Dosežki Parlamenta v devetem sklicu  

       

Pogajalci Parlamenta so leta 2020 dosegli dogovor o največjem finančnem svežnju Unije doslej, ki je namenjen spoprijemanju s posledicami krize zaradi covida-19 in financiranju nove generacije programov Unije za obdobje 2021–2027. Poslanci so v dolgoročnem proračunu EU dosegli izplačilo dodatnih sredstev za 16 milijard evrov za vodilne programe, kot so EU za zdravje, Obzorje (raziskave), InvestEU in Erasmus+. Da bi dodatno podprli Ukrajino in okrepili industrijsko avtonomijo EU ter migracijo politiko, so poslanci vztrajali pri vmesni reviziji in povečanju dolgoročnega proračuna, ki ga je Komisija predlagala junija 2023. Dogovor z državami članicami je bil izglasovan februarja 2024 in vključuje instrument za Ukrajino ter platformo za strateške tehnologije za Evropo (STEP).

Dolgoročni proračun Evropske unije in instrument za okrevanje (glej tudi NextGenerationEU in mehanizem za okrevanje in odpornost) v višini 750 milijard evrov, kar je več kot 800 milijard evrov v tekočih cenah, naj bi prispevala k boljši pripravljenosti Unije na krize in spodbudila digitalni in zeleni prehod. Posebno podporo namenjata mladim, malim in srednjim podjetjem, reševalnemu in zdravstvenemu sistemu in raziskavam. Leta 2021 so bili sprejeti dodatni ukrepi za pomoč regijam in ranljivim skupinam prebivalstva (na primer Sklad za pravični prehod in Socialni sklad za podnebje), leta 2023 pa dopolnitve za pospešitev ukrepov za doseganje podnebne nevtralnosti in odpravo odvisnosti od ruske energije (RePowerEU).

Parlament je zagotovil tudi pravno zavezujoč časovni načrt za uvedbo novih virov lastnih sredstev za kritje odplačila posojil, najetih v okviru instrumenta NextGenerationEU. Novembra 2023 so poslanci utrli pot trem novim virom, ki bodo neposredno prispevali k proračunu Evropske unije: prihodki iz sistema trgovanja z emisijami, mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah in od dobička podjetij.

Solidarnost Evropske unije, ki temelji na skupnih vrednotah in ciljih

Poslanci v okviru svojih pristojnosti za nadzor porabe proračuna natančno spremljajo njegovo porabo in nacionalne načrte za okrevanje, ki se financirajo iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Če želijo države članice prejeti sredstva Unije, morajo natančno upoštevati podnebne in digitalne cilje, načelo pravne države in temeljne vrednote Evropske unije. Če zahtev ne izpolnjujejo, Parlament je od Komisije vseskozi zahteval, naj v skladu s pogojenostjo s pravno državo, o kateri se je leta 2020 dogovoril s Svetom, zadrži vsa izplačila. Parlament je zlasti nasprotoval temu, da je Komisija odmrznila 10,2 milijarde evrov evropskih kohezijskih sredstev za Madžarsko. Poslanci so zagotovili tudi boljši nadzor in preglednost mehanizma za okrevanje in odpornost, zato mora vsaka država članica objaviti 100 največjih upravičencev  do sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost.

Pravične plače in davčna preglednost

Poslanci so z državami članicam dosegli dogovor, da se zagotovijo nacionalne minimalne plače in poskrbijo, da bodo moški in ženske po vsej Evropski uniji prejeli enako plačilo za enako delo. 

Parlament in Svet sta se dogovorila o novi zakonodaji, ki bo poskrbela za socialno pravičnost in dostojanstvo t.i platformnih delavcev ter odpravila zlorabe, ki jih izvajajo ponudniki storitev na digitalnih platformah. Tako imenovana direktiva o platformnih delavcih odpravlja navidezne samozaposlitve in prvič uvaja tudi pravila Unije za uporabo umetne inteligence na delovnem mestu.

Poslanci tudi pozivajo države članice, naj okrepijo sisteme minimalnega dohodka in prepovejo izkoriščanje pripravnikov.

Ker se delovni pogoji v kulturi in ustvarjalnih sektorjih med državami članicami zelo razlikujejo, so poslanci pozvali k novi zakonodaji EU o socialnem statusu in delovnih pogojih umetnikov in drugih poklicov, ki delajo na področju kulture. Poslanci Evropskega parlamenta v ločenem poročilu zlasti iščejo načine, kako zagotoviti, da platforme za predvajanje glasbe glasbenikom zagotovijo pošteno plačilo.

Dokončno so prepovedani proizvodi, proizvedeni s prisilnim delom, ne glede na to, ali so bili proizvedeni v ali izven EU.

Parlament je prvič sprejel tudi zahteve glede preglednosti za storitve kratkoročnega najema, da bi občinam omogočil boljši nadzor nad lokalnim trgom kratkoročnega najema prek platform in potnike zaščitil pred goljufivimi ponudbami.

Pravična obdavčitev in boj proti korupciji in pranju denarja ostajata visoko na dnevnem redu Parlamenta. Da bi jih učinkovito uveljavljali, so se poslanci Evropskega parlamenta z državami članicami dogovorili o ustanovitvi Evropske agencije za preprečevanje pranja denarja v Frankfurtu (Nemčija).

Parlament je sprejel tudi nova pravila za finančne operacije v kriptovalutah, tako da jih je mogoče izslediti na enak način kot tradicionalna denarna nakazila.

Pogajalci Evropskega parlamenta in Sveta EU so dosegli tudi dogovor o novi zakonodaji za okrepitev zamrznitve in zaplembe sredstev, pridobljenih s kaznivimi dejanji, ter za odpravo kršitev sankcij EU.

Ekonomska stabilnost in podpora industriji za spodbujanje digitalnega in zelenega prehoda

Februarja 2023 so poslanci glasovali za vzpostavitev novega instrumenta financiranja EU za utrditev in premestitev industrijskih proizvodnih zmogljivosti v Evropo. Prvo orodje za financiranje (STEP) je bilo vzpostavljeno v okviru splošne revizije večletnega finančnega okvira. Aprila 2024 je bila sprejeta je bila zakonodaja o razogljičenju oskrbe s plinom in reformi trga z električno energijo za stabilizacijo cen za odjemalce. Parlament je tudi potrdil nova pravila za zagotovitev zadostne oskrbe s kritičnimi surovinami in sprejel akt o neto ničelni industriji za spodbude zelenim tehnologijam v Evropi. Poslanci nameravajo čim prej dokončati nova pravila in zaključiti vsa pogajanja s Svetom pred evropskimi volitvami leta 2024. Ta „sveženj o konkurenčnosti“ bi moral spodbuditi proizvodnjo in uporabo tehnologij čiste energije ter industriji EU pomagati ustvarjati visokokakovostna delovna mesta in spodbujati gospodarsko rast pri doseganju ciljev zelenega dogovora.

