Писмени обяснения на вот Irena JOVEVA

Glasovala sem za Resolucijo o Socialnih vidiki in vidiki zaposlovanja v procesih prestrukturiranja: nujna zaščita delovnih mest in pravic delavcev, namreč evropska industrija, ki zaposluje kar 35 milijonov ljudi in prispeva več kot 80 % izvoza, je ključnega pomena za gospodarstvo EU, pri čemer se moramo zavedati, da je prehod na zeleno in digitalno gospodarstvo nujen, vendar pa mora biti povezan z zaščito socialnih pravic delavcev in zagotavljanjem kakovosti delovnih mest. Pomembne so tudi naložbe v raziskave, inovacije, digitalizacijo in UI, saj s tem lahko okrepimo konkurenčnost in ustvarjamo nova delovna mesta. Poudariti je tudi potrebno pomembnost izzivov, ki jih prinaša prestrukturiranje industrije, mednje sodijo zaščita pred prislinim odpuščanjem, zmanjševanje tveganja za izkoriščanje delavcev in zagotovitev dostojnih delovnih pogojev, to pa velja še posebej v nekaterih ključnih sektorjih, kamor sodita na primer avtomobilska in energetska industrija. Komisija mora oceniti učinke zelenega dogovora na konkurenčnost in zaposlovanje ter zakonodajo prilagoditi na način, da prepreči deindustrializacijo. Bistveno je tudi okrepljeno usposabljanje in izobraževanje delavcev. V oblikovanje industrijske politike je treba vključiti socialne partnerje in s tem zagotoviti socialno pravičnost in enako možnosti za vse delavce, predvsem tudi za ranljive skupine.

Glasovala sem za Evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2025, kajti ta ostaja ključi okvir za usklajevanje gospodarskih in proračunskih politik EU. Poročilo navaja, da je EU pokazala odpornost v krizah, so pa za ohranitev tega pomembni odgovorna fiskalna politika, strukturne reforme in naložbe za povečanje produktivnosti, prav tako so v poročilu izpostavljeni proračunski pritiski, ki izhajajo iz konkurenčnosti, geopolitičnih izzivov in staranja prebivalstva in tukaj se poročevalec zavzema za program strukturnih reform, fiskalno vzdržnost in večjo učinkovitost javne porabe s preusmeritvijo nekaterih odhodkov na raven EU. Zaradi rasti javnega dolga so gospodarski obeti za 2024 in 2025 negotovi, kar ogroža gospodarsko stabilnost. V poročilu se je poudaril tudi pomen novega okvirja makroekonomskega upravljanja, ki naj bi okrepil fiskalno vzdržnost in spodbujal proticiklične politike, a se je hkrati opozorilo na šibko izvajanje fiskalnih pravil v preteklosti. Obstajajo tudi pomisleki glede zamud pri predložitvi fiskalno-strukturnih in proračunskih načrtov ter neskladnosti med državami članicami in Komisijo glede ekonomskih predpostavk. Pomembno pa je zagotoviti, da bodo reforme in naložbe resnično spodbudile rast BDP. Za dosego optimalnih makroekonomskih rezultatov je nujna trajna fiskalna konsolidacija in boljša odzivnost fiskalne naravnanosti na ciklične pogoje. Države članice morajo upoštevati specifična priporočila v svojih fiskalnih načrtih.

Glasovala sem za Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za reforme in rast za Republiko Moldavijo, saj menim, da je pomembno, da EU omogoči Moldaviji podporo pri usklajevanju zunanje in varnostne politike, da se pospeši usklajevanje vrednot, zakonom, pravil, standardov in praks z Unijo, pred vstopom Moldavije vanjo, da se vzpodbuja dobre sosedske odnose ter se poveča učinkovitost javne uprave v Moldaviji. Prav tako je pomembna dobra komunikacija z državljani Moldavije, predvsem pri prednostih vstopa v Unijo in hkraten boj proti širjenju dezinformacij ter vmešavanju tujih sil v demokratičnost in suverenost Moldavije, predvsem s strani Rusije, s tem pa je povezana tudi nadaljnja krepitev pravne države in delovanja demokratičnih institucij ter utrjevanje boja proti kriminalu in zagotavljanje neodvisnega sodstva ter varovanja pravic manjšin. Ta predlog prav tako podpira približevanje Moldavije enotnemu trgu Unije ter prehod Moldavije na trajnostno, podnebno nevtralno in vključujoče gospodarstvo. Prav tako vzpodbuja digitalizacijo, zeleni prehod v skladu s Pariškim sporazumom in motivira Moldavijo na področju izobraževanja, raziskovanja in usposabljanja ter na področju znanosti.

