Zeleni dogovor: ključ do podnebno nevtralne in trajnostne EU
Zeleni dogovor je odgovor EU na podnebno krizo. Preberite več o tem načrtu za podnebno nevtralno Evropo.
Evropski parlament je novembra 2019 razglasil izredne podnebne razmere in pozval Komisijo, naj vse predloge pripravi v skladu s ciljem, da se globalno segrevanje ustavi pri 1,5 °C in zagotovi, da se izpuste toplogrednih plinov znatno zmanjša.
V odziv na to je nova Komisija predstavila evropski zeleni dogovor, načrt za Evropo s ciljem, da do leta 2050 postane podnebno nevtralna celina.
Več o odzivu EU na podnebne spremembe
Cilji in koristi evropskega zelenega dogovora
Evropski parlament je 24. junija 2021 sprejel evropska podnebna pravila, ki predstavljajo pravno zavezo, da bodo države EU skupaj zmanjšale izpuste za 55 odstotkov do leta 2030, do leta 2050 pa dosegle ničelne izpuste. S tem se EU približuje tudi ciljem po letu 2050, ko naj bi imela negativne izpuste, in potrjuje svojo vodilno vlogo v globalnem boju proti podnebnim spremembam.
Ti napredki naj bi olajšali vključevanje ciljev v zakonodajo in prinesli koristi, kot so čistejši zrak, voda in prst, nižji stroški, prenovljeni domovi, boljši javni promet in več polnilnih postaj za e-avtomobile, manj odpadkov, bolj zdrava hrana in boljše zdravje za sedanje in prihodnje generacije.
Pridobila bodo tudi podjetja, saj se odpirajo priložnosti na področjih, kjer Evropa želi postavljati globalne standarde. Prav tako bodo podnebna pravila pomagala ustvarjati delovna mesta, denimo na področju obnovljivih virov energije ter energetsko učinkovitih domov in procesov.
Zgodovina pogajanj o podnebni politiki (infografika) in prispevek EU
Sveženj "pripravljeni na 55", namenjen doseganju ciljev zelenega dogovora
Komisija je leta 2021 predlagala sveženj nove in posodobljene zakonodaje, poznan kot "pripravljeni na 55", ki je namenjen zmanjšanju izpustov. Sveženj vsebuje 13 medsebojno povezanih revidiranih zakonov in 6 novih zakonov o podnebnu in energiji.
Zmanjševanje izpustov industrije, prometa in drugih sektorjev
V letu 2023 so evropski poslanci potrdili naslednje dosjeje:
- revizijo sistema za trgovanje z izpusti (ETS), ki bo vključila sektorje, ki so veliki onesnaževalci, kot so stavbe, cestni promet in morski promet, ter odpravila brezplačne kupone,
- uvedbo instrumenta za preprečevanje selitve virov CO2, ki bo uvedel dajatev na izdelke, uvožene iz držav z nižjimi podnebnimi standardi;
- revizijo rezerve za stabilnost trga, ki bo zmanjšala strukturna nesorazmerja med dobavo in povpraševanjem za kupone znotraj EU ETS,
- uvedbo mehanizma za delitev bremen med državami EU bolj zmanjšati izpuste v sektorjih, ki niso vključeni v ETS (promet, kmetijstvo, gradbeništvo ravnanje z odpadki). Namesto za 29 % bodo morale izpuste zmanjšati za 40 % do leta 2030,
- strožje predpise o povečanem odstranjevanju ogljika v sektorju rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF),
- predlog, naj novi avtomobili in kombiji v EU do leta 2035 proizvajajo nič izpustov do leta 2035,
- revizijo kuponov za izpuste v letalstvu, tako da bodo v shemo vključeni vsi leti, ki vzletajo iz evropskega gospodarskega prostora, za lete izven EU pa bo mogoča rešitev, znana kot CORSIA,
- povečanje števila polnilnih in oskrbovalnih postaj za avtomobile in tovornjake, ki uporabljajo alternativna goriva,
- zahteva po postopnem prehodu na trajnostna letalska goriva,
- novi cilji za zmanjšanje porabe energije na ravni EU do leta 2030,
- nov, višji cilj, ki bo povečal delež obnovljivih virov v celotni porabi energije v EU in sicer na 42,5 odstotkov,
- postopno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov z ladij in prehod na čistejša pomorska goriva .
Več o trenutnih ukrepih EU za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov
Evropska sredstva za podporo gospodinjstvom v zelenem prehodu
Parlament je odobril:
- uvedbo socialnega podnebnega sklada, ki bo pomagal ranljivim gospodinjstvom, malim podjetjem in uporabnikom prometa, ki jih energijska in prometna revščina posebej prizadevata,
- uvedbo sklada za zagotavljanje pravičnega energetskega prehoda, ki bo namenjen boju proti energetski in mobilnostni revščini, financirala pa ga bo prodaja kuponov v sistemu ETS.
Spodbujanje krožnega gospodarstva
Komisija je marca 2021 predstavila tudi nov akcijski načrt za krožno gospodarstvo, ki vključuje ukrepe za celoten življenjski cikel izdelkov, spodbuja procese krožnega gospodarstva, podpira trajnostno potrošnjo in zagotavlja manj odpadkov. Osredotočil se bo na:
- elektroniko in opremo za informacijske in komunikacijske tehnologije,
- baterije in vozila,
- embalažo in plastiko,
- tkanine,
- gradbeništvo in stavbe,
- prehrambno verigo.
Evropska komisija je novembra 2022 predlagala nove evropske predpise o embalaži na ravni EU.
V okviru pravil za spodbujanje ponovne uporabe, zlasti pravice do popravila, se je EU dogovorila o univerzalnem polnilniku. USB tipa C bo do konca leta 2024 postal univerzalni polnilnik za večino elektronskih naprav v EU. Novi prenosni računalniki bodo morali biti s priključkom USB C opremljeni do 28. aprila 2026.
Komisija je marca 2023 predstavila nov predlog za spodbujanje popravila in ponovne uporabe blaga. V okviru pravnega jamstva bi od prodajalcev zahteval, da izdelke popravijo, razen če jih je ceneje zamenjati. Poleg tega jamstva bi zagotovil pravice do lažjega in cenejšega popravila.
Parlament je septembra 2022 potrdil stališče o izvajanju nove industrijske strategije EU, ki naj bi podjetjem pomagala premagati krizo, povezano s krizo covida, uskladiti porabo s politiko in izvesti prehod na bolj zeleno in krožno gospodarstvo.
Novembra 2021 so poslanci Evropskega parlamenta pozvali k celovitejši strategiji EU za kritične surovine, da bi bila Evropa manj odvisna od uvoza kritičnih surovin, ki so ključne za njene strateške industrije. Marca 2023 je Komisija predlagala akt EU o sistemih upravljanja s ključnimi surovinami, da se zagotovi ustrezna in raznolika oskrba za evropsko digitalno gospodarstvo in zeleni prehod, pri čemer se daje prednost ponovni uporabi in recikliranju.
Več o prednostih krožnega gospodarstva in o tem, kako se Evropski parlament bori proti onesnaževanju s plastiko.
Oblikovanje trajnostnega prehrambnega sistema
Prehrambni sektor je med največjimi krivci za podnebne spremembe. Čeprav je kmetijstvo EU edini večji kmetijski sektor na svetu, ki je zmanjšal izpuste toplogrednih plinov (za 20 odstotkov od leta 1990), še vedno pomeni okoli 10 odstotkov izpustov (od katerih je 70 odstotkov povezanih z živalmi).
Strategija od vil do vilic, ki jo je Komisija predstavila maja 2020, naj bi zagotovila pravičen, zdrav in okolju prijazen prehrambni sistem in obenem zagotovila dobrobit kmetov. Pokriva celotno prehrambno verigo, od zmanjševanja uporabe pesticidov in prodaje antimikrobnih sredstev za polovico ter zmanjševanja uporabe gnojil do povečanja organskega kmetovanja.
Gozdovi so ključmni za vsrkavanje ogljika in Parlament je sprejel nove predpise, ki preprečujejo, da bi bilo blago na evropskem tržišču povezano z razgozdovanjem ali degradacijo gozdov kjerkoli po svetu.
Ohranjanje biotske raznovrstnosti
EU si prizadeva tudi boriti proti izgubi biotske raznovrstnosti, vključno z grožnjo izumrtja enega milijona vrst. Cilji strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, ki jo je Komisija predstavila maja 2020, so zavarovati naravo, obrniti trend degradacije ekosistemov in ustaviti izgubo biotske raznovrstnosti.
Parlament se zavzema za trajnostno gozdarstvo, saj gozdovi igrajo pomembno vlogo pri vsrkavanju ogljika in in kompenziranju za izpuste ogljika. Evropski poslanci prepoznavajo tudi prispevek gozdarstva pri ustvarjanju delovnih mest na podeželju in vlogo, ki bi jo lahko imela EU v varovanju in obnovi svetovnih gozdov.
Parlament je junija 2021 sprejel svoje stališče o predlogu strategije EU o biotski raznovrstnosti: vračanje narave v naša življenja, vztrajal je, da mora biti njeno izvajanje skladno z drugimi strategijami evropskega zelenega dogovora.
Več o evropski strategiji za biotsko raznovrstnost do leta 2030.
Financiranje zelenega prehoda
Januarja je Komisija predstavila naložbeni načrt za trajnostno Evropo, strategijo, ki naj bi za financiranje zelenega dogovora pritegnila vsaj 1.000 milijard evrov javnih in zasebnih investicij v prihodnjih desetih letih.
Del načrta za okrevanje je mehanizem za pravični prehod, ki pomaga blažiti družbeno-gospodarske posledice za delavce in skupnosti, na katere bodo imel prehod največji vpliv. Maja 2020 je Komisija predlagala instrument za posojila v javnem sektorju v podporo zelenim naložbam v regijah, odvisnih od fosilnih goriv, Parlament ga je odobril junija 2021.
Parlament in Svet sta se dogovorila o vpeljavi novih virov prihodka, s katerimi želi EU financirati proračun in načrt za okrevanje po covidu-19. Med njimi so prihodki z naslova sistema trgovanja z izpusti in mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (ogljična dajatev ob uvozu glede na izpuste ogljika).
Za spodbujanje investicij v trajnostne aktivnosti in preprečitev zavajajočega oglaševanja zelenih praks je Parlament junija 2020 potrdil novo zakonodajo o trajnostnih naložbah. Novembra 2020 so evropski poslanci pozvali tudi k prehodu z netrajnostnega k trajnostnemu gospodarskemu sistemu, kar je ključno za oblikovanje dolgoročne neodvisnosti EU in krepitev odpornosti EU.
Preberite, kako sklad za za pravični prehod pomaga regijam EU pri prehodu na bolj zeleno gospodarstvo.
Več
- Sporočilo za javnost: Podnebne spremembe: Parlament se zavzema za hitrejše ukrepanje in energetsko neodvisnost Evropske unije (22. 6. 2022)
- Zeleni dogovor v zakonodajnem voznem redu
-
Intervju na Facebooku Live s Pascalom Canfinom, predsednikom odbora za okolje (6. maj 2021)
odpre se v novem oknu
- Interaktivna infografika Službe Evropskega parlamenta za raziskave o podnebnih ukrepih (v angleščini)
- Brifing Službe Evropskega parlamenta za raziskave: Sveženj Pripravljeni na 55 (junij 2022, v angleščini)