Da bi spodbudili gospodarsko rast, so se poslanci Evropskega parlamenta z državami članicami dogovorili o vzpostavitvi pravil za takojšnja plačila za prenose v evrih, ki jih je treba izvesti v 10 sekundah brez dodatnih stroškov, in o olajšanju dostopa malih in srednjih podjetij do kapitalskih trgov.

Na zadnjem plenanem zasedanju deveta sklica je Parlament tudi potrdil vrsto pravil dogovorjenih z državami članicami za povečanje finančne in gospodarske stabilnosti v EU. To vključuje tudi sporazum z državami članicami glede koordinacije ekonomske politike v Uniji ter glede ponovne vzpostavitve nacionalne proračunske discipline od leta 2024 naprej, hkrati pa bodo pravila jasnejša, spodbudna za naložbe, bolj prilagojena razmeram v posameznih državah in prožnejša.

Poslanci Evropskega parlamenta so prižgali zeleno luč tudi pregledu skupne kmetijske politike, da bi zmanjšali upravno breme za kmete v Uniji in zagotovili več prožnosti pri izpolnjevanju zelenih pogojev.

       

Parlament je leta 2019 razglasil izredne podnebne razmere, zato si v skladu s Pariškim sporazumom prizadeva, da bi Unija še bolj zmanjšala emisije toplogrednih plinov in do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost. Evropska podnebna pravila, sprejeta 24. junija 2021, določajo zavezujoč cilj, da mora Evropska unija do leta 2050 postati podnebno nevtralna ter emisije toplogrednih plinov v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 do leta 2030 zmanjšati za najmanj 55 %. S pravili so evropski državljani in podjetja dobili pravno varnost in predvidljivost, ki bosta omogočili lažje načrtovanje zelenega prehoda.

Najmanj 30 % proračunskih sredstev Evropske unije bo namenjenih podpori podnebnim ciljem, 8 % pa biotski raznovrstnosti. Unija bo velik delež tega zneska izplačala v okviru načrta REPowerEU, da bi prihranila energijo, proizvedla več čiste energije in diverzificirala oskrbo. Sredstva bodo namenjena tudi ranljivim gospodinjstvom ter malim, srednjim in mikro podjetjem. Parlament je podprl tudi 86,7 milijarde evrov vreden Socialni sklad za podnebje za spoprijemanje z energetsko in prometno revščino ter 17,5 milijard evrov vredenvreden Sklad za pravični prehod, namenjen regijam, ki so jih prizadele socialne in gospodarske posledice podnebnega zelenega prehoda.

Podnebna nevtralnost do leta 2050

Parlament spodbuja uporabo alternativnih virov energije, da bi se zmanjšala količina emisij toplogrednih plinov iz industrije, prometa (letalstvo, pomorstvo, avtomobili in kombinirana vozila, standard Euro 7, tovornjaki in avtobusi) ter gospodinjstev. Poostril je tudi pravila za sistem trgovanja z emisijami, ki vključuje načelo „onesnaževalec plača“. Sistem z določanjem cene emisij toplogrednih plinov industrijo spodbuja k naložbam v okolju prijazne tehnologije. Pravila o porazdelitvi prizadevanj določajo cilje zmanjšanja emisij za države članice na področjih, ki niso vključena v sistem trgovanja z emisijami. Višje zastavljeni cilji ponorov ogljika v Evropski uniji v sektorju rabe zemljišč in gozdarstva pa naj bi zaščitili gozdove v Uniji in spodbudili biotsko raznovrstnost. Emisije toplogrednih plinov naj bi se v Uniji zato do leta 2030 zmanjšale za 57 %.

V sistem trgovanja z emisijami bosta od leta 2027 ali 2028 vključena tudi ogrevanje in cestni promet, brezplačno dodeljevanje pravic za sektor letalstva pa bo odpravljeno do leta 2026. Parlament je podprl cilj ničelnih izpustov CO2 za nove avtomobile in kombinirana vozila do leta 2035 in okrepil pravila za celotno življenjsko dobo baterij. Poslanci so se tudi dogovorili z državami članicami za pospešeno uporabo obnovljivih virov energije in izboljšanje energetske učinkovitost ter omejitev izpustov metana v energetskem sektorju.

Sprejeta so bila tudi nova pravila glede zmanjšanja energetske porabe stavb, da bi Evropska unija še bolj zmanjšala ogljični odtis in odvisnost od ruskih fosilnih goriv.

Preprečevanje selitve virov ogljikovega dioksida ter zeleno zavajanje

V skladu z novim mehanizmom za ogljično prilagoditev na mejah bodo cene ogljika v Evropski uniji veljale tudi za uvožen cement, železo in jeklo, aluminij, gnojila, elektriko in vodik. Poslanci so poskrbeli za enake konkurenčne pogoje, da bi zaščitili industrijo v Uniji, preprečili selitev proizvodnje v tujino in ostale države spodbudili, naj si še bolj prizadevajo za varstvo podnebja.

Na trg EU je prepovedan tudi uvoz več proizvodov, ki povzročajo krčenje gozdov v drugih delih sveta, kot so govedo, kakav, kava, palmovo olje, soja, les, kavčuk, oglje in tiskovine. Sicer noben proizvod ne bo popolnoma prepovedan, vendar pa bodo podjetja morala predložiti dokaz potrebne skrbnosti, s katerim bodo dokazovala, da izdelava proizvoda ni prispevala h krčenju gozdov. Od leta 2024 bo za vsa velika podjetja v Evropski uniji veljalo obvezno poročanje o trajnostnosti. Približno 50.000 podjetij bo moralo razkriti podatke o vplivu njihovih dejavnosti na ljudi in Zemljo ter grožnjah za trajnostnost.

Poslanci Evropskega parlamenta so sprejeli tudi pravila "potrebne skrbnosti", ki od podjetij in njihovih partnerjev od začetka do konca proizvodne verige, vključno z dobavo, proizvodnjo in distribucijo, zahtevajo, da preprečijo, odpravijo ali ublažijo svoje škodljive vplive na človekove pravice in okolje.

