Odpravimo nasilje na podlagi spola: ukrepi EU

EU si prizadeva ustaviti nasilje na podlagi spola in nasilje v družini, ki sta v Evropi še vedno pogosta.

Simbolična slika nasilja v družini
©AdobeStock_Me Studio

Večina evropskih držav ima zakonodajo, ki se nanaša na nasilje proti osebi na podlagi spola ali spolne usmerjenosti. Ker pa v EU ni skupne opredelitve nasilja na podlagi spola in enotnih predpisov, se je proti temu perečemu problemu težje boriti. Parlament je zato večkrat pozval k uvedbi konkretnejših predpisov.

Najpogosteje so žrtve ženske in dekleta. Nasilje ima negativne posledice na osebni ravni, pa tudi znotraj družine, skupnosti in na gospodarski ravni.


Preverite, kaj Parlament dela na področju socialne politike.

1 od 3 žensk

v EU je bila od 15. leta žrtev fizičnega in/ali spolnega nasilja.

Posebni predpisi za kaznovanje nasilja na podlagi spola


Septembra 2021 so evropski poslanci pozvali Komisijo, naj nasilje na podlagi spola opredeli kot področje kriminala znotraj evropskega prava, poleg terorizma, prekupčevanja, kibernetskega kriminala, spolnih zlorab in pranja denarja. To bi omogočilo oblikovanje skupnih pravnih definicij, standardov in kazni po vsej EU.

Pobuda sledi februarskemu pozivu Parlamenta glede sprejetja evropske direktive za preprečevanje in boj proti vsem oblikam nasilja na podlagi spola. Evropski poslanci so ob tej priložnosti poudarili potrebo po “protokolu Evropske unije o nasilju na podlagi spola v času krize”, ki bi pomagal odpravljati ta problem in podpiral žrtve nasilja v družini. Parlament je dejal, da bi morale biti storitve, kot so klicni centri za pomoč žrtvam, varne namestitve in zdravstvena pomoč žrtvam, vključeni v načrt osnovnih storitev v vsaki državi EU, je dejal Parlament.

Oglejte si našo infografiko o vplivu covida-19 na ženske.


Evropski poslanci trenutno pripravljajo tudi predloge, kako se boriti proti spletnemu nasilju na podlagi spola.

Nasilje v družini in bitke za skrbništvo


Ocene kažejo, da je bilo 22 odstotkov žensk žrtev fizičnega in/ali spolnega nasilja s strani partnerja, 43 odstotkov pa je doživelo psihološko nasilje. Večinoma nasilja ne prijavijo.

Med pandemijo je nasilje v partnerskem odnosu, ki ima posledice za vso družino, postalo pogostejše. Parlament je oktobra 2021 pozval k sprejetju nujnih ukrepov za zaščito žrtev, glede bitk za skrbništvo v primerih, kjer obstaja sum nasilja, pa dejal, da bi morale biti obravnave v otroku prijaznem okolju, voditi pa bi jih morali usposobljeni strokovnjaki.

Na plenarnem zasedanju aprila 2022 so evropski poslanci pozvali Komisijo, naj predlaga skupne evropske smernice za zaščito pravic otroka v civilnih, upravnih in družinskopravnih postopkih.

Spolno nadlegovanje in spletno nasilje


Med pandemijo covida-19 je se je razbohotilo nasilje nad ženskami na družbenih omrežjih in na spletu na splošno. Decembra 2021 so evropski poslanci pozvali EU, naj sprejme skupno opredelitev spletnega nasilja na podlagi spola, ki naj bo tudi kaznovano. Poziv je gradil na poročilu o nadlegovanju na spletu iz leta 2016.

Med dejanji, ki naj bodo kaznovana, Parlament navaja spletno nadlegovanje, spletno zasledovanje, kršitve zasebnosti, snemanje in deljenje posnetkov spolnih napadov, nadzor na daljavo (vključno z aplikacijami za sledenje), grožnje in pozive k nasilju, seksistični sovražni govor, spodbujanje k samopoškodbam, nezakonit dostop do sporočil ali računov na družbenih omrežjih, kršitve sodnih prepovedi komuniciranja in trgovino z ljudmi.

Istanbulska konvencija


Pristop EU k istanbulski konvenciji o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilju v družini ostaja politična prednostna naloga. Vse države EU so pristopile k njej, a morajo nekatere še ratificirati svoj podpis. Parlament je januarja 2021 pozdravil načrte Komisije, da predlaga ukrepe, s katerimi bi dosegla cilje istanbulske konvencije v letu 2021, če bodo katera od držav še naprej blokirala ratifikacijo s strani EU.

Pohabljanje ženskih spolnih organov


Parlament je sprejel predpise in resolucije, ki bodo pomagali odpraviti pohabljanje ženskih spolnih organov po vsem svetu. Čeprav je ta praksa v EU prepovedana in jo nekatere države preganjajo celo, kadar je izvedena izven države, je bilo okoli 600.000 žensk v Evropi žrtev pohabljanja, še 180.000 deklic pa je v nevarnosti.

Skupina petih študentk iz Kenije Restorers, ki so razvile za pomoč deklicam glede pohabljanja, je bila leta 2019 predlagana za nagrado Saharova za svobodo misli.

Leta 2014 je Parlament podelil nagrado Saharova ginekologu iz Konga dr. Denisu Mukwegi za njegovo delo na področju z na tisoče žrtev skupinskih posilstev in brutalnega spolnega nasilja v demokratični republiki Kongo.