Schriftelijke stemverklaringen Irena JOVEVA

Uredba o krčenju gozdov ureja uvoz in izvoz določenih proizvodov, povezanih s krčenjem in degradacijo gozdov. Pravila uredbe se nanašajo na proizvode goveda, kakava, kave, palmovega olja, kavčuka, oglja, tiskovine, lesa in soje, vključno z blagom, ki vsebuje te proizvode oziroma je bilo z njimi krmljeno ali izdelano. Uredba nalaga podjetjem, da zagotovijo, da ti proizvodi niso prispevali h krčenju gozdov.
Kljub temu, da v celoti podpiram boj proti krčenju gozdov in sem bila pripravljena podpreti enoletno preložitev izvajanja uredbe, sem tokrat zaradi naknadnih škodljivih dopolnil Evropske ljudske stranke (EPP) glasovala proti Uredbi o krčenju gozdov: določbe v zvezi z datumom začetka uporabe.
Naknadna dopolnila so namreč oslabila ambicioznost aktualne uredbe, saj omogočajo prekomerno fleksibilnost za „države brez tveganja“, v katerih so podjetja praktično izvzeta iz ključnih preverjanj oziroma bodo ta izvedena zelo redko, kar odpira vrata za zlorabe. Hkrati trenutno besedilo uredbe ustvarja nepravičen sistem dvojnih standardov med državami članicami EU, ki bodo uvrščene v različne kategorije tveganja. Poleg tega pa od upoštevanja obveznosti, ki so določene v uredbi, odvezujejo trgovce. Slednje lahko zmanjša nadzor nad dobavnimi verigami in oteži preprečevanje nezakonite trgovine s proizvodi, ki prispevajo k uničevanju gozdov.

Glasovala sem za spremembo Direktive glede elektronskega potrdila o oprostitvi plačila davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV), katere namen je nadomestiti papirno različico potrdila o oprostitvi plačila DDV in/ali trošarine z uvedbo elektronskega potrdila o oprostitvi, ki potrjuje, da je transakcija upravičena do določene oprostitve. Ena od ključnih značilnosti sistema DDV namreč je, da lahko države članice v določenih primerih ponudijo oprostitev plačila DDV za določene transakcije, zlasti pri mednarodnem trgovinskem prometu.
Elektronsko potrdilo o oprostitvi DDV, kot ga določa ta sprememba, je del širšega prizadevanja EU za poenostavitev in digitalizacijo davčnih postopkov na notranjem trgu EU. Povečanje digitalne transformacije davčnih sistemov je pomembno za zmanjšanje administrativnega bremena za podjetja in davčne uprave, hkrati pa omogoča večjo skladnost z zakonodajo.
Sprememba bo še posebej koristna za podjetja, ki delujejo čezmejno, saj bo poenostavila usklajevanje med različnimi davčnimi sistemi držav članic. Elektronski sistem bo namreč olajšal izmenjavo podatkov med državami članicami, kar bo povečalo preglednost in pripomoglo k zmanjšanju števila davčnih goljufij.

Glasovala sem za spremembo Statuta Evropske investicijske banke (v nadaljevanju: EIB).
Evropa se sooča z mnogimi izzivi, ki zahtevajo hiter in premišljen odziv – pa naj gre za podnebne spremembe, digitalno preobrazbo ali geopolitične napetosti. Če želimo biti pripravljeni na prihodnost, je ključno, da imamo na voljo institucijo, ki lahko hitro in učinkovito reagira na te izzive. EIB je že sedaj eden izmed pomembnih akterjev pri financiranju projektov, ki so potrebni za dosego naših dolgoročnih ciljev, a je jasno, da bo za resnično uspešno reševanje investicijskega razkoraka potrebna večja kapaciteta za njeno delovanje.
Verjamem, da bo zvišanje zgornje meje razmerja zadolženosti na 290 %, ki je predvideno v spremembi Statuta, omogočilo EIB, da okrepi svojo vlogo pri podpori ključnih prednostnih nalog Evropske Unije, kot so na primer spopadanje s podnebnimi spremembami, krepitev socialne in teritorialne kohezije ter zapolnjevanje investicijskega razkoraka v Evropi.

Ker se zavedam, da je podnebna kriza eden izmed največjih izzivov naše generacije in da podnebne spremembe niso le okoljski problem, pač pa se dotikajo tudi vprašanja socialne pravičnosti, sem izrazila podporo Resoluciji o konferenci OZN o podnebnih spremembah 2024 (COP29) v Bakuju v Azerbajdžanu.
Podnebna kriza prizadene vse, a jo najbolj občutijo tisti, ki imajo najmanj sredstev za prilagoditev. Konferenca COP29 v Bakuju tako predstavlja priložnost za globalno sodelovanje pri iskanju rešitev, ki bodo zmanjšale vpliv podnebnih sprememb na naše skupne vire in prihodnost. Z doslednim prizadevanjem moramo zagotoviti, da bodo tisti, ki so najranljivejši, vključeni v rešitve in da ne bomo dopustili, da podnebne spremembe še naprej poglabljajo neenakosti med državami.

Mineva 1000 dni od začetka ruske agresije proti Ukrajini. 1000 dni ne predstavlja le številke, pač pa so bile v teh tisočih dneh vsakodnevno pod vprašaj postavljene naše skupne vrednote. Ker smo si kot skupnost odgovorni prizadevati za ustrezno in učinkovito sankcioniranje Rusije, sem podprla predlog resolucije o ukrepih EU proti ruskim flotam v senci in zagotavljanju popolnega izvrševanja sankcij proti Rusiji.
Ukrepi, ki jih predlagamo v tej resoluciji, se nanašajo na uporabo ruskih flot v senci, ki ogrožajo mednarodne pomorske poti ter omogočajo Rusiji, da zaobide sankcije in nadaljuje z nelegalnimi dejavnostmi, kot so na primer prevozi energentov in vojaških zalog. Te flote, ki delujejo pod lažnimi zastavami ali s pomočjo posrednikov, predstavljajo resno grožnjo za mednarodni red in mir, saj omogočajo Rusiji, da vzdržuje svoj vojni ustroj kljub mednarodnim sankcijam. S to resolucijo EU poziva k okrepljenemu nadzoru nad pomorskim prometom in večji usklajenosti pri pregonu podjetij in držav, ki sodelujejo v teh ilegalnih aktivnostih.
S podporo resoluciji se zavzemam za to, da EU jasno pokaže, da ni pripravljena popustiti in da bomo še naprej vztrajali pri sankcioniranju Rusije, dokler ne bo ustavila vojne.