Prizadevanje za zmanjšanje onesnaževanja in več biotske raznovrstnosti

Parlament je poostril pravila o kakovosti zraka ter sprejel nove zahteve za zmanjšanje količine odpadne embalaže in industrijskih emisij v EU. Obvezne zahteve za obnovo poškodovanih ekosistemov v EU ob hkratnem zagotavljanju zadostne proizvodnje hrane so bile prav tako sprejete.

Hkrati so se Parlament in države članice dogovorile o strožjih sankcijah in razširjenem seznamu kaznivih dejanj zoper okolje, da bi bolj učinkovito zaščitili ekosisteme.

Ključni trenutki: Varstvo podnebja in okoljske politike (video)

       

Parlament je kot ena od prvih institucij na svetu pozval k pripravi zakonov o ključnih vprašanjih, kot sta umetna inteligenca in predpisi za spletne platforme. Poslanci želijo, da Evropa na področju digitalnih storitev, varstva podatkov in kibernetske varnosti ohrani najvišje standarde, ki temeljijo na temeljnih pravicah in vrednotah Evropske unije, določenih v Evropski deklaraciji o digitalnih pravicah in načelih.

Pristop, osredotočen na človeka

Evropski parlament je zavzel stališče v zvezi z oblikovanjem etičnih načel, na katerih temelji pristop Evropske unije do digitalne preobrazbe. Poskrbel je tudi, da se v celoti spoštujejo temeljne pravice, kot so varstvo podatkov, pravica do zasebnosti, nediskriminacija in enakost spolov, ter načela, kot so varstvo potrošnikov, tehnološka in omrežna nevtralnost, verodostojnost in vključevanje. Parlament je pozval tudi k boljši zaščiti pravic uporabnikov na spletu, naložbam v digitalne spretnosti, podpori pravic delavcev in duševnega zdravja v digitalnem delovnem okolju, pravici do odklopa, virtualnim svetovom, ki temeljijo na vrednotah EU in etičnih načelih ter da bi digitalne platforme povzročale manj zasvojenosti.

Pravila o digitalnih storitvah

Akt o digitalnih storitvah določa jasne standarde za delovanje in opravljanje storitev spletnih podjetij v Evropski uniji, potrošnikom pa zagotavlja visoko raven zaščite. V skladu z vodilnim načelom, da je vse, kar je nezakonito zunaj spleta, nezakonito tudi na spletu, morajo spletne platforme nemudoma sprejeti ukrepe za odstranitev nezakonitih vsebin, boj proti dezinformacijam in strožje preverjanje trgovcev.

Akt o digitalnih trgih določa obveznosti za velike spletne platforme, ki imajo na digitalnem trgu vlogo tako imenovanih vratarjev, s čimer skrbi za njihovo pravično delovanje. Pravila inovatorjem in tehnološkim zagonskim podjetjem omogočajo, da lahko delujejo in se razvijajo v bolj poštenem poslovnem okolju. Potrošniki bodo lahko izbirali med več kakovostnimi storitvami, obenem pa bodo ohranili nadzor nad svojimi podatki.

Umetna inteligenca

Parlament je marca 2024 sprejel prvi celovit zakon o ureditvi umetne inteligence na svetu.

Pravila določajo obveznosti za umetno inteligenco na podlagi morebitnih tveganj in stopnje vpliva. Nekatere uporabe umetne inteligence bodo popolnoma prepovedane, kot so družbeno točkovanje, biometrična kategorizacija z uporabo občutljivih značilnosti ter prepoznavanje čustev na delovnem mestu in v izobraževanju. Tudi zmogljivi modeli, tako imenovani „modeli za splošne namene“, bodo morali upoštevati ta pravila.

Evropska strategija za podatke

Poslanci podpirajo interoperabilni, vseevropski okvir upravljanja podatkov ter podatkovno družbo, ki je osredotočena na človeka in v kateri imajo državljani popolni nadzor nad svojimi podatki. Dostop do visokokakovostnih podatkov je ključnega pomena za oblikovanje visokozmogljivostnih in varnih sistemov umetne inteligence.

Akt o podatkih, ki dopolnjuje akt o upravljanju podatkov glede uporabe podatkov. Odpravil bo ovire, ki potrošnikom in podjetjem preprečujejo dostop do podatkov, in tako spodbudili inovacije.

Parlament je finaliziral vzpostavitev vseevropske digitalne denarnice, ki bo državljanom omogočila identifikacijo in avtentikacijo na spletu, brez uporabe komercialnih ponudnikov.

Poslanci so se z državami članicami dogovorili o vzpostavitvi evropskega zdravstvenega podatkovnega prostora in tako državljanom zagotovili varen čezmejni dostop do receptov, posnetkov in laboratorijskih testov.

Kibernetska varnost

Poslanci so v odziv na vse večja tveganja, povezana z digitalizacijo in porastom kibernetskih napadov, posodobili pravila za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji (revidirana direktiva o varnosti omrežij in informacij), ki so nadomestila prvi vseevropski zakon o kibernetski varnosti (varnost omrežij in informacij). Revidirana direktiva vključuje strožje zahteve za kibernetsko varnost, večje število „bistvenih sektorjev“ in poenoteno poročanje ter uvaja strožje izvajanje pravil po vsej Evropski unij, vključno s sankcijami.

Poslanci so odobrili tudi oblikovanje evropskega kompetenčnega centra in mreže ter pozvali k strožjim merilom Unije na področju kibernetske varnosti za povezane naprave, aplikacije in operacijske sisteme.

Parlament je marca 2024 zaključil pogajanja s Svetom o aktu o kibernetski odpornosti, ki določa zahteve za kibernetsko varnost za povezane naprave, potrošnike in podjetja pa ščiti pred nevarnimi digitalnimi proizvodi na enotnem trgu.

Zakon o čipih in redkih surovinah

Poslanci so sprejeli končne načrte za zagotovitev oskrbe EU s čipi s spodbujanjem proizvodnje in inovacij v EU ter uvedbo nujnih ukrepov proti pomanjkanju. Parlament je tudi sprejel načrte za povečanje razpoložljivosti kritičnih surovin za elektronsko industrijo EU z raziskavami na področju alternativ, rudarstvom, recikliranjem in diverzifikacijo oskrbe iz tretjih držav.

Ključni trenutki: Varno in konkurenčno digitalno okolje (video)

       

Parlament je 30 let po oblikovanju enotnega trga posodobil pravila za varstvo potrošnikov in jih uskladil z izzivi digitalne dobe in zelenega prehoda. Zmanjšanje količine odpadkov, recikliranje, ponovna uporaba in trajnostna proizvodnja imajo ključno vlogo pri oblikovanju bolj samozadostnega krožnega gospodarstva z ničelno stopnjo onesnaževanja.

Med zadnjimi spremembami so nova pravila v okviru aktu o digitalnih trgih in akta o digitalnih storitvah ter pobuda o enotnem polnilniku za prenosne elektronske naprave. Poslanci in Svet so se dogovorili tudi o prenovljenih zahtevah glede varnosti proizvodov in pravilih o potrošniških kreditih, ki bodo izboljšala varstvo potrošnikov in dobrobit državljanov EU, tako na spletu kot zunaj spleta. Poleg tega so sprejeli posodobljena pravila o odgovornosti za proizvode z napako.

Krožno gospodarstvo - daljša življenjska doba proizvodov

Parlament in Svet sta odobrila nova pravila za recikliranje in proizvodnjo trajnostnih baterij ter zmanjšanje odpadne embalaže. Poslanci so glasovali tudi o vrsti predlogov za omejitev živilskih in tekstilnih odpadkov.

V zvezi s trajnostno potrošnjo so se poslanci Evropskega parlamenta potrdili obsežno prenovo direktive o okoljsko primerni zasnovi, da bi izdelki trajali dlje ter da bi jih bilo lažje popraviti, nadgraditi in reciklirati. Okrepili so tudi pravico do popravila, za bolj dostopna in stroškovno učinkovita popravila.

Parlament je prepovedal zeleno zavajanje, sprejel nove obveznosti skrbnega pregleda za podjetja, da bi ublažili njihov negativni vpliv na človekove pravice in okolje.

Ključni trenutki: Potrošniške politike (video)

       

Za sisteme zdravstvenega varstva so primarno odgovorne države članice. Pandemija covida-19 pa je pokazala, da ima Evropska unija pomembno vlogo pri izboljšanju javnega zdravja, preprečevanju in obvladovanju bolezni, ublažitvi tveganj za zdravje ljudi in usklajevanju strategij zdravstvenega varstva med državami članicami. Parlament je sredstva programa EU za zdravje za obdobje 2021–2027 zvišal z 1,7 milijarde evrov na 5,1 milijarde evrov. Program je namenjen tesnejšemu sodelovanju med državami članicami in boljši pripravljenosti za spoprijemanje s prihodnjimi pandemijami in grožnjami za zdravje.

Parlament je februarja 2023 ustanovil nov stalni Pododbor za javno zdravje in s tem potrdil, da je zdravje eno njegovih prednostnih področij.

Spoprijemanje s pandemijo

Poslanci in države članice so junija 2021 uvedli začasno evropsko digitalno covidno potrdilo, ki je omogočilo varna čezmejna potovanja in promet v Evropski uniji in zunaj nje. Za hitro odzivanje na velike nesreče je Parlament razširil obseg in povečal sredstva mehanizma Unije na področju civilne zaščite. Parlament si je prizadeval tudi za okrepitev pristojnosti Evropske agencije za zdravila in Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni. Tako naj bi izboljšali preprečevanje kriz v Evropski uniji, njeno pripravljenost nanje in zmogljivosti za odzivanje na prihodnje resne čezmejne grožnje za zdravje.

Poslanci so razpravljali o izkušnjah, pridobljenih pri obvladovanju pandemije COVID-19 in kampanjah cepljenja v Uniji. Na podlagi ugotovitev začasnega posebnega odbora COVI so pripravili načrt za boljšo pripravo EU na prihodnje zdravstvene krize.

Zdravila, zdravje pri delu, premagovanje raka

Parlament je večkrat pozval k boljši zaščiti zdravja državljanov na delovnih mestih in sprejel nova pravila za zmanjšanje izpostavljenosti azbestu. Poslanci so v poročilu, sprejetem konec leta 2021, predlagali kako povečati farmacevtsko avtonomijo Unije. Poslanci so sprejeli svoje predloge dopolnitev obsežne prenova ključne farmacevtske zakonodaje Unije, ki jo je Komisija predložila spomladi 2023, in ki bo predvidoma dokončana po evropskih volitvah.

Posebni odbor Evropskega parlamenta za boj proti raku je izdal priporočila za izboljšanje sodelovanja pri preprečevanju in zgodnjem odkrivanju raka. Poudaril je tudi, da je treba pri preprečevanju in zdravljenju raka uporabiti rezultate raziskav, inovacije in nove tehnologije. Poslanci so tudi pozvali naslednjo Evropsko komisijo, naj pripravi dolgoročno strategijo Unije za duševno zdravje.

Olajšati življenje invalidom v tujini

Parlament in Svet sta se dogovorila o evropski invalidski izkaznici in z njo povezani parkirni izkaznici EU. Med potovanjem ali začasnim študijem v drugi državi EU bodo invalidi in njihovi spremljevalci deležni enakega dostopa do ugodnosti, kot so znižane ali brezplačne vstopnine, prednostni dostop in dostop do rezerviranega parkirišča.

Izboljšanje varnosti v cestnem prometu

Glede na to, da približno 40 % čezmejnih prekrškov ostane nekaznovanih, so poslanci Evropskega parlamenta zagotovili bolj učinkovite postopke pomoči med državami Unije, da bi pomagali najti osebo, odgovorno za prometni prekršek. Poleg prekoračitve dovoljene hitrosti, vožnje pod vplivom alkohola in vožnje skozi rdečo luč so poslanci dodali nevarno parkiranje in prehitevanje, prečkanje polne črte ter prekrške, ki lahko sprožijo čezmejno preiskavo in privedejo do morebitne globe.

Ključni trenutki: Odziv na pandemijo Covida-19 (video)

       

Evropska komisija je leta 2020 predlagala novi pakt o migracijah in azilu, da bi prenovili in poenotili azilne postopke ter pogoje za sprejem in politike vračanja migrantov po vsej Evropski uniji.

Dogovor iz decembra 2023 o svežnju predlogov, vključno z uredbami o upravljanju azila in migracij, uredbi o kriznih razmerah in višji sili ter uredbi o preverjanju in azilnih postopkih, je bil potrjen na plenarnem zasedanju aprila 2024.

Evropski zakonodajalci skrbijo za uravnotežen pristop, s katerim se učinkovito zaščitije meje Evropske unije pred nezakonitimi prečkanji in trgovino z ljudmi in tihotapljenjem (sprejeto aprila 2024) ter obenem zagotovi spoštovanje človekovih pravic migrantov.

Celovit pristop

Poslanci so poskrbeli, da bo Evropska unija do leta 2024 dobila neodvisno in v celoti delujočo Agencijo za azil, ki bo razvila operativne standarde, kazalnike, smernice in najboljše prakse na področju azila. Agencija s sedežem na Malti državam članicam nudi operativno pomoč, na primer v kriznih razmerah ter pri premestitvi in preselitvi.

Sveženj o migracijah in azilu določa tudi nova pravila za pomoč ranljivim osebam pri zakonitem, organiziranem in varnem prihodu na ozemlje EU, ki temeljijo na prostovoljnem sodelovanju držav članic (uredba o Evropskem okviru za preselitev), glede izboljšanih pogojev za sprejem, ki bodo registriranim prosilcem za azil omogočili začetek dela po šestih mesecih, ter enotnih standardov po celotni  Uniji za priznavanje statusa mednarodne zaščite ter pravic, priznanih tistim, ki so upravičeni  do take zaščite (uredba o pogojih za mednarodno zaščito ).

Delovne migracija

Poslanci Evropskega parlamenta so maja 2021 pozvali k vzpostavitvi zakonitih poti za migracije, kar bi zmanjšalo število nezakonitih prečkanj meje in omogočilo pravočasno vključevanje prišlekov na trg dela. Parlament je sprejel nova pravila za zaposlovanje visokokvalificiranih delavcev v Evropski uniji (t. i. modra karta).

Izboljšali so tudi obstoječo direktivo o enotnem dovoljenju za delo in prebivanje za državljane tretjih držav, pridejo na delo v Unijo.

Parlamentarni nadzor nad agencijo Frontex

Koordinatorji Odbora za državljanske pravice so 29. januarja 2021 s sklepom ustanovili delovno skupino za nadzor agencije Frontex, ki preiskuje domnevna nezakonita vračanja beguncev. Skupina poslancev sicer nadzoruje vse vidike delovanja Evropske agencije za mejno in obalno stražo Frontex in ustrezno izvajanje zakonodaje Evropske unije, zlasti uredbe o evropski mejni in obalni straži. Evropski parlament je 13. julija 2023 sprejel resolucijo, v kateri je pozval k dejavnejšemu sodelovanju EU v operacijah iskanja in reševanja, ki jih izvajajo države članice, EU in Frontex v Sredozemlju.Temu je sledilo glasovanje na plenarnem zasedanju decembra 2023 o tem, kako lahko Frontex pomaga državam članicam pri učinkovitejšem nadzoru zunanjih meja in spoštovanju temeljnih pravic.

Ključni trenutki: Reforma pravil o azilu in migracijah (video)

       

Evropski parlament Ukrajino podpira pri boju za demokratično svobodo in samoodločbo. Že od začetka vojaških napadov močno obsoja rusko vojno v Ukrajini in poziva k strožjim sankcijam proti Rusiji in Belorusiji. Prizadeva si, da bi Evropska unija Ukrajini zagotovila obrambno orožje, humanitarno pomoč in demokratično podporo.

Poslanci so 1. marca 2022 na izrednem plenarnem zasedanju sprejeli prvo resolucijo, v kateri so Evropsko unijo pozvali, naj proti Rusiji in Belorusiji uvede stroge sankcije zaradi napada in Ukrajini takoj pomaga z obrambnim orožjem.

Evropski parlament je bil prva mednarodna politična institucija, ki jo je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski nagovoril po napadu, kar je v govoru na daljavo storil še isti dan. Mesec dni pozneje, 1. aprila 2022, je bila predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola prva voditeljica iz Evropske unije, ki je obiskala Kijev. Tam se je srečala s predsednikom Zelenskim in predsednikom parlamenta Ruslanom Stefančukom ter nagovorila poslance ukrajinskega parlamenta, vrhovne rade.

Predsednik Zelenski je 9. februarja 2023 ob svojem prvem obisku Bruslja nagovoril poslance Evropskega parlamenta, nato pa še voditelje držav članic na vrhu Evropske unije.

Spoprijemanje s posledicami vojne v Ukrajini in vloga Evropske unije

Parlament je v resoluciji z dne 24. marca 2022 Evropsko unijo in mednarodno javnost pozval, naj Ukrajini zagotovita dolgoročno humanitarno pomoč s hrano. Aprila 2022 so poslanci zahtevali, naj se v Evropski uniji uvede popoln embargo na uvoz ruskega plina, maja pa so začeli sredstva za okrevanje preusmerjati v načrt REPowerEU, da bi pospešili prehod na zeleno energijo v državah članicah.

Poslanci so septembra 2022 na plenarnem zasedanju podprli poenostavljena pravila za porabo regionalnih sredstev Evropske unije, kar državam pomaga pri spoprijemanju s posledicami ruskega napada, še zlasti regijam, kamor so se zatekli ukrajinski begunci. Odobrili so tudi izplačilo drugega obroka nujne makrofinančne pomoči Evropske unije za najnujnejše potrebe Ukrajine. Novembra 2022 so poslanci odobrili posojilo Evropske unije v vrednosti 18 milijard, namenjeno podpori Ukrajine v letu 2023. Leta 2024 so se dogovoril, da bodo vzpostavili instrument v višini 50 milijard evrov za podporo okrevanju Ukrajine, ter pozval k trdni pravni ureditvi, ki bo omogočila zaplembo zamrznjenih ruskih sredstev v državni lasti, in njihovo uporabo za obnovo Ukrajine.

Poslanci Evropskega parlamenta so obnovili začasne avtonomne trgovinske ukrepe za brezcarinski uvoz ukrajinskih izdelkov, da bi podprli ukrajinsko gospodarstvo v težavah. Dodali so nekaj zaščitnih omejitev za kmetijske proizvode, da bi preprečili morebitno izkrivljanja na trgih držav članic Unije.

Svobodna in demokratična Ukrajina v Evropski uniji

Parlament je marca 2022 sprejel resolucijo, v kateri je poudaril, da ruska vlada v zvezi z vojno v Ukrajini širi „dezinformacije neprimerljive zlonamernosti in razsežnosti“ ter zavaja svoje državljane in mednarodno skupnost. Evropsko unijo je pozval k uvedbi sankcij v zvezi s tujim vmešavanjem in dezinformacijskimi kampanjami.

Poslanci so maja 2022 Evropsko unijo pozvali, naj podpre mednarodni kazenski pregon vojnih hudodelstev, hudodelstev zoper človečnost ter kaznivih dejanj genocida in agresije, ki sta jih zagrešila ruski in beloruski režim. V ta namen je Parlament agenciji Eurojust dodelil nove pristojnosti za zbiranje in obravnavo dokazov o teh zločinih.

Parlament je junija uspešno pozval voditelje držav in vlad Evropske unije, naj Ukrajini podelijo status kandidatke za članstvo v Uniji, julija pa je Ukrajini odobril prvi obrok makrofinančne pomoči od začetka vojne.

Poslanci so 6. oktobra kot nične in neveljavne zavrnili rezultate lažnih referendumov Rusije o priključitvi okupiranih ozemelj Ukrajine, saj so potekali ob navzočnosti oboroženih vojakov. Unijo so tudi pozvali, naj bistveno poveča vojaško pomoč ukrajinski vladi in oboroženim silam.

Parlament je 19. oktobra nagrado Saharova za svobodo misli za leto 2022 podelil pogumnemu ukrajinskemu narodu, ki ga zastopajo njegov predsednik, izvoljeni voditelji in civilna družba, s čimer je Ukrajini izrazil svojo solidarnost in občudovanje. Podelitev nagrade je potekala decembra.

Zaradi grozodejstev, ki jih v Ukrajini nenehno izvajajo Rusija in njeni zavezniki, so poslanci v resoluciji z dne 23. novembra Rusijo uvrstili med države, ki podpirajo terorizem. Parlament je kmalu zatem sprejel tudi resolucijo, s katero je holodomor (lakoto, ki jo je Sovjetska zveza umetno povzročila v Ukrajini) priznal kot genocid.

Poslanci so na plenarnem zasedanju januarja 2023 pozvali k odločnejšemu odzivu na ruske grožnje evropski varnosti. Ponovno so pozvali tudi k ustanovitvi posebnega mednarodnega sodišča, pred katerim bi ruski politični in vojaški voditelji odgovarjali za kaznivo dejanje agresije proti Ukrajini.

V Kijevu je 3. februarja 2023 potekal vrh EU-Ukrajina, poslanci Evropskega parlamenta pa so pred tem sprejeli resolucijo, v kateri so politične voditelje Evropske unije in Ukrajine pozvali, naj si prizadevajo za začetek pogajanj za pristop te države k Uniji. Poudarili so tudi, da je potreben pristopni proces, ki temelji na dosežkih in jasnih merilih, mejnikih in potrebnih reformah.

Parlament je 13. julija 2023 dal končno zeleno luč načrtom EU, da Ukrajini zagotovi več streliva. Novi zakon o podpori proizvodnji streliva, ki vključuje financiranje v višini 500 milijonov eurov, je namenjen pospešitvi dostave streliva in raket Kijevu ter povečanju lastnih proizvodnih zmogljivosti Evropske unije za ponovno vzpostavitev zalog držav članic.

Poslanci in Svet so se dogovorili tudi o novih pravilih za spodbujanje držav EU k skupni nabavi obrambnih proizvodov in podpori obrambne industrije v Uniji. Novi instrument v vrednosti 300 milijonov eurov bi moral državam članicam pomagati pri izpolnjevanju njihovih najnujnejših in kritičnih obrambnih potreb, ki so se s prenosom obrambnih proizvodov v Ukrajino še povečale, na podlagi prostovoljnega sodelovanja.

Evropski parlament je skozi leta sklenil edinstvene in dolgoročne povezave z vrhovno rado (parlamentom) Ukrajine. Institucionalno sodelovanje na vseh ravneh se je od 24. februarja 2022 okrepilo, da bi se zagotovila takojšnja pomoč in pripravila demokratična prihodnost Ukrajine v Uniji. Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola in predsednik verkhovne rade Ruslan Stefanchuk sta 28. novembra 2023 v Bruslju podpisala obnovljen memorandum o soglasju za parlamentarno demokracijo. Parlament je oblikoval tudi novo skupno spletno stran v angleščini in ukrajinščini, s katero podpira komunikacijske dejavnosti vrhovne rade: Evropska unija podpira Ukrajino.

Ključni trenutki: Evropski parlamant podpira Ukrajino (video)

       

Parlament je Evropsko unijo pozval, naj izboljša zmožnost sprejemanja hitrih in učinkovitih zunanjepolitičnih odločitev, zlasti v okviru skupne zunanje in varnostne politike. EU je tudi pozval, naj se osredotoči na strateška zavezništva, da bi se lahko bolje uveljavila v novih geopolitičnih razmerah, ki ogrožajo varnost Unije.

Poslanci Evropskega parlamenta so v resoluciji o skupni varnostni in obrambni politiki, sprejeti januarja 2024, dejali, da je ruska vojna v Ukrajini del širše strategije za spodkopavanje mednarodnega reda, ki temelji na pravilih, in poudarili, da bo EU Kijev še naprej podpirala s potrebnimi vojaškimi sredstvi za končanje konflikta.

Širitev

Parlament je septembra 2021 potrdil instrument za predpristopno pomoč IPA III v vrednosti 14,2 milijarde evrov, namenjen podpori sedmih držav pri sprejemanju reform, ki so potrebne za upoštevanje pravil in vrednot Evropske unije.

Poslanci Evropskega parlamenta v poročilu o skupni zunanji in varnostni politiki za leto 2023 opozarjajo, da je ruska vojna agresija proti Ukrajini močno destabilizirala države Zahodnega Balkana in vzhodnega partnerstva, kar ogroža varnost Unije. V zvezi s tem poročilo priporoča, naj Unija reformira svojo sosedsko politiko in pospeši proces širitve.

Parlament je leta 2024 sprejel poročilo, v katerem je pozval k institucionalnim in finančnim reformam, da bi se Unija pripravila na sprejem novih članic. Odobril je instrument za Ukrajino, ki omogoča dolgoročno pomoč pri financiranju okrevanja in posodobitev za lažje članstvo Ukrajine v Uniji. Poslanci Evropskega parlamenta so tudi podprli instrument za reforme in rast za Zahodni Balkan, da bi okrepili partnerje Unije v regiji in olajšali obsežne socialno-ekonomske reforme. Med njimi je tudi krepitev vladavine prava in temeljnih pravic.

Poleg obstoječih držav kandidatk, in sicer Albanije, Črne gore, Severne Makedonije, Srbije in Türkiye, so poslanci pozdravili podelitev statusa kandidatke Ukrajini, Moldaviji ter Bosni in Hercegovini in pozvali države članice, naj določijo jasno časovnico za širitev EU in zaključek pristopnih pogajanj z državami kandidatkami do konca tega desetletja. Pozvali so k podelitvi statusa kandidatke tudi Gruziji, pod pogojem, da bodo obravnavane prednostne naloge, določene v mnenju Komisije. Pozdravili so tudi prošnjo Republike Kosovo za članstvo v EU.

Podpora demokraciji in varstvu človekovih pravic

Evropski parlament je že od nekdaj neomajno zavezan varstvu človekovih pravic in demokracije po vsem svetu. Od leta 1988 podeljuje nagrado Saharova za izjemne dosežke posameznikov, skupin in organizacij na področju zaščite svobode misli po vsem svetu.

Zaradi dogodkov, kot so pandemija, ruska vojna v Ukrajini, Hamasovega napada na Izrael in izraelskega odgovora, je ogrožena demokracija po vsem svetu. Ruski napad ni le napad na Ukrajino, temveč tudi na demokracijo in demokratične vrednote. 

Parlament je večkrat obsodil podle teroristične napade Hamasa na Izrael 7. oktobra 2023 in ponovno potrdil pravico Izraela do samoobrambe v mejah mednarodnega prava. Opozoril je tudi na nesorazmeren odziv Izraela, zaradi katerega je bilo v Gazi ubitih in ranjenih več deset tisoč ljudi. Poslanci so v resoluciji, sprejeti marca 2024, pozvali k takojšnjemu in trajnemu premirju, da bi obravnavali grozeče tveganje množične lakote v Gazi, ter k takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh talcev. Palestinsko-izraelska sprava ne bo mogoča, dokler bodo Hamas in druge teroristične skupine igrali kakršno koli vlogo v Gazi. Odločno obsojajo tudi pospešitev nezakonitega naseljevanja palestinske zemlje, kar pomeni kršitev mednarodnega prava.

Evropski parlament že dolgo podpira parlamente v partnerskih državah, denimo z delom parlamentarnih delegacij in s pobudami za kulturo dialoga, kot je dialog Jeana Monneta.

Delegacije so uradne skupine poslancev Evropskega parlamenta, ki ohranjajo in poglabljajo odnose s parlamenti držav nečlanic Unije ter drugimi regijami in organizacijami. Parlament v države nečlanice vsako leto pošilja tudi delegacije na kratkoročna opazovanja volitev, kjer poslanci kot izvoljeni predstavniki podajo oceno lokalnih volilnih postopkov.

Razvoj

Poslanci so junija 2021 potrdili nov sklad Globalna Evropa (Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje), v okviru katerega so za podporo trajnostnega razvoja v sosednjih državah, Afriki, Aziji, Severni in Južni Ameriki, Pacifiku in na Karibih zagotovili 79,5 milijarde evrov sredstev za zunanje sodelovanje.

Mednarodna trgovina

Parlament podpira celovita trgovinska partnerstva in na pravilih temelječ multilateralizem. Eno najpomembnejših področij nedavne zakonodaje je vzajemnost v trgovinskih odnosih, ki prispeva k lojalni konkurenci na enotnem trgu, kot so na primer nova pravila za preprečevanje dampinga tujih subvencij ter o novih orodjih za zaščito podjetij EU pred gospodarsko prisilo tretjih držav.

Poleg tega je bil izglasovan tudi dolgo pričakovan predlog za učinkovito prepoved prodaje izdelkov v EU, izdelanih s prisilnim delom, vključno s prisilnim delom otrok.

Sporazumi o partnerstvu

Nov trgovinski ali naložbeni dogovor Evropske unije s tretjimi državami lahko začne veljati (na primer sporazum o trgovini in sodelovanju med EU in Združenim kraljestvom) šele s soglasjem Parlamenta. Poslanci so februarja 2020 potrdili sporazum o prosti trgovini med EU in Vietnamom, ki je prvi sporazum, ki vključuje pogoje v zvezi z okoljem, družbo in demokratično trajnostnostjo. Sporazum o prosti trgovini z Novo Zelandijo, ki ga je Parlament odobril novembra 2023, velja za najnaprednejši in najbolj trajnosten trgovinski sporazum Evropske unije doslej in temelji na skupnih vrednotah. Poslanci so v letu 2024 tudi glasovali o posodobljeni različici pridružitvenega sporazuma med EU in Čilom, vključno s trgovinskim sporazumom.

Ključni trenutki: Dogovor o prihodnjih odnosih z Združenim kraljestvom (video)

Ključni trenutki: Podpora dejavnostim na področju demokracije in človekovih pravic (video)

       

Parlament se zavzema za Evropsko unijo, ki temelji na načelu pravne države, temeljnih pravicah, svobodi medijev, nediskriminaciji in enakosti spolov. Poslanci so EU pozvali, naj okrepi boj proti korupciji, pranju denarja (sveženj) in dezinformacijam, ki ogrožajo demokratične temelje in temeljne vrednote Evrope.

Parlament je ustanovil Posebni odbor o tujem vmešavanju v vse demokratične procese v Evropski uniji. Po preiskavah in ugotavljanju dejstev so poslanci marca 2022 sprejeli prvi sklop priporočil za boljšo zaščito demokracije Evropske unije. Temu je sledilo drugo poročilo z dne 1. junija 2023 o tem, kako zaščititi evropske volitve. Na plenarnem zasedanju pa je bil sprejet tretji sklop priporočil, v katerih so opisani načini za zaščito Parlamenta pred poskusi vplivanja na njegovo delo.

Enake pravice za moške in ženske

Leta 2022 je Parlament potrdil zavezujočo obveznost, da morajo velika podjetja s preglednostjo plač zagotoviti enako plačilo za enako delo moških in žensk. Poslanci so s prelomnim zakonom zagotovili tudi višje število žensk na vodilnih položajih. Do konca junija 2026 morajo ženske zasedati najmanj 40 % neizvršnih direktorskih mest oziroma 33 % vseh direktorskih mest.

Po odobritvi pristopa Evropske unije k Istanbulski konvenciji maja 2023 so poslanci februarja 2024 uspešno zaključili pogajanja in prvič sprejeli pravila Unije za boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini ter se dogovorili o novih standardih za nacionalne organe za enakopravnost, da bi učinkoviteje podprli žrtve diskriminacije.

Obsodili so nazadovanje na področju pravic LGBTIQ+ in pozvali, naj imajo otroci pravico do enakega priznavanja starševstva po vsej EU. V resoluciji iz leta 2024 so poslanci Evropskega parlamenta ponovno pozvali k vključitvi pravice do splava v Listino EU o temeljnih pravicah.

O spoštovanju pravne države se ne pogaja

Poslanci so pozdravili letno poročilo Komisije o stanju pravne države. Pozvali so k dodatnim izboljšavam poročila, da bi lahko postal del celovitega, učinkovitega mehanizma, in k takojšnjim ukrepom proti očitnim kršitvam pravne države, na primer na Madžarskem in Poljskem.

Poslanci so v resoluciji o tretjem, izboljšanem poročilu o stanju pravne države (2022), izrazili zaskrbljenost zaradi nenehnega nazadovanja na področju svobode tiska, pluralizma in varnosti novinarjev. Opozorili so tudi na politizacijo pravosodja in napade na pravice manjšinskih skupin.

Parlament je v resoluciji o poročilu o stanju pravne države za leto 2023 pozval Komisijo, naj ukrepa proti demokratičnemu nazadovanju v številnih državah članicah.

Poleg tega so večkrat pozvali, naj ta poročila postanejo del celovitega in učinkovitega mehanizma, ter na hitro ukrepajo proti očitnim izzivom na področju pravne države, kot v primerih Madžarske in Poljske.

Zaradi vztrajnosti Parlamenta je januarja 2021 začel veljati nov zakon, ki izplačila sredstev Unije nacionalnim vladam pogojuje s popolnim spoštovanjem pravne države (vključno z neodvisnostjo nacionalnega sodstva) v državah članicah. Komisija je leta 2022 začasno ustavila izplačila sredstev za okrevanje Poljski, ki pa so bila na podlagi zavez in reform nove vlade končno sproščena marca 2024, ter strukturnih skladov v primeru Madžarske. Poslanci vztrajajo, da bi bilo treba na tem vztrajati, dokler se ne bodo v celoti obravnavale sistemske grožnje vrednotam EU, ki so bile ugotovljene na Madžarskem (ki jo je Parlament leta 2022 imenoval „volilna avtokracija“). Evropski poslanci so v resoluciji januarja 2024 obsodili odločitev Komisije, da Madžarski sprosti del zamrznjenih evropskih sredstev, kljub vztrajnim prizadevanjem madžarske vlade, da bi spodkopala temeljne vrednote EU.

Marca 2024 je predsednica na priporočilo Odbora za pravne zadeve naročila službam Parlamenta, naj na Sodišču Evropske unije sprožijo postopek (C-225/24), da bi razjasnili vlogo Komisije in njeno diskrecijsko pravico pri odmrznitvi kohezijskih sredstev Unije za Madžarsko.

Svoboda in pluralnost medijev

Na podlagi zahtev Parlamenta (2021) je Komisija predložila zakonodajni predlog za preprečevanje strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti, ki bi neodvisnost evropskih medijev zaščitil pred vse večjim številom zlonamernih tožb, namenjenih njihovemu utišanju ali ustrahovanju. Končno besedilo, dogovorjeno s Svetom, je bilo sprejeto februarja 2024.

Parlament je na podlagi enoletne preiskave o uporabi Pegaza in enakovredne vohunske programske opreme za nadzor v EU, ki jo je opravil posebni preiskovalni odbor PEGA, junija 2023 pozval k reformam za zaustavitev zlorabe vohunske programske opreme, vključno z nezakonitim nadzorom političnih nasprotnikov in novinarjev v nekaterih državah. Novembra so poslanci kritizirali Komisijo, ker ni predložila zakonodajnega predloga za reševanje tega problema, in izrazili zaskrbljenost zaradi razvoja dogodkov v državah članicah.

Parlament je tudi okrepil zaščito uredniške svobode pred političnim vmešavanjem ter vključil močno zaščito novinarjev in njihovih virov v novem aktu o svobodi medijev. Svoboda medijev v Uniji bo zaščitena pred samovoljnimi odločitvami in vključevala pravila za pravičnejše dodeljevanje državnega oglaševanja.

V čast izjemnemu novinarstvu, ki temelji na načelih in vrednotah EU, je Parlament oktobra 2020 ustanovil nagrado Daphne Caruana Galizia. Od leta 2021 naprej neodvisna žirija podeljuje letno nagrado v višini 20 000 evrov.

       

Unija je sprejela nova pravila za urejanje političnega oglaševanja in boj proti tujemu vmešavanju. Vendar morata Parlament in Svet še vedno najti skupno podlago za reformo kampanj in pravil o financiranju strank v okviru akcijskega načrta za evropsko demokracijo.

Parlament je aprila 2022 predstavil zakonodajni predlog za reformo Akta o volitvah, s katerim bi poenotili nacionalna volilna pravila in oblikovali nadnacionalno volilno okrožje. Februarja 2023 je predlagal uvedbo boljših pogojev za glasovanje državljanov Evropske unije, ki živijo v drugi državi članici. V obeh primerih mora ustrezno ukrepati Evropski svet, ki predloge uzakoni. Poslanci so potrdili sklep Sveta o povečanju števila sedežev v naslednjem Parlamentu, tako da se doda 15 novih sedežev v dvanajstih državah, prvotni predlog Parlamenta je predvideval povečanje za enajst sedežev. Da bi se v celoti spoštoval izid volitev v EU leta 2024, so poslanci predlagali posodobljen sistem vodilnih kandidatov („Spitzenkandidat“), ki bi zagotovil, da bo imenovanje predsednika Evropske komisije odražalo glasove državljanov in novo večino v Parlamentu.

O dodatnih institucionalnih reformah, ki jih vsebuje poročilu o parlamentarizmu, evropskem državljanstvu in demokraciji, je razprava potekala na septembrskem plenarnem zasedanju.

Septembra 2021 je Parlament pozval k ustanovitvi neodvisnega organa za etiko, da bi izboljšali preglednost in integriteto v institucijah EU, ter to zahtevo ponovil v resoluciji decembra 2022.

Pogajalcem Parlamenta je marca 2024 uspelo znatno izboljšati predlog Komisije, ki so ga poslanci Evropskega parlamenta julija 2023 označili za „nezadovoljivega“, tako da so nalogam neodvisnih strokovnjakov dodali pooblastila za preučevanje posameznih primerov in izdajanje priporočil. Sporazum je potrdila Konferenca predsednikov Parlamenta, Parlament pa ga je sprejel aprila 2024.

Prenova Evropske unije

Parlament je imel ključno vlogo pri pripravi in sodelovanju na Konferenci o prihodnosti Evrope, ki je potekala v letih 2021 in 2022. Sodeloval je tudi pri posvetovanjih o predlogih evropskih državljanov. 49 političnim priporočilom konference je takoj sledil Parlament, ki je začel postopek za spremembo Pogodb EU, države članice pa je pozval k pripravi konvencije. Na podlagi končnega poročila konference in ob upoštevanju različnih kriz, s katerimi se je soočala EU, je bil pripravljen celovit sklop predlogov za spremembo Pogodb EU. Parlament jih je potrdil novembra 2023, zdaj pa se mora Evropski svet odločiti - za to je potrebna odločitev z navadno večino - ali bo ustanovil konvencijo o reviziji Pogodb.