Demokratična opozicija v Venezueli – 2017, Venezuela
Nagrado Saharova je prejela venezuelska demokratična opozicija, to je narodna skupščina (ki jo je zastopal Julio Borges) in vsi politični zaporniki s seznama nevladne organizacije Foro Penal Venezolano, ki so jih zastopali Leopoldo López, Antonio Ledezma, Daniel Ceballos, Yon Goicoechea, Lorent Saleh, Alfredo Ramos in Andrea González.
Venezuela je že več let v politični krizi. Vladajoča stranka nenehno spodkopava pravno državo in ustavni red, marca 2017 pa je vrhovno sodišče demokratično izvoljeni narodni skupščini odvzelo zakonodajna pooblastila. Predsednik skupščine Julio Borges je razmere v državi povzel takole: „V Venezueli ne gre samo za politično konfrontacijo; to je življenjsko pomemben spopad vrednot."
Venezuelska vlada je v zadnjem desetletju, ki so ga zaznamovali hiperinflacija, kaos in nemiri, preganjala, nadlegovala in pridržala na stotine političnih nasprotnikov. O njihovih imenih in stanju poroča Foro Penal Venezolano (Venezuelski kazenski forum), ugledna venezuelska organizacija za človekove pravice, ki zagotavlja brezplačno pravno pomoč tistim brez denarja in tistim, ki so jih domnevno samovoljno pridržali, mučili oz. so bili med protesti žrtve nasilja.
Med političnimi zaporniki so tudi ugledni opozicijski voditelji Leopoldo López, Antonio Ledezma, Daniel Ceballos, Yon Goicoechea, Lorent Saleh, Alfredo Ramos in Andrea González. Nekatere izmed njih so leta 2018 začasno izpustili, številni pa ostajajo v hišnem priporu ali v zaporu, kjer so razmere včasih hude in nečloveške.
Venezuelski opozicijski voditelj Leopoldo López je bil aprila 2019 v poskusu državnega udara izpuščen, vendar se ne sme vrniti na politično prizorišče. Več kot tri leta je preživel v zaporu in dve leti v hišnem priporu. Od maja 2019 je begunec na španskem veleposlaništvu v Caracasu. Drugi ugledni opozicijski voditelj in nekdanji župan Caracasa Antonio Ledezma je bil od leta 2015 v hišnem priporu, novembra 2017 pa mu je uspelo pobegniti iz države. Njegova kolega, nekdanja župana Alfredo Ramos iz Iribarrena in Daniel Ceballos iz San Cristobala, sta bila dolgo zaprta, a so ju medtem izpustili.
Pred predsedniškimi volitvami maja 2018, ki jih je opozicija bojkotirala in za katere večina mednarodnih akterjev, tudi Evropska unija, ni priznala volilnih rezultatov, je skušala namreč venezuelska vlada oprati svoj ugled tako, da je nekaj političnih zapornikov izpustila. Oktobra 2018 je bil iz zapora izpuščen dobitnik nagrade Saharova Lorent Saleh, študentski voditelj in borec za demokracijo, in izgnan v Španijo, potem ko je več kot štiri leta preživel v nečloveških razmerah v zaporu El Helicoide v Caracasu.
Januarja 2020 so provladne milice obkolile palačo narodne skupščine in nadlegovale poslance, ki so želeli vstopiti, jih pretepale in streljale na njihove avtomobile. Stanje je še vedno napeto. Mednarodna skupnost kot zakoniti parlament Venezuele priznava narodno skupščino, a deluje vzporedno z ustavodajno skupščino, ki podpira režim Nicolasa Madure.
6. decembra 2020 je bila na volitvah, ki jih mednarodna skupnost ne šteje za svobodne in poštene, izvoljena nova skupščina, ki je pod nadzorom režima. Demokratična opozicija v Venezueli se še vedno bori za svobodne in poštene volitve. Glavni opozicijski kandidatki Marii Corino Machado je vrhovno sodišče, ki je prav tako pod nadzorom režima, pravno prepovedalo, da bi kandidirala na predsedniških volitvah leta 2024, kar je Evropski parlament obsodil v resoluciji z dne 8. februarja 2024.