Glasovala sem za Evropski sociali sklad plus po letu 2027, saj se je sklad za obdobje med letoma 2021 in 2027 izkazal za uspešnega, namreč že do zdaj je 6,8 milijona ljudi našlo zaposlitev, 14,2 milijona ljudi je prejelo pomoč v hrani, 10,3 milijone je pridobilo kvalifikacijo in 3 milijoni so se izobraževali ali usposabljali. Ker pa se sedanji program zaključuje leta 2027, je potrebno razmišljati o prihodnosti, namreč izgleda, da bo krovne cilje iz evropskega stebra socialnih pravic zaradi svetovnih razmer težko doseči in zato poročilo predlaga podvojitev proračuna za sklad ESS+, kjer bi si sredstva namenila najbolj ranljivim marginaliziranim skupinam, kajti že leta 2023 je 100 milijonov državljanom EU grozila revščina ali socialni izključenost. Hkrati pa poročilo poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo ta sklad še naprej deloval kot poseben sklad in ne bo razdeljen ali združen z drugimi skladi, saj bi v tem primeru socialne naložbe, projekte zaposlovanja in socialno vključevanje težje ohranili med prednostnimi nalogami in bi istočasno težje dosegli tiste, ki to najbolj potrebujejo in to ni dopustno glede na vse prihodnje izzive. Vodilno vlogo znotraj programa morajo prevzeti znanstveniki, osredotočiti se je potrebno na primarne cilje, ne pa toliko na sekundarne in terciarne.

Glasovala sem za Oceno izvajanja programa Obzorje Evropa ob upoštevanju njegove vmesne ocene in priporočil za deseti okvirni program za raziskave, kajti reforme programa
Obzorje Evropa so za nadaljnji razvoj konkurenčnosti in inovacij. Zaradi različnih kriz, se je bil program primoran usmeriti v kratkoročne rešitve in je pri tem zapostavil trajnostno konkurenčnost, katero pa lahko dosežemo le z znanstvenim in tehnološkim razvojem. Žal program, čeprav odlično zastavljen, ni dosegel svojih ciljev in služi v preveliki meri oblikovalcem politik, medtem ko je njegova podpora znanosti, raziskavam in inovacijam premajhna. osredotočiti se je potrebno na primarne cilje, ne pa toliko na sekundarne in terciarne, zagotoviti je potrebno proračun v višini 220 milijonov EUR ter zmanjšati število upravičencev od sredstev. Za dolgoročno konkurenčnost je je potrebno postaviti raziskave in inovacije v vodilno vlogo in ta reforma programa je nujno potrebna za zagotovitev trdnih temeljev.

Uredba o krčenju gozdov ureja uvoz in izvoz določenih proizvodov, povezanih s krčenjem in degradacijo gozdov. Pravila uredbe se nanašajo na proizvode goveda, kakava, kave, palmovega olja, kavčuka, oglja, tiskovine, lesa in soje, vključno z blagom, ki vsebuje te proizvode oziroma je bilo z njimi krmljeno ali izdelano. Uredba nalaga podjetjem, da zagotovijo, da ti proizvodi niso prispevali h krčenju gozdov.
Kljub temu, da v celoti podpiram boj proti krčenju gozdov in sem bila pripravljena podpreti enoletno preložitev izvajanja uredbe, sem tokrat zaradi naknadnih škodljivih dopolnil Evropske ljudske stranke (EPP) glasovala proti Uredbi o krčenju gozdov: določbe v zvezi z datumom začetka uporabe.
Naknadna dopolnila so namreč oslabila ambicioznost aktualne uredbe, saj omogočajo prekomerno fleksibilnost za „države brez tveganja“, v katerih so podjetja praktično izvzeta iz ključnih preverjanj oziroma bodo ta izvedena zelo redko, kar odpira vrata za zlorabe. Hkrati trenutno besedilo uredbe ustvarja nepravičen sistem dvojnih standardov med državami članicami EU, ki bodo uvrščene v različne kategorije tveganja. Poleg tega pa od upoštevanja obveznosti, ki so določene v uredbi, odvezujejo trgovce. Slednje lahko zmanjša nadzor nad dobavnimi verigami in oteži preprečevanje nezakonite trgovine s proizvodi, ki prispevajo k uničevanju gozdov.

