Pagrindinis puslapis Irena JOVEVA

Glasovala sem za Resolucijo o Socialnih vidiki in vidiki zaposlovanja v procesih prestrukturiranja: nujna zaščita delovnih mest in pravic delavcev, namreč evropska industrija, ki zaposluje kar 35 milijonov ljudi in prispeva več kot 80 % izvoza, je ključnega pomena za gospodarstvo EU, pri čemer se moramo zavedati, da je prehod na zeleno in digitalno gospodarstvo nujen, vendar pa mora biti povezan z zaščito socialnih pravic delavcev in zagotavljanjem kakovosti delovnih mest. Pomembne so tudi naložbe v raziskave, inovacije, digitalizacijo in UI, saj s tem lahko okrepimo konkurenčnost in ustvarjamo nova delovna mesta. Poudariti je tudi potrebno pomembnost izzivov, ki jih prinaša prestrukturiranje industrije, mednje sodijo zaščita pred prislinim odpuščanjem, zmanjševanje tveganja za izkoriščanje delavcev in zagotovitev dostojnih delovnih pogojev, to pa velja še posebej v nekaterih ključnih sektorjih, kamor sodita na primer avtomobilska in energetska industrija. Komisija mora oceniti učinke zelenega dogovora na konkurenčnost in zaposlovanje ter zakonodajo prilagoditi na način, da prepreči deindustrializacijo. Bistveno je tudi okrepljeno usposabljanje in izobraževanje delavcev. V oblikovanje industrijske politike je treba vključiti socialne partnerje in s tem zagotoviti socialno pravičnost in enako možnosti za vse delavce, predvsem tudi za ranljive skupine.

Glasovala sem za Evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2025, kajti ta ostaja ključi okvir za usklajevanje gospodarskih in proračunskih politik EU. Poročilo navaja, da je EU pokazala odpornost v krizah, so pa za ohranitev tega pomembni odgovorna fiskalna politika, strukturne reforme in naložbe za povečanje produktivnosti, prav tako so v poročilu izpostavljeni proračunski pritiski, ki izhajajo iz konkurenčnosti, geopolitičnih izzivov in staranja prebivalstva in tukaj se poročevalec zavzema za program strukturnih reform, fiskalno vzdržnost in večjo učinkovitost javne porabe s preusmeritvijo nekaterih odhodkov na raven EU. Zaradi rasti javnega dolga so gospodarski obeti za 2024 in 2025 negotovi, kar ogroža gospodarsko stabilnost. V poročilu se je poudaril tudi pomen novega okvirja makroekonomskega upravljanja, ki naj bi okrepil fiskalno vzdržnost in spodbujal proticiklične politike, a se je hkrati opozorilo na šibko izvajanje fiskalnih pravil v preteklosti. Obstajajo tudi pomisleki glede zamud pri predložitvi fiskalno-strukturnih in proračunskih načrtov ter neskladnosti med državami članicami in Komisijo glede ekonomskih predpostavk. Pomembno pa je zagotoviti, da bodo reforme in naložbe resnično spodbudile rast BDP. Za dosego optimalnih makroekonomskih rezultatov je nujna trajna fiskalna konsolidacija in boljša odzivnost fiskalne naravnanosti na ciklične pogoje. Države članice morajo upoštevati specifična priporočila v svojih fiskalnih načrtih.