga vse države članice EU, veljati pa naj bi začel leta 2024. Izvajanje sporazuma bo spremljal pridružitveni parlamentarni odbor, kar bo razširilo možnosti za ukrepanje na parlamentarni ravni.
D. Mercosur (Argentina, Brazilija, Paragvaj in Urugvaj)
Pogajanja o pridružitvenem sporazumu z Mercosurjem, vključno s političnim dialogom, sodelovanjem in prosto trgovino, so se začela leta 1999. Politični dogovor je bil dosežen leta 2019, vendar je bila ratifikacija pridružitvenega sporazuma odložena zaradi pomislekov glede okoljskih standardov in standardov človekovih pravic v Braziliji pod vodstvom vlade predsednika Bolsonara. Pogajanja so se nadaljevala po izvolitvi predsednika Lule da Silve leta 2022, vendar postopek sprejetja trenutno stoji. Če bo sporazum začel veljati, bodo odpravljene carine na 91 % blaga, ki ga EU izvaža v države Mercosurja, za različne proizvode pa se bodo zmanjšale dajatve. EU bo odpravila tarife za 92 % blaga, ki ga uvaža iz držav Mercosurja, vendar bo obdržala tarifne kvote za občutljive kmetijske proizvode.
Odnosi s posameznimi državami
A. Brazilija
EU in Brazilija sta leta 2007 vzpostavili strateško partnerstvo. V okviru tega partnerstva si prizadevata za sodelovanje in politični dialog na več kot 30 področjih skupnega interesa, vključno z mednarodnim mirom in varnostjo, človekovimi pravicami, upravljanjem javnega sektorja, gospodarskimi in finančnimi vprašanji, inovacijami, socialnimi politikami, izobraževanjem, okoljem in regionalnim povezovanjem. Strateško partnerstvo med EU in Brazilijo vključuje tudi redni dialog med nacionalnim kongresom Brazilije in Evropskim parlamentom. Izvolitev Lule da Silve za predsednika Brazilije leta 2022 je močno oživila odnose med EU in Brazilijo po nastopu mandata januarja 2023, vključno z vrsto obiskov na visoki ravni na obeh straneh. Leta 2023 so Brazilijo obiskale kar štiri delegacije Evropskega parlamenta[3]. Vrh EU-Brazilija je načrtovan za leto 2024.
B. Čile
EU je leta 2002 sklenila pridružitveni sporazum s Čilom. Pogajanja za posodobitev pridružitvenega sporazuma in njegovo nadomestitev z naprednim okvirnim sporazumom so se začela novembra 2017 in zaključila decembra 2022. Evropski parlament ga je sprejel februarja 2024. Parlament in Svet Evropske unije sta sprejela začasni trgovinski sporazum, ki vsebuje le trgovinske in naložbene elemente naprednega okvirnega sporazuma, ki jih je treba ratificirati samo na ravni EU. Začasni trgovinski sporazum bo začel veljati, ko bo Čile zaključil notranji postopek ratifikacije, prenehal pa bo veljati, ko bo po ratifikaciji vseh držav članic začel veljati napredni okvirni sporazum.
Posodobljeni sporazum je sestavljen iz stebra političnega dialoga in sodelovanja ter trgovinskega in naložbenega stebra. Krepi trgovinske in naložbene odnose med EU in Čilom, vsebuje obvezujoče zaveze na področju okolja in dela, olajšuje dostop do kritičnih surovin, prvič pa je v sporazumu EU posebno poglavje o trgovini in enakosti spolov. Skupni parlamentarni odbor EU-Čile spremlja izvajanje pridružitvenega sporazuma od leta 2003 in bo nadaljeval spremljanje naprednega okvirnega sporazuma z dvema srečanjema letno.
C. Mehika
Mehika je edina država, s katero ima EU tako pridružitveni sporazum kot strateško partnerstvo. Sporazum o gospodarskem partnerstvu ter političnem usklajevanju in sodelovanju, znan kot sporazum EU-Mehika, je začel veljati leta 2000. Institucionaliziral je politični dialog, razširil področja sodelovanja, vključno z demokracijo in človekovimi pravicami, ter vzpostavil območje proste trgovine med EU in Mehiko. Pogajanja z Mehiko o posodobitvi sporazuma EU-Mehika so se začela maja 2016. Aprila 2018 sta strani dosegli „načelni dogovor“ o poglavjih o trgovini, aprila 2020 pa soglasje o zadnjih odprtih vidikih. Trenutno je v postopku ratifikacije.
Strateško partnerstvo je bilo vzpostavljeno leta 2009 in ima dvojni cilj: okrepiti sodelovanje in usklajevanje med EU in Mehiko na večstranski ravni glede svetovnih vprašanj ter dati politični zagon dvostranskim odnosom in pobudam. V okviru strateškega partnerstva so med EU in Mehiko potekala tri srečanja na vrhu, pri čemer je zadnje bilo junija 2015. Med njima redno potekajo dialogi na visoki ravni o različnih zadevah, vključno s človekovimi pravicami, varnostjo in kazenskim pregonom, gospodarskimi zadevami ter okoljem in podnebnimi spremembami. Izvajanje splošnega sporazuma od leta 2005 spremlja skupni parlamentarni odbor EU-Mehika, ki se običajno sestane dvakrat letno in je temeljni forum za izmenjave.
Jonas Kraft / Clotilde Chantal Claudie Sebag