Glasovala sem za spremembo Direktive glede elektronskega potrdila o oprostitvi plačila davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV), katere namen je nadomestiti papirno različico potrdila o oprostitvi plačila DDV in/ali trošarine z uvedbo elektronskega potrdila o oprostitvi, ki potrjuje, da je transakcija upravičena do določene oprostitve. Ena od ključnih značilnosti sistema DDV namreč je, da lahko države članice v določenih primerih ponudijo oprostitev plačila DDV za določene transakcije, zlasti pri mednarodnem trgovinskem prometu.
Elektronsko potrdilo o oprostitvi DDV, kot ga določa ta sprememba, je del širšega prizadevanja EU za poenostavitev in digitalizacijo davčnih postopkov na notranjem trgu EU. Povečanje digitalne transformacije davčnih sistemov je pomembno za zmanjšanje administrativnega bremena za podjetja in davčne uprave, hkrati pa omogoča večjo skladnost z zakonodajo.
Sprememba bo še posebej koristna za podjetja, ki delujejo čezmejno, saj bo poenostavila usklajevanje med različnimi davčnimi sistemi držav članic. Elektronski sistem bo namreč olajšal izmenjavo podatkov med državami članicami, kar bo povečalo preglednost in pripomoglo k zmanjšanju števila davčnih goljufij.

Glasovala sem za spremembo Statuta Evropske investicijske banke (v nadaljevanju: EIB).
Evropa se sooča z mnogimi izzivi, ki zahtevajo hiter in premišljen odziv – pa naj gre za podnebne spremembe, digitalno preobrazbo ali geopolitične napetosti. Če želimo biti pripravljeni na prihodnost, je ključno, da imamo na voljo institucijo, ki lahko hitro in učinkovito reagira na te izzive. EIB je že sedaj eden izmed pomembnih akterjev pri financiranju projektov, ki so potrebni za dosego naših dolgoročnih ciljev, a je jasno, da bo za resnično uspešno reševanje investicijskega razkoraka potrebna večja kapaciteta za njeno delovanje.
Verjamem, da bo zvišanje zgornje meje razmerja zadolženosti na 290 %, ki je predvideno v spremembi Statuta, omogočilo EIB, da okrepi svojo vlogo pri podpori ključnih prednostnih nalog Evropske Unije, kot so na primer spopadanje s podnebnimi spremembami, krepitev socialne in teritorialne kohezije ter zapolnjevanje investicijskega razkoraka v Evropi.

Ker se zavedam, da je podnebna kriza eden izmed največjih izzivov naše generacije in da podnebne spremembe niso le okoljski problem, pač pa se dotikajo tudi vprašanja socialne pravičnosti, sem izrazila podporo Resoluciji o konferenci OZN o podnebnih spremembah 2024 (COP29) v Bakuju v Azerbajdžanu.
Podnebna kriza prizadene vse, a jo najbolj občutijo tisti, ki imajo najmanj sredstev za prilagoditev. Konferenca COP29 v Bakuju tako predstavlja priložnost za globalno sodelovanje pri iskanju rešitev, ki bodo zmanjšale vpliv podnebnih sprememb na naše skupne vire in prihodnost. Z doslednim prizadevanjem moramo zagotoviti, da bodo tisti, ki so najranljivejši, vključeni v rešitve in da ne bomo dopustili, da podnebne spremembe še naprej poglabljajo neenakosti med državami.

Mineva 1000 dni od začetka ruske agresije proti Ukrajini. 1000 dni ne predstavlja le številke, pač pa so bile v teh tisočih dneh vsakodnevno pod vprašaj postavljene naše skupne vrednote. Ker smo si kot skupnost odgovorni prizadevati za ustrezno in učinkovito sankcioniranje Rusije, sem podprla predlog resolucije o ukrepih EU proti ruskim flotam v senci in zagotavljanju popolnega izvrševanja sankcij proti Rusiji.
Ukrepi, ki jih predlagamo v tej resoluciji, se nanašajo na uporabo ruskih flot v senci, ki ogrožajo mednarodne pomorske poti ter omogočajo Rusiji, da zaobide sankcije in nadaljuje z nelegalnimi dejavnostmi, kot so na primer prevozi energentov in vojaških zalog. Te flote, ki delujejo pod lažnimi zastavami ali s pomočjo posrednikov, predstavljajo resno grožnjo za mednarodni red in mir, saj omogočajo Rusiji, da vzdržuje svoj vojni ustroj kljub mednarodnim sankcijam. S to resolucijo EU poziva k okrepljenemu nadzoru nad pomorskim prometom in večji usklajenosti pri pregonu podjetij in držav, ki sodelujejo v teh ilegalnih aktivnostih.
S podporo resoluciji se zavzemam za to, da EU jasno pokaže, da ni pripravljena popustiti in da bomo še naprej vztrajali pri sankcioniranju Rusije, dokler ne bo ustavila vojne.