Poslanska imuniteta
Poslanska imuniteta ni osebni privilegij poslanca, temveč zagotavlja, da lahko poslanec prosto izvršuje svoj mandat ter ne more biti izpostavljen samovoljnemu političnemu pregonu. Kot taka je jamstvo neodvisnosti in integritete Parlamenta kot celote.
Zoper poslanca Evropskega parlamenta se ne more začeti preiskava, poslanec ne more biti priprt niti se zoper njega ne sme začeti sodni postopek zaradi mnenja, ki ga je izrekel, ali glasu, ki ga je oddal kot poslanec.
Poslanska imuniteta je dvojna,
- saj velja v državi članici izvolitve, podobno kot imuniteta, ki jo poslancem podelijo nacionalni parlamenti, ter
- na ozemlju vseh drugih držav članic, kjer imajo poslanci imuniteto pred priporom in sodnim postopkom (člen 9 Protokola št. 7).
Sklicevanje na imuniteto ni mogoče, kadar se poslanca zaloti pri kaznivem dejanju.
Kako se lahko imuniteta odvzame ali zaščiti?
Ko Evropski parlament prejme prošnjo pristojnega nacionalnega organa za odvzem imunitete poslanca (ali prošnjo poslanca oziroma nekdanjega poslanca za zaščito njegove imunitete), predsednik Parlamenta prošnjo predstavi na plenarnem zasedanju in jo preusmeri v pristojni parlamentarni odbor, tj. Odbor za pravne zadeve.
Odbor lahko zaprosi za vse potrebne informacije in pojasnila. Zadevni poslanec ima možnost zagovora in lahko predloži vse dokumente ali druge pisne dokaze.
Odbor za zaprtimi vrati sprejme priporočilo o tem, ali naj odobri ali zavrne prošnjo za odvzem ali zaščito poslančeve imunitete, ki ga predloži celotnemu Parlamentu. Parlament po odločitvi odbora med plenarnim zasedanjem sprejme odločitev z glasovanjem z navadno večino. Predsednik po glasovanju z odločitvijo Parlamenta nemudoma seznani poslanca Evropskega parlamenta in pristojni organ države članice.
Ali poslanec obdrži svoj sedež, tudi če se mu odvzame imuniteta?
Da. Mandat poslanca Evropskega parlamenta je nacionalni mandat, ki ga ne more odvzeti noben drug organ. Poleg tega odvzem imunitete poslancu ne pomeni nujno, da je poslanec česar koli kriv. Nacionalnim pravosodnim organom zgolj omogoča, da začnejo preiskavo ali sojenje. Ker so poslanci Evropskega parlamenta izvoljeni v skladu z nacionalno volilno zakonodajo, morajo organi držav članic v primeru, da je poslanec spoznan za krivega kaznivega dejanja, sami odločiti, ali še sme opravljati to funkcijo.