Kakšne so pristojnosti Evropskega parlamenta? 

Evropski parlament je z naknadnimi spremembami pogodb, predvsem pa z Lizbonsko pogodbo leta 2009, pridobil precejšnje zakonodajne, proračunske in nadzorne pristojnosti.

Parlament je sozakonodajalec. V žargonu EU to pomeni, da ima pristojnosti za sprejemanje in spreminjanje zakonodaje ter je pri odločanju o letnem proračunu EU enakovreden Svetu (državam članicam). Od Komisije ter drugih institucij in organov EU terja odgovornost.

Zakonodajne pristojnosti

Velika večina zakonodaje EU se sprejme po rednem zakonodajnem postopku (še vedno znanem tudi pod starim imenom „postopek soodločanja“). Gre za standardni zakonodajni postopek za sprejemanje odločitev v EU, pri katerem sta Evropski parlament in Svet Evropske unije (države članice) enakovredna partnerja. Uporablja se za zelo različna področja, kot so migracije, energija, promet, podnebne spremembe, okolje, varstvo potrošnikov in ekonomsko upravljanje.

„Odobritev“ je še eden od postopkov odločanja. Pri tem postopku je potrebna odobritev Evropskega parlamenta, uporablja pa se pri vprašanjih, kot so pristop novih držav članic EU, pa tudi za mednarodne trgovinske sporazume EU. S postopkom odobritve se sprejme tudi končna odločitev o tem, ali se novi kolegij komisarjev potrdi ali ne.

„Posvetovanje“ se uporablja na področjih politike, kot so obdavčenje, konkurenčno pravo ter skupna zunanja in varnostna politika. Parlamentu omogoča, da zakonodajni predlog odobri ali zavrne ter predlaga spremembe. Čeprav stališče Parlamenta za Svet ni zavezujoče, se mora posvetovati s Parlamentom in počakati na njegovo stališče, preden sprejme odločitev. Če tega ne stori, bi to pomenilo, da je akt nezakonit, Sodišče Evropske unije pa bi ga lahko razglasilo za ničnega. Poleg tega se mora Svet, kadar bistveno spremeni predlog, ponovno posvetovati s Parlamentom.

Kaj pa zakonodajna pobuda? Kdo daje pobudo za zakonodajne predloge EU?

Novo zakonodajo EU ponavadi predlaga Komisija, vendar lahko Parlament prevzame pobudo in od Komisije zahteva, naj vloži zakonodajni predlog. Pri uporabi te možnosti lahko poslanci določijo rok za predložitev predloga. Če Komisija zakonodajno pobudo zavrne, mora pojasniti, zakaj se je tako odločila.

Delegirani in izvedbeni akti

Komisiji lahko Parlament in Svet ob sprejetju nove zakonodaje naložijo, da vanjo vnese manjše dopolnitve in spremembe (tehnične priloge ali posodobitve) z delegiranimi akti (ki dopolnjujejo ali spreminjajo dele zakonodaje) ali z izvedbenimi akti (ki podrobneje predpisujejo, kako naj se zakonodaja izvaja). Tako lahko zakonodaja ostaja enostavna in posodobljena, ne da bi bilo treba začeti nova pogajanja.

Glede na vrsto akta, ki ga sprejme Komisija, imajo poslanci na voljo različne možnosti, če se ne strinjajo s predlaganimi ukrepi. Delegirane akte lahko zavrnejo z vetom, za izvedbene akte pa lahko od Komisije zahtevajo, da predlog spremeni ali umakne, vendar ni pravno zavezana, da to tudi dejansko stori.