Prostotrgovinski sporazumi: s kom se dogovarja EU?

EU se z mnogimi državami po svetu dogovarja o tesnejših gospodarskih stikih, vse trgovinske sporazume EU pa potrjuje Evropski parlament. Preverite, kateri dogovori so v teku.

Pomen trgovinskih sporazumov


Trgovinski sporazumi so ključni gradnik trgovinske politike EU, saj so pomembno gonilo gospodarske rasti. Leta 2022 je bila EU drugi največji svetovni izvoznik; njen izvoz je predstavljal 14 odstotkov svetovnega izvoza, kar je nekoliko manj od deleža Kitajske (18 odstotkov) in več od ZDA (10 odstotkov). Bila je drugi največji uvoznik v letu 2022: uvoz EU je obsegal 15 odstotkov svetovnega uvoza, uvoz ZDA 16 odstotkov, uvoz Kitajske pa 13 odstotkov.

Namen prostotrgovinskih sporazumov je olajšati pretok blaga in dobrin, kar ustvarja nove poslovne priložnosti za evropska podjetja in nova delovna mesta, za potrošnike pa to pomeni večjo ponudbo in nižje cene.

Obstajajo bojazni, da prostotrgovinski sporazumi škodijo gospodarstvu, saj naj bi povečana konkurenca tujih podjetij ogrožala domača delovna mesta. Vendar pa izkušnje kažejo nasprotno, saj sporazumi pripomorejo k ustvarjanju večjega števila delovnih mest, kot jih zaradi njih usahne.

Prav tako se številni bojijo, da odpiranje trga drugim državam prinaša padec kakovosti izdelkov, denimo hrane. Vendar pa je EU tako pomemben trg, da je v pogajanjih v odličnem položaju, kar ji omogoča, da svoje visoke standarde uveljavlja tudi za tuja podjetja.

Za evropske poslance so standardi kakovosti izdelkov izredno pomembni in kakršno koli zniževanje evropskih standardov bi lahko pomenilo razlog za zavrnitev predlaganega sporazuma. Evropski pogajalci v sporazume pogosto vključijo tudi klavzule, ki izboljšujejo pravice delavcev in pogoje dela v tretjih državah, s katerimi trgujemo.

Vrste sporazumov


EU ima z različnimi državami vzpostavljenih mnogo različnih sporazumov. Osredotočajo se tako na nižanje carinskih stopenj kot na odpravo necarinskih ovir za trgovanje med EU in tretjimi državami. Pri slednjih gre lahko denimo za urejanje pravil glede investicijskih sporov, tako da se lahko podjetja pritožijo, če menijo, da država krši pravila o vlaganjih, ali pa usklajevanje standardov za izdelke. Tako v EU npr. ne more na trg meso, če so bile živali krmljene z določenimi hormoni.

Sporazumi lahko tudi pomagajo zaščititi tradicionalne evropske prehrambne izdelke in sicer tako, da države pričnejo spoštovati označbe porekla. To pomeni, da se izdelkov ne sme označevati z nekaterimi opisi, razen, če so proizvedeni v določeni regiji in na določen način, kar velja denimo za vina iz Vipavske doline, parmski pršut in grško feto.

Zaščita okusnih evropskih specialitet

S kom se dogovarja EU:


Evropa

EU in Združeno kraljestvo sta dosegla sporazum o trgovini in sodelovanju, ki določa pogoje za trgovanje in pravično konkurenco.


Severna Amerika

Trgovinski sporazum s Kanado, poznan pod imenom CETA, je od 21. septembra 2017 v preizkusnem obdobju izvajanja, v polno veljavo pa bo stopil, ko ga potrdijo vse države članice EU.

Glede Združenih držav Amerike je Svet Evropske unije odobril pogajalske mandate za dogovore o ukinitvi carin za industrijske izdelke ter medsebojno priznavanje ugotavljanja skladnosti. Nadaljnji koraki so še v pripravi. Junija 2021 sta EU in ZDA ustanovili svet za trgovino in tehnologijo, ki je namenjen spodbujanju sodelovanja na področju globalne trgovine, gospodarskih in tehnoloških vprašanj ter poglabljanju trgovinskih in gospodarskih odnosov.


Azija

Trgovinski sporazum med EU in Japonsko je stopil v veljavo 1. februarja 2019, sporazum z Vietnamom pa je poleti 2020.

S Kitajsko trenutno ni dogovorov o prostotrgovinskih sporazumih, potekajo pa druga pogajanja, denimo o obsežnem sporazumu o naložbah med EU in Kitajsko. Septembra 2020 sta se EU in Kitajska dogovorili glede zaščite označb geografskega porekla stotih evropskih in stotih kitajskih izdelkov na svojih trgih. Parlament je dogovor potrdil 11. novembra 2020. Dogovor bo v prihodnjih štirih letih razširjen z dodatnimi 175 evropskimi in kitajskimi izdelki. EU in Kitajska sta decembra 2020 načeloma zaključili pogajanja o celovitem sporazumu o naložbah. Sporazum vlagateljem iz EU zagotavlja večjo raven dostopa do kitajskega trga.

Oceanija

EU in Nova Zelandija sta sklenili trgovinski sporazum junija 2022. Parlament je sporazum sprejel 22. novembra 2023. Preden stopi sporazum v veljavo, ga mora potrditi Svet.

Pogajanja za prostotrgovinska sporazuma z Avstralijo so se pričela 18. junija 2018.


Južna Amerika

Najnovejši trgovinski sporazum, ki je posodobil obstoječega, je Parlament 29. februarja 2024 sprejel s Čilom. Posodobitev bo omogočila dostop do okoli 99,9 odstotkov izvoza iz EU brez carin. To bo povečalo izvoz iz EU za okoli 4,5 milijard evrov. Istočasno bo EU imela lažji dostop do pomembnih kritičnih surovin, kot sta litij in baker. Nekateri občutljivi kmetijski proizvodi, kot so meso, določeno sadje in zelenjava ter olivno olje, ne bodo liberalizirani.

Načelni dogovor EU s članicami južnoameriške skupine držav Mercosur, v kateri so Argentina, Brazilija, Urugvaj in Paragvaj, je bil dosežen junija 2019, a ga morata odobriti Svet in Parlament.

Pogajanja z Mehiko o posodobitvi globalnega dogovora med EU in Mehiko so se začela junija 2016. Politični dogovor je bil dosežen 21. aprila 2018, a preden lahko stopi v veljavo, ga morata potrditi Svet in Evropski parlament.


Južni Mediteran in Srednji vzhod

V veljavi je več različnih sporazumov, tudi sporazumov, ki so namenjeni posebej povečanju trgovanja z blagom. V teku so tudi pogajanja s posameznimi državami o širitvi teh sporazumov na področjih, kot sta kmetijstvo in industrijski standardi.

Vloga Evropskega parlamenta


Lizbonska pogodba, sprejeta leta 2009, določa, da vsi trgovinski sporazumi pred vstopom v veljavo pridobijo soglasje Parlamenta. Prav tako morajo biti poslanci ažurno obveščeni o vseh dogajanjih med pogajanji.

Parlament je v preteklosti že dokazal, da ob resnih pomislekih o sporazumih ne bo okleval z uporabo pravice veta. Leta 2012 je tako na primer blokiral sporazum proti ponarejanju ACTA, ki posledično ni začel veljati.


Sporazumi v veljavi, v postopku podpisa ali ratifikacije in v postopku pogajanj

Trgovinski sporazumi v veljavi
Albanija Irak Norveška
Alžirija Islandija Palestina
Andora Izrael Papua Nova Gvineja
Antigva in Barbuda Jamajka Peru
Armenija Japonska Salomonovi otoki
Azerbajdžan Jordanija Salvador
Bahami Južna Afrika Samoa
Barbados Južna Koreja San Marino
Belize Kamerun Sejšeli
Bocvana Kanada Severna Makedonija
Bosna in Hercegovina Kazahstan Singapur
Čile Kolumbija Slonokoščena obala
Črna gora Komori Srbija
Dominika Kosovo Surinam
Dominikanska republika Kostarika Sveta Lucija
Egipt Lesoto Sveti Krištof in Nevis
Ekvador Libanon Sveti Vincencij in Grenadine
Esvatini (Svazi) Lihtenštajn Švica
Ferski otoki Madagaskar Trinidad in Tobago
Fidži Maroko Tunizija
Gana Mauritius Turčija
Grenada Mehika Ukrajina
Gruzija Moldavija Vietnam
Gvajana Mozambik Združeno kraljestvo
Gvatemala Namibija Zimbabve
Honduras Nikaragva
V postopku podpisa ali ratifikacije
Argentina Kenija Ruanda
Benin Kitajska (sporazum o naložbah) Senegal
Brazilija Liberija Sierra Leone
Burkina Faso Mali Tanzanija
Burundi Mavretanija Togo
Gambija Niger Uganda
Gvineja Nigerija Urugvaj
Gvineja Bissau Nova Zelandija Zelenortski otoki
Haiti Paragvaj
V postopku pogajanj
Avstralija Indija Singapur (digitalni sporazum)
Filipini Indonezija Tajska

 

Vir: Evropska komisija (november 2023)

Več o trgovinski politiki EU




Članek je bil objavljen 19. oktobra 2016 in nazadnje posodobljen marca 